KardtPdiiknBotc
Uprava Klagenlurt, fosttach 115 / Uredništvo v Klagenturtu / Naročnina (se plaCa naprej) mesečno z dostavo na dom km 1,— (vKijufno km u.20 za donafiaice) / c?djavo naročbe
tega Usta za prihodnji mesec фгејте uprava samo pismeno In le dp 25. tekočega meseca / Oglas) RM 0,06 za milimeter stolpec
Stev. 71.
Krainburg, 9. septembra 1942.
Leto 2.
Zopet 17 ladig s 108.000 brt potopljenih
]VoTorosi|sk v nemških rokah
V 10 dneh 1062 sovjelshih lelal sestreljenih - Sovražnik pri Ladoga jezeru obitoijen in uničen
Aosežena so predmestja Stalingrada
Oberleulnanl Marseille je dobil das Eitheiilaub mit Sihnertern und Brillanlen
Oberkommando der Wehrmacht je v nedeljo zvečer objavile:
Kopenska in pomorska trdnjava Novorosijsk, zadnje pomembno vojno pristanišče, ki je po padcu Sebastopola še preostalo sovjetski čmomorski mor-Jiarici, je padla.
Wiirttemborske, badenske, frankiške in hessenske divizije so s sodelovanjem romunskih konjeniških oddelkov po večdnevnih hudih trdnjavskih bojih pod najtežjimi ozemeljskimi prilikami dosegle ta ponosni orožni uspeh. Plen še ni pregledan.
Oberkommando der Wehrmacht je v ponedeljek objavilo:
Nemške podmornice so potopile iz konvojev in lovljenja za posameznimi ladjami na vzhodni obali Amerike, v Atlantiku in pred zapadno obalo Afrike v hudih bojih 17 ladij s skupno 198.000 brt.
V bitki za Stalingrad so nemške in romunske čete v težkih bojih pridobile dalje na terenu. Sovražnik je obnovil z uporabo močuili pehotnih in oklopnjaških od-deikov svoje močne razbremenilne napade proti nemški zaporni postojanki, krvavo odbili in uničili
тло	—^ VttVO
°Wopnjakov. Oklopnjaki in "irane pehotne divizije, podprte z od-

'đjesnĆMigv
Obnsfw
^rjinik9$f%k4f4
ш
Južno od Ilmenskega jezera so se izjalovili krajevni napadi Sovjetov. Južno od Ladoga-jezera smo ravnotako odbili več sovražnih napadov z visokimi krvavimi zgu-bami. V protinapadu smo sovražne sile obkrožili in uničili. Sovjeti so zgubili pri tem nad 1200 mrtvih. Na Ladoga-jezeru smo z bombnimi zadetki potopili eno stražno ladjo in en vlačilec. Eno nadaljnjo stražno ladjo in enega vlačilca smo poškodovali.
V srednjem odseku fronte v Egiptu
smo odbili sovražni napad. Bojna letala in strmoglave! so napadali tudi včeraj britanske topniške postojanke, zbiranja oklopnja-kov in tovornih avtomobilov kot tudi neko let^išče ob Arabskem zalivu z dobrim učin-
' kom. Nemški lovci so sestrelili v zračnih.
. bojih 15 sovražnih letal. Eno nadaljnje sovražno letalo smo zbili v morskem ozemlju južno od Krfa.
Po posameznih brezuspešnih dnevnih mo-tilnih poletih so napadli oddelki britanskega letalstva preteklo noč zapadno Nemčijo. Civilno prebivalstvo je imelo zgube. V stanovanjskih četrtih večih krajev, predvsem v Duisburgu, so nastale stvarne škode in škode na poslopjih. Po dosedanjih poročilih smo sestrelili 11 napadajočih letal. Nadaljnjih sedem letal je zgubil sovražnik pri poletih nad zasedeno zapadno ozemlje.
" Lahka nemška bojna letala so včeraj napadla za vojno važne cilje v južni in srednji Angliji kot tudi pristaniške naprave na angleški severovzhodni obali z bombami težkega kalibra. Ponoči so bombardirala bojna letala ladjedelnice v Si^derlandu, opažene so bile številne eksplozije.
odlikoval s podelitvijo Eichenlauba zum Ritter-kreuz, toda še zmeraj je rasel še bolj v višino. Samo enajst dni nato je bilo nadaljnjih 25 angleških letal sestreljenih. Dosegel je 101. zračno zmago in Oberleutnant Marseille je dobil daa Eichenlaub mit Schwertern zum Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes. Sedaj je 2. septembra 1942. izvojeval na egiptovski fronti svojo 125. zračno zmago, potem, ko je
ndlikovanj« za Oberlenlnanla Manelllea
Eidienlaub mit Sdiwertern und Brillanten - čestitka Reidismarsdialia
letalcev in protiletalskega topništva, ajo odločilen delež. Dnevni in nočni na-^ ' zračnega orožja so bili naperjeni zo-Per mestno ozemlje. Poleg tega smo bom-^dirali ponoči letališča vzhodno od Volge.
Severnozapadno od Medina smo po-'^ovne sovražne napade deloma v proti-^'^nku odbili. Pri .ločnih bombnih napadih o uspešno zadeli letališke naprave seve-Pzapadno od Moskve kot tudi promet za pošiljke sovražnika.
Berlin, 9. septembra. Fiihrer je Oberleut-nantu M a r s e i 11 e u, Staffelkapitanu v nekem oddelku lovskih letal, podelil Eichenlaub mit Schwertern und Brillanten zum Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes in mu pisal sledeče pismo:
»V priznanje Vašega stalnega junaškega bojevanja v boju za svobodo našega naroda Vam podeljujem ob 125. zračni zmagi kot četrtemu vojaku nemške oborožene sile naj« višje odlikovanje za hrabrost, Das Eichenlaub mit Schwertern und Brillanten zum Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes.
Podp.: Adolf Hitler.«
Oberleutnant Hans Joachim Marseille, kl je bil kot sin Generalmajorja rojen 13. decembra 1919 v Berlinu-Charlottenburgu, spada med lovce nemških letalcev, čigar ime je naenkrat zaslovelo, ko je v hitrem porastu dosegel lepe uspehe. S sedmimi zračnimi zmagami je prišel pomladi 1941. kot Oberf&hnrich v Afriko, kjer je kmalu na to postal častnik. Z nezlomljivo voljo do boja, ravno tako napadajoč ,kot pre-soden lovski letalec, je napadal svoje nasprotnike, jih eneg^a za drugim sestreljal in je dobil po 46. zračnih zmagah 22. februarja 1942. das Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes. Postal je Oberleutnant in Staffelkapitftn, se razvil za nemškega lovskega letalca v severni Afriki, katerega so se vedno bolj in bolj bali in ga je FUhrer ob 75. zračni zmagi dne 6. junija 1942.
dan popreje sam zbil 16 angleških nasprotnikov in je s tem dosegel redek uspeh. Po Mol-dersu, Gallandu In Gollobu mu je bilo sedaj podeljeno najvišje odlikovanje za hrabrost, Brillanten zum Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes mit Eichenlaub und Schwertern. Premagani nasprotniki so Izključno Angleži, v glavnem lovski letalci.
Reichsmarschall Goring je Oberleutnantu Marseilleu poslal naslednje pismeno čestitko:
»Moj dragi Marseille. Neizmerno sem ponosen na Vaše izredne uspehe. Z neupogljivo voljo do boja In zmage ste premagali angleškega nasprotnika v zraku, kjer koli ste nanj naleteli. Hvaležen in poln občudovanja Vam čestitam k Vam po Flihrerju podeljenem najvišjem nemškem odlikovanju za hrabrost. Bodite prepričani, dragi Marseille, da gleda v Vas ves nemški narod enega izmed največjih svojih junakov te vojne. Bojujte se, pri čemur Imejte vedno vojaško srečo, s tem duhom dalje do končne zmage našega orožja!
Vaš Goring,
Reichsmarschall des GroSdeutschen Reiches In Oberbefehlshaber der Luftwaffe.«
' »Se nerešeno"
Mornariški minister Knox o podmomiškem problemu
^Sa'k' ^ ^Ptembra. Mornariški minister eopig:	j® izrazil pred zastopniki ča-
blMnoy 7	i^rncd najbolj perečih pro-
Pi^blem ^ '"jenih držav, to je o tonažnem izvajal к	problem«, tako je
šen	dobesedno,« še nikakor ni rc-
žtevilo	težje dobiti zadostno
rujoči vt" '	moštvo«. Depremi-
vome?a	morajo te besede odgo-
na Sirnu ? ameriško plovbo napraviti Eliie i ° Javnost Z edin jenih držav in An-ublniu-^ Pokušal Knox hitro že v naprej 4. „ ' ® pristavijeno opazko, »da se J« položaj že aboljšal«.

N e n s !: e čete napredujejo v kavkaškem o z e m I j it p • r.'"':o s pragozdovi pokrito dolino kavkaikc^u роцогја.
(Atlantic, M.)
Evropski mladinski kongres v Wienu
Berlin, 9. septembra. Na povabilo Reiche« leiterja Baldur von Schiracha se snidejo v času od 14. do 18. septembra 1942 v Wienu odposlanstva evropske mladine, da ustanove evropsko mladinsko zvezo. Pod vodstvom Nemčije in Italije bodo mladinski vodje Evrope oddali priznanje za revolucionarne vzgojne ideale, ki prevzemajo na vzhodni fronti s prelito krvjo in<ekupno doseženimi zmagami združeno mladino.
Spremembe v španskem kabinetu
Madrid, 9. septembra. Genciai L .алсо je glasom uradnega sporočila poklical sledeče osebnosti kot nove ministre v vlado: zunanji minister: general Francisco Gomez Jordana (namesto Serrano Sunnerja), vojni minister: general Asensio (namesto generala Varela), notranji minister: Blaz Perez f namesto polkovnika Valentina Galarza). Za generalnega podsekretarja falange je bil imenovan Mora Figueroa (namesto Lune). General Franco prevzame namesto Serrano Sunerja predsedstvo odbora falange. General Asensio bo poleg tega tudi član političnega odbora.
Nemški vojak
v težkih bogih napre|
Nadallnjl visokogorski prelaz v Kavkazu zavzet
Rešitelj pred zmedo
Na polotoku T a m a n je bil v hitrih sunkih proti jugu zlomljen poslednji sovražni odpor in smo s tem zavzeli ves polotok vzhodno od morske ceste pri Kerču. Pripeljali smo številne ujetnike in med drugim uplenili 37 lahkih in težkih topov.
Pred Novorosijskom so se približevale nemške in romunske čete proti močno izgrajenim bunkerskim postojankam v težkem boju vedno bolj meetu. Nemški brzi čolni so prodrli v vzhodni del Cmega morja. Potopili so štiri pamike in štiri prekladalne ladje s skupno 9500 Brt.
V Kavkazueo zavzele gorske čete po večdnevnih bojih zoper žilavi sovražni odpor en nadaljnji visokogorski prelaz.
Ogorčeni boji v prostoru okrog Stalin-grada se nadaljujejo. Tudi včeraj so se izjalovili s podporo letalstva izvršeaii razbremenilni napadi zelo močnih sovražnih sil od severa sem. Pri tem smo uničili 84 oklopnjakov. Podnevi in ponoči smo bombardirali Stalingrad, letališča vzhodno od
Mesto Tamanskaja zavzeto
Boj za Stalingrad se nadaljuje- Britanski strahovalnl napad na Bremen
Oberkommando der Wehrmacht je 5. septembra objavilo:
Na polotoku T a m a n smo s hitrim napadom zavzeli mesto in pristanišče Tamanskaja. Severozapadno od Novo-rosijska napreduje napad nemških in romunskih čet v ogorčenih bojih. V pristanišču Novorosijsk sta bili dve prevozni ladji poškodovani po bombnih zadetkih.
V	trdnjavskem bojnem polju okoli Qta-lingrada so zavzele nemške napadalne čete številne žilavo branjene in sodobno izgrajene bojne naprave. Sovražne protinapade smo odbili. Severno od mesta je izvršil sovražnik z močnimi pehotnimi in oklop-njaškimi silami razbremenilne napade, katere smo odbili in pri tem uničili preko 40 oklopnjakov. V nočnih in dnevnih napadih je zračno orožje razbijalo prometne in letališke naprave vzhodno od Volge.
Jugozapadno od K a 1 u g e se nadaljujejo težki obrambni boji. Severozapadno od M e-d i n a in jugovzhodno od Rs hew a so se Izjalovili ponovni z oklopnjaki in močnimi zračnimi oddelki podprti napadi. Ponoči smo z dobrim učinkom bombardirali neko sovražno letalsko oporišče. Tudi južno od llmenskega jezera in pred Leningradom so se izjalovili sovražni napadi. V Finskem morskem zalivu je bil en sovjetski iskalec min poškodovan po bombnem zadetku.
Na vzhodni fronti smo sestrelili od 3. na 4. september 182 sovražnih letal v zračnih bojih in po protiletalskem topništvu, 5 nadaljnjih smo pa uničili na tleh. 14 lastnih letal pogrešamo.
V	pretekli noči so izvršili Sovjeti motilne polete nad generalgouvemementom in nad vzhodno Nemčijo. Brez načrta odvržene bombe so povzročile nekaj z gub med prebivalstvom. Nastalo je samo malo stvarne škode. Sovražnik je zgubil eno letalo.
V	južnem odseku fronte v Egiptu se je Izjalovilo več angleških, s podporo oklopnjakov izvedenih napadov. Sovražnik je imel težke zgube in je zgubil več sto ujetnikov, med katerimi se nahaja tudi poveljnik 6. novo zelandske brigade.
V	vzhodnem Sredozemskem morju je zadela neka nemška podmornica nek angleški rušilec s torpedom.
Mesto in pristanišče Dover so baterije za daljavo obstreljevale s hudim ognjem.
Angleško letalstvo je izvršilo v noči na 5. september strahovalni napad na stanovanjske četrti mesta Bremen. Iz visoke višine odvržene razstrelne in zažigalne bombe so hudo zadele med drugim več cerkva in bolnišnic. Nočna lovska letala in protiletalsko topništvo je sestrelilo 11 na-padajočih bombnikov.
V	boju zoper Veliko Britanijo so napadla nemška letala, deloma v nizkem poletu, industrijske in prometne naprave na angleški južni in jugovzhodni obalL
V	severnem odseku vzhodne fronte sta se v hudih in uspešnih obrambnih bojih zadnjih mesecev prav posebno odlikovali 11. in 22. ostpreuJSiška pehotna divizija.
Oberleutnant Graf, Staffelkapit&n v nekem oddelku lovskih letal, je 4. septembra dosegel na vzhodni fronti svojo 150. zračno zmago.
Volge fai zveze za nove pošiljke Sovjetov. Z bombnimi zadetki smo poškodovali dva vlačilca na Volgi
V	prostoru okoli Voroneša smo pri sovražnih zračnih napadih na nemška letališča ■sestrelili 27 letal v zračnih bojih brez lastnih zgub.
Jugozapadno od Kaluge in jugovzhodno od Rsheva so se zopet izjalovili sovražni napadi. Presenetljivo smo napadli več sovražnikovih letališč in pri tem uničili na tleh 20 sovražnih letal.
Pri nekem mostišču na Volhovu južno od Ladoga jezera in na obkroževalni fronti pred Leningradom so se izjalovili ponovni sovražni napadi.
Mornariško topništvo je pri K r o n -s t a d t u potopilo en sovjetski iskalec min in vlačilni čoln. Z bombnimi zadetki smo poškodovali v finskem morskem zalivu en nadaljnji iskalec min.	'
Na fronti ob Ledenem morju so bojna letala bombardirala vojno luko Murmansk in železniške naprave z dobrim učinkom.
V	času od 25. avgusta do 4. septembra je zgubilo sovjetsko letalstvo 1062 letal. Od teh smo jih sestrelili v zračnih bojih 812, 175 jih je sestrelilo protiletalsko topništvo, 33 pa oddelki vojske, ostala so bila uničena na tleh. V istem času smo zgubili na vzhodni fronti 49 lastnih letal.
V	severni Afriki je napadalo nemško in italijansko zračno orožje angleške postojanke, zbiranja oklopnjakov in letališča. Po polnih zadetkih smo opazovali eksplozije in požare. Nad severno afriškim bojiščem in nad Kreto so nemški in italijanski lovci in protiletalsko topništvo sestrelili 20 sovražnih letal.
Pri poletih v zasedeno ozemlje smo sestrelili v zračnih bojih v Severnem morju deset in ob Rokavskem prelivu po mornariških enotah dva angleška letala.
Nemška letala so napadla včeraj industrijske in prometne naprave na angleški južni obali in v vzhodni Angliji.
CA!
Morska ožina pri Kerču prekoračena
Predmestja Slalingrada dosežena
Od začetki kavkaške ofenzive potopl]enIh 35.400 brt. sovletsklh ladll - 83 sovražnih oklopnlakov uničenih - številne ladje na Volgi potopljene
Oberkommando der Wehrmacht je dne 4. septembra objavilo:
Nemške in romimske čete so 1. septembra s sodelovanjem oddelkov mornarice in zračnega orožja od krimske strani prekoračile morsko ožino pri Kerču, in so vkljub žilavemu sovražnemu odporu predrle sovražno obalno obrambo in vzpostavile v hitrem prodiranju včeraj zvezo z od vzhoda napadajočimi romunskimi četami. Boji s sovražnimi silami, ki se drže na polotoku Taman, so še v teku. Severozapadno od Novorosijska smo zavzeli nadaljnje utrjene višinske postojanke.
Nemški brzi čolni so sunili vkljub slabemu vremenu zoper sovražno plovbo na vzhodnem Črnem morju naprej in so potopili tri ladje s skupno 8000 brt, med njimi en tanker. S tem so nemške pomorske bojne sile od začetka kavkaške ofenzive uničile skupaj 35.400 brt sovjetskih trgovskih ladij.
Pomanjhaiije premoga v Sovjetski nnlli
Ostri ukrepi bollševlkov
Stockholm, 9. septembra. Vedno slabši sovjetski prevoz kot tudi zguba najdragocenejših premogokopov na jugu sta prisilila sovjetsko vlado do ostrih ukrepov.
O teh ukrepih je izčrpno govoril po nekem poročilu moskovske poročevalne službe novo imenovani ljudski komisar za krajevno preskrbo s kurivom. Izjavil je, da je postalo danes najvažnejše vojno vprašanje, vprašanje krajevnega pridobivanja potrebnega kuriva. Železnice bi njorale biti na razpolago samo za potrebe fronte. Zaradi tega je danes glavna naloga vsakega sovjetskega gospodarskega vodje, da preskrbi kurivo iz svojega lastnega upravnega pkrožja, na da bi ae zanadal na dobave
likih central. Ljudeki komiear je nadalje izjavil, da je pod temi okolnoetml potrebno pritegniti celokupno prebivalstvo nekaterih spodnjih upravnih okrajev za pridobivanje šote in eekanja lesa. V nekaterih okrajih, pred vsenj v Moskvi, so v večjem številu Že poslali žene in otroke sekat les v okolico Moskve. V drugih okrajih so pa upravne oblasti popolnoma odpovedale.
Iz teh izjav sledi, da ne bo več moči centralno preskrbovati vse Sovjetske unije s kurivom v prihodnjih zimskih mesecih, temveč, da se mora največji del Sovjetske umije preskrbovati sam t v posameznih krajih nakopano 4oto in napravljenim lesom in kurivom.
Z napadom na Stalingrad smo včeraj napredovali do zapadnih predmestij. Severno od Stalingrada ob Volgi stoječe čete vojske so potopile doslej tri topniške čolne, dva monitorja. Sest tovornih ladij in številne manjše ladje.
Jugozapadno od Kaluge in severozahodno od M e d i n a smo zopet odbili z močnimi sovražnimi silami izvedene napade. Tudi v prostoru pri Rshevu so se izjalovili ponovni napadi močnih sovražnih sil. Sovražnik je zgubil v teh bojih 83 oklopnjakov.
Pri nekem sovražnem zračnem napadu zoper neko nemško letališče v srednjem frontnem odseku smo zbili 24 od 37 napa-dajočih letal, ostala pa smo prisilili k umiku.
Južno od llmenskega jezera smo odbili več krajevnih napadov Sovjetov. Južno od Ladoga-jezera in na obkroževalni fronti pri Leningradu se je ravno tako izjalovilo več eovražnih napadov. Pri nekem prepeljeval-nem poskusu preko Neve smo uničili od 28 ecyvražnih čolnov, 20 čolnov.
V E g i p t u so samo boji krajevnega pomena. Napadi nemškega in italijanskega zračnega orožja so bili naperjeni zoper sovražne čete, zbiranje avtomobilov, letali-iča in promet za pošiljanje novih pošiljk. V zračnih bojih smo sestrelili 25 sovražnih letal.
Tekom včerajšnje noči smo zbili nad Nemškim zalivom dva britanska letala. Lahka nemška bojna letala so dosegla včeraj polne zadetke na industrijske in prometne naprave na angleški južni obali.
Oberleutnant Marseille, Staffelkapit&n v nekem oddelku lovskih letal je 2. septembra dosegel na eglptski fronti svojo 125. zračno zmago, potem ko je v zračnih bojih prejšnjega dne premagal 16 britan-pamppoWkov.
FUhrer je Hauptmannu Z e m s k y, Grup-penkommandeurju v neki skupini strmoglav-cev, Haptmaimu Druschel, Gruppenlcom« mandeurju v neki rftupinl težkih bojnih letal In Oberstu Bormannu, Kommodoru neke skupine bojnih letal kot 1/17., Шв. In 118. vojaku nemške oborožene sile podelil dae Elchen-laub zum Rltterkreuz dee Eisernen Kreuzes. Hauptmann Zemsky je koncem avgusta 1®42 padel.
gpanski državni poglavar general Franke Je prišel v Oviedo. Vojaški guverner in civilni guverner kot tudi pokrajinski vodja falange pokrajine Asturije so sprejeli državnega poglavarja na pokrajinski meji in so ga spremljali na njegovi poti v Oviedo. Prebivalstvo Ovieda je priredilo Caudillu navdušen sprejem.
Velika manifestacija za mimo in nevtralno zunanjo politiko Argentinije se je vršila na trgu pred vladnim poslopjem v Buenoe Aireeu. Predsednik Cantillo je pri tem sprejel album z 1 milijon podpisi za vzdržanje argentinske nevtralnosti, kateri podpisi so bili zbrani po celi državi.
РП vojaških vajah v Gibraltarju, katerih so se poleg garnlzije udeležile tudi edinice bojnih ladij in letalstva, se je v torek pripetila huda nesreča. Dvomotoml bombnik se je zrušil in začel goreti. Vsled .eksplozij na letalu ee na-hajajočih bomb je bila ubita vsa posadka.
S potopitvijo nosilca letal »Kagle« v kon-vojskl bitki pri Malti je prišlo ob življenje 160 članov posadke.
V	Chart umu grade po poročilu Tribune nove jetniSnice, ki so namenjene za ефгејет v Sudan deportiranih političnih kaznjencev Iz Egipta, katerih je po številu več sto.
Generalmajor Letgon je v Ottavl Izjavil, da je prišlo pri izkrcevalnem poskusu pri Dieppeu 170 kanadskih vojakov ob življenje, 626 jih je bilo ranjenih, dočlm še večje Število vojakov pogrešajo.
Eldicnlaub zum Rillerkreaz za dva hrabra iastnika
Berlin, 9. septembra. Fiihrer je podelil Hauptmannu Steinhoffu,. Gruppen-kommandeurju v neki skupini lovskih letal, kot 115. in dalje Oberstleutnantu S i g 1 u, komodoru nekega oddelka strmo-glavcev, kot 116. vojaku nemške oborožene sile das Eichenlaub zum Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes.
Generalgouveraement le flal največ delovnih moči
830.000 so jih Arbcltsamtl poslali v Reich
Krakau, 9. septembra. Od številnih Inozem-вкШ delovnih moči, ki so v Relchu zaposlene
V	nem&keni goepodaratvu, je do najnovejšega Časa dal Generalgouveraement eorazmenm^-največ delovnih moči. Poleg velikega števila ujetnikov, ki delajo v Relchu in so doma Iz ozemelj Generalgouvemementa, so jih nabrali Se Arbelteamtl Generalgouvernementa preko 830.000 In to poljedelskih in obrtnih strokovnih delavcev ter jih poslali v Reich.
Generalbevollm&chtlgter fUr d en Arteitseln-eatz, Gauleiter Sauckel je odredil posebni program, po katerem so zopet v dlstriktu Galiciji že v času približno šestih tednov nabrali preko 100.000 poljskih delavcev za Žetev v Relchu.
Ker obstoji poljedelstvo v Generalgouveme-mentu 6e Izza poljaklh časov radi velike raz-kosanoetl zemljišč povečini Iz malih kmetij, veže preveč delavnih moči, kakor jih v normalnih razmerah potrebuje. Zdravstveno »tanje poljskega delovnega prebivalstva je bilo izredno slabo. Obširna ozemlja eo bila okužena z nalezljivimi boleznimi. Radi energičnega pobijanja kužnih bolezni, ki ga izvaja nemške uprava In z ostrim zdravstvenim vodstvom se posreči vedno bolj, da se zaposli Široke plasti prebivalstva, katerih dosedaj radi zdravstvenih razlogov nUo mogli zaposliti ▼ Relchu.
Obnoua nhodB
V	raznih tekstilnih obratih zahodno nemških Gauov je veliko skupin tovarniških delavk v svojem prostem času napravilo Iz ostankov otroške obleke, predpasnike, perilo za dojenčke, puloverje, ženske obleke in predpasnike, ki Jih bodo razdelili naseljencem na Vzhodu.
TelcHtibiB Industrija na vzhodu obratuje po poročilih lista >Europa Kabel«, ki Izhaja v Amsterdamu, v vedno večjem obsegu. Na področju Relchskommissariata Ostland že delajo predilnice in tkalnice bombaža s 100.000 vre-teni in 16.000 tkalskimi stroji. Nadaljnji tekstilni obrati se nahajajo v drugih delih dežele.
V	Ukrajini eo od 7 bombaž predelovalnih industrij ostale 4 popolnoma v redu, 2 nadaljnji se pa popravljata. Na področju lanene Industrije je v področju RelchskommissaTlata Otsland v obratovanju kakih 33.000 vreten ter 730 statev. Razen tega je v Oetlandu kakor tudi v ostalih pokrajinah vzhoda v obratu tudi Se večje Število lanu in konoplje predelu-jočih delavnic. Volnena Industrija Ostlanda J« pomembna. Za enkrat že predeluje 24.000 pre-dllnlšklh vreten ter 846 tkalskih strojev ovčjo volno.
Olje Iz tolNif Ш ga semena v zuscdmlh pokrajinah In na \xhodu. NemSka kmetijska
uprava bo v Ukrajini Iz tamkajšnjih tobačnih pridelkov začela Izdelovati jedilno olje. Semena bodo pridobivali od tobačnih rastlin, ki jih gojijo na njivah, ki obsegajo 86.000 do 40.000 hektarjev.
Vtrlaii uiiil Umi k NK.4<Hiivt>rlHi umi Urtickeral K M ml Mil Omilil.. Kliijtenfurt. V«rlijjiHloltor: Dr. Emil Haitian. — Нш Homtmann. , Znrzelt '
liijtenfurt. V«rliiiiHloltor:
Uklopnjaski grenadirji	^■ %.
Ena najnovejših vrst vojaškega orožja
Bauptmanti Schbnc, Panzertruppenschulp
Filhrer in Oberster Befehlshaber der Wehrmacht je ukazal, da se strelci oklopnjaških divizij imenujejo »Pan. »rgrenadire« (oklopnjaški grenadirji) ® je s tem krstil eno najnovejših vrst orožja nemške vojske. Pred to označ-^>0 »o jih navadno zamenjavali z drugimi vrstami orožja.
Kot pehotna bojna sila oklopnjaških di-* ^ij So tvorili Panzergrenadirski polki in adschiitzenbatailloni od začetka vojne ob enem z oklopnjaškimi polki napadalno če-o nemške vojske in so stali v žariščih odlo-^nih bitk. Odgovarjajoče svoji uporabno-шајо Panzergrenadirski oddelki poseb« > pehotnim enotam podobno razdelitev in azpolagajo z enakim lahkim in težkim petnim orožjem, čeprav so Panzergrenadir-* polki bistveno močnejše obroženi s stroj-orožjem. Tako imajo poleg lahkega ^nega orožja, še strojne pištole, težke me-
talce
granat, lahke in težke pehotne tope,
oklopne puške in oklopne lovske topove raz-
^ Dih kalibrov, predvsem pa zelo mnogo strojnic.
Izgradnja polka оУ ^^zergrenadirskem polku in Panzer-eiiadirsfcih bataljonih so vključeni en g ^^chiitzenzug (vod motornih strelcev), -Nachrichtenzug (poročevalni vod) in ^chrichtenstaffeln (poročevalski oddelki), radijskimi in telefonskimi četami, kot tu-' pionirski vodi za poizvedovanje, zvezo in posebne naloge. Za oskrbovalno službo %zergrenadirskega polka so predvideni oddelki za dovoz novih pošiljk, gonilne sno-niunicije in prehrane. Popravljalne čete oddelki skrbe za trajno uporabnost motornih vozil in orodja. Njih naloga je, da ^zdrže udarno moč čete.
S temi takozvaniml »Panzergrenadier-^S'gen« je Panzergrenadierjem omogočeno, da se z večino svojega lahkega in težkega orožja bojujejo raz motorno vozilo samo, k da s tem zlomijo čim hujši sovražni odpor z napadom. Hitra menjava med bojem raz motorno vozilo in bojem peš, kot tudi povezanost obeh vrst boja označuje način bojevanja Panzergrenadirjev. Način njihovega bojevanja in taktike je označen z s Panzergrenadierwagenom in primerjati s taktiko in bo-nai 9P n ^^^-o'^'zirane pehote. Cisto na zu-
tudi v barvah nosi ПГЛ' ® ko motorizirana pehota ^ orožno barvo pehote, imajo Panzer-
o z€
Vidimo 1—"*»"vijeni, danes še lahko za roza Ko	Panzergrenadirake polke
in oklopnjaški pionirji, je vendar v boju na nož na njih glavna teža boja. Toda tudi za presenetljiv napad, za izrabo ugodnih položajev, ali za razširitev napadnih uspehov oklopnjakov, so Panzergrenadirji na svojih Panzergrenadirskih vozovih najbolj pripravna četa. Ker je v razmerju do oklopnjakov njih hitrost večja, lahko hite daleč naprej, da zavzamejo važne kraje, mostove ali odseke, sovražnika na široko in globoko obkrožijo, ali brez usmiljenja preganjajo. Vkljub nezavarovanim bokom, ne da bi se jim bilo treba brigati za male bitke, sami sebi prepuščeni — samo z nalogo pred očmi, — drve globoko v sovražnikovo deželo. Izvršitev takih nalog pa zahteva od vodje pa do zadnjega moža najvišjo mero telesne in duševne ročnosti, bliskovite odločitve in veselja do odgovornosti.
Radi posebno bogate opreme z lahkim in težkim orožjem in svoje gibčnosti lahko Panzergrenadirji branijo zelo široke odseke. Tako so lahko tudi med hudimi zimskimi boji na Ruskem pokazali svojo vrednost v gibljivi in napadalni obrambi.
Tako predstavlja Panzergrenadirski polk " s svojo razporeditvijo, oborožitvijo in taktično uporabnostjo oklopnjaško divizijo v malem in je dejansko postal ena najbolj . mnogovrstnih vrst orožja nemške oborožene sile.



шт


Med gorečimi sovražnimi oklopn j ak i
ki jih je protiletalsko topništvo razbilo, napadajo nemški oklopnjaški grenadirji, da v hitrem naskoku premagajo v zmedi se nahajajoče boljševike.	,
(PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Siedel, Sch., M.)
Hitrost bojevanja — na vozu ali peš — sodelovanje z oklopnjaki, letalci, topništvom, oklopnjaškimi lovci in specialnimi četami, zahteva od vsakega častnika, podčastnika in moža največjega vojaškega znanja in sposobnosti, odločnosti, bojevitosti, stalne bojne pripravljenosti in ostrosti.
ш
Kami


O ki o p пј ašk i g I е п a d,i ij 11,ц,^1јјРЈЏ a,ki е d o skupno v boj Oklopnjaki nudijo varnost pred ognjem in kritje za oklopnjaške grenadirje.
(PK.-Aufnahme; Kriegsberichter Jesse, HH., M.)

^ -—»v/ pcilUL«,
Kot ЧП ^^vniško zeleno orožgo barvo.
bih ustanovi j, ■ -	-
Psn/icigrenaaiiTSfte jjumi
° ^ konjeniško rumeno barvo.
l®pnjaki in Panzergrenadirji se skupaj bojujejo.
uporabljajo svojo pe-okioD •	v ozkem sodelovanju z
Mnogokrat gredo Panzergrena-2a d oklopnjaki, da pripravijo pogoje bi b4	oklopnjakov. Tovrstne naloge
Hanarf	preko rek in strmin,
zoper sovražnika v in zadaj za oklop-ozemljem, napad zoper Post^'	naprave (bunkar), pojačene
naselja in gozdove, boj nad"	megli. Čeprav so Panzergre-
p	za rešitev njihovih nalog večkrat
P urejeni topništvo, napadno topništvo, protiletalsko topništvo, oklopnjaški lovci
Moskva ugotavlja:
Obramba Slalingrada je Irpela
Londonsko priznanje o moči nemškega letalstva
Bern, 9. seiptembra. Zadnja poročila iz Moskve, ki stoje pod vtisom nemških uspehov zoper Stalingrad, ne morejo prikriti dejstva, da so Nemci napredovali vkljub velikim silam Timošenka in vkljub povelju iz Moskve, da se ne smejo umakniti niti metra nazaj. Sovjetske obrambne napra,ve okoli Stalingrada, tako javlja »Exhange«, so trpele zaradi nemških zračnih napadov in nemškega topniškega ognja.
Vdor nemških čet v močno hranjene bolj-ševiške gorske postojanke severno od Novo-rosijska označuje >Exhange« kot »globokega«. Nemško napredovanje je pri vsem tem še napredovalo ob obali Cmega morja.
Tudi »United PreB« govori o »nadaljnjih nemških uspehih* na vzhodnem Kavkazu. Močno delovanje nemškega letalstva pri Stalingradu ocenjuje angleško časopisje splošno kot »vznemirljivo«.
»Na obeh frontah jugozapadno, kot tudi severozapadno, so se vrinili nemški klini oklopnjakov v sovjetske črte«, tako opisuje angleška poročevalna služba v petek položaj pred močno napadenim Stalingradom. Angleži so bili pi:imorani, do tega novega neugodnega poročila potem, ko je ameriško časopisje brez ozira na Sovjete objavilo nove neuspehe. »United PreO« je objavila z isto relativno resničnostjo kot prejšnje dni, da so bili Sovjeti tekom £4 ur sedmič prisiljeni, da zapuste svoje položaje in se umaknejo. Začasno je bilo nebo popolnoma črno od nemških letal. Angleži, ki v svojem priznanju še niso prišli tako daleč, so pa morali priznati rastočo nevarnost za Stalingrad. Priznavajo, da so se.morali tudi pred Novorosijskom Sovjeti umakniti. Nevarnost za to najvažnejšo luko je zelo velika.
p .. ^ ^ ^ °	zrušili sovjetski poskusi izpadov
top^štvi" "^ ve/iAo zamišljenega boljševiškega napada po nemškem protiJetalskem njihovi 'H	so napadli pehota in oklopnjaški grenadirji. Desno in levo ob
port leie deloma Se goreči sovražni oklopnjaki.
(PK.-Aufnahme: Knegeberlcht« Reiaen, HH., M.^
Generol dcr Flakarlillerie Kirsdiauer 1'rSsidenl des Reidisluftsdiulzbundes
Berlin, 9. seiptembra. Fiihrer je na predlog Reichsministra der Luftfahrt in Ober-befehlshaberja der Luftwaffe Reichsmar-schalla Goringa imenoval Generala der FlakEwtillerie Friedricha Kirschauer-j a, poveljujočega generala in poveljnika v Luftgau XVII za Prfisidenta des Reichs-luftachutzbundes z veljavnostjo od 1. avgusta 1942, ki ostane še nadalje v svojem vojaškem službenem razmerju.
Vesli II Jugouiiioda
Slovaški časopisi so upozarjali pred kratkim na značilno Itrščenje v masah, Iti ga je opravljal nek kalvinski župnik. Notranje ministrstvo je radi tega odredilo preiskavo, ki je ugotovila, da je dotični brezvestni župnik samo letos krstil 717 Židov.
Romunska liga za pobijanje jetike je doslej zgradila devet velikih sanatorijev. Pet nadaljnjih gradijo. Liga je pooblaščena, da sme najeti posojilo 100 mflijonov le je v za izgraditev novih zdravilišč.
V severovzhodni Albaniji je po dosedanjih ugotovitvah prišlo 43 oseb ob življenje radi potresov. Ranjenih je 110. Okoli 1200 oseb je brez strehe. Prebivalstvo je posebno hudo zadelo, ker je bilo uničeno tudi zelo veliko živine. Pomembne so tudi škode na poslopjih. Najobširnejša so razdejanja v vasi Macelara, kjer se nahaja središče katastrofe.
Nove knjige
v tihem, naši domovini tako sorodnem, švicarskem alpskeoi svetu se odigrava roman »Lukas HochstraBers Haus« (hiša Luke Haoh-straSerja), ki ga je spisal tam domači pesnik Ernst Zahn. V romanu opisuje neizprosnosti življenja, usode, ki si jih ne moremo razložiti, ljudi z njihovimi dobrimi in slabimi stranmi, strastmi in zmotami. Vse nadkriljuje Lukaa Hochstraiier, oče, Cigar otroci nosijo v sebi nekaj podedovanega po starših, od katerih pa nobeden ni mogel doseči veličine svojega očeta. Poleg njega stoji Brigitta, deklica, kot je čistejše in plemenitejše ni mogel orisati, in ki spada v vrsto najbolj zrelih ženskih postav, kolikor jih ima ftemška romanska literatura. Knjiga je izšla kot ljudska izdaja in stane vezana 2.85 RM. Založba C. Bertelsmann, Giitersloh, v kateri je izšel Zahnov roman, ima velike zasluge za izdajo dobrih romanov in za izdajo vojnih knjig. Eden izmed najpomembnejših pesnikov, čigar dela je Izdala imenovana založba, je Thor Goothe, čigar knjige najbolj berejo. »GlUnhender Tag« (vroč dan) se imenuje nova knjiga, ki vsebuje celo vrsto novel, ki nam odkriva bojni duh znanih in neznanih junakov. Je visoka pesem dolžnosti, v katere izpolnjevanju so ti možje postali veliki. Ta knjiga, ki stane vezana 2 RM, bodi vsakemu Citatelju kar najlepše priporočena.
Med nemškimi pesniki sedanjih dni je posebno zanimiv Wilhelm von Schola. Nemški je« zik obvlada kot malokateri. Globoke misli, bogastvo njegovih idej, podajanje, vse to daje njegovim romanom in novelam pomen, ki se bo obdržal še dolgo časa. V založbi Paul List, Leipzig, je izšel en zvezek, ki vsebuje pripovedke tega pesnika, ki so med najboljšimi, kolikor jih ima moderna literatura. Daleč nadkriljujejo vsakodnevno čtlvo. Pesnik zaje« ma iz preteklosti, kaže v bodočnost in prikazuje ono večno, kar tudi človeka dvigne nad vsakdanje življenje. Težko je bistvo umetnika lepše in globlje podano, kot v noveli »Michelangelo und der Sklave« (Michelangelo in suženj). V vsaki teh novel se razkriva pesnik у svojem zajemajočem gledanju ljudi in stvari.
Friedrich Horstmann. .
So svetu
Pred 600 leO so valovi Elbe preplavili ia uničili grad Reina, dvor kneza von Anhalt. Samo v suhem poletju so se prikazale »An-haltske Benetke« iz vode, zadnjikrat leta IMl, Na 12 metrov dolgi pečini je stavba iz kamenja in malte sedaj zopet vidna.
Da dožlve dvojčki skoro polno stoletje, Je gotovo redek slučaj. Dvojčki Avguste Zlr-mann, rojena WtLsche, In Wilhelmlne Schmidt, rojena Wasche sta pred kratkim obhajali vsaka svoj 96. rojstni dan. Rojeni sta 13. avgusta 1836. v Blederitzu pri Magdeburgu, živita pa sedaj v Tang-ermUnde, oziroma v Magdeburgu*
V Vitoslavu v okrožju Wlrsltz je napadel 39-letnl Poljak Josef Gliczynski svojega sodelavca, Poljaka Mlzyslava Gutowskega na pott na delo in ga tako hudo obdelal s koso, da je bilo telo napadenega popolnoma razrezano. Storilec se je nato obesil v gozdu. Napadeni je baje vedel za mnogo zločinov Gliczynsklja,
Beite 4. — Nr. 71.
KARAWANKEN BOTE
17 FeindsdiiffQ venenkt
Welterer Bodengewlnn bei Stalingrad - Felndgnippe am Ladogasee vernlditet
Aus dem FUhrerhauptquartier, 7. September. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt;
Wie durch Sondermeldung bekanntgegeben, ist die Land- und Seefestung Noworos-
k i t S k. der letzff Kri^aeViatin
wie einen Flugplatz am Araber-Golf mit guter Wirkung. Deutsche Jager schossen in Luft-kampfen 15 feindliche .Flugzeuge ab. Ein weiteres feindliches Flugzeug wurde im See-gebiet sQdIich Coifu zum Absturz gebracht
Ver^nkfe Feindfonnsge m đrei Kriegsjdhren
uber
ZOMiU. BRT
IBMitU
_____l^iU.
Versenkf đurcb ' Lufhviffe,
Kriegsmsrine dam U-Boote


Sept. iS -Avq. hO
Sept. 'tO 'Aug.
Sept. ti 'Aug. ¥2
OEMNtM' DIENJT
von Bedeutung, der nach dem l all von Sewastopol der sowjet-riissischen Schwarzmeerflot'te iioch verblieben war, gefallen. Wiirttembergische, badische,
frankische und hessische Divi-sionen unter Mitwirkung ruma-Jiischer Kavallerieverbande ha-ben in tagelangen harten Fe-stungskampfen unter schwierig-sten Gelandeverhaltnissen diesen stolzen Waffenerfolg errvingen.
Die Beute ist noch nicht zu iibersehen.
In der Schlacht um Stalingrad gewannen deutsche und rumanische Truppen in schwe-rcn Kampfen weiter Boden. Der Feind erneuerte unter Einsatz starker Infanteric- und Panzer-verbande seine schweren Ent-lastungsangriffe von Norden gcgen die deutsche Riegelstel-liing. Alte Angriffe wurden blu-tig abgewiesen, und io8 feindliche Panzer vernichtet. Panzer und motorisierte Infanteriedivi-sionen, unterstutzt durch Flie-ger- und Flakverbande, haben hieran entscheidenden Anteil.
Tag- und Nachtangriffe der 1-ultwaffe richteten sich gegen das Stadtgebiet. AuBerdem -wurden im Verlauf der Nacht Flugplatze ostwarts der Wolga bombardiert
Nordwestlich Medyn wurden wiederholte feindliche Angriffe zum Teil im GegenstoB ab-geschlagen. Bei nachtlichen Bombenangriffen
urden Flugplatze noidwestlich Moskau so-\\ ie der Nachschubverkehr des Feindes wirk-sam getroffen.
Siidlich des Ilmensees scheiterten ortliche Angriffe der Sowjets. Siidlich des Ladogasees wurden ebenfalls mehrere feindliche Angriffe unter hohen blutigcn Verlusten abgewiesen.
• Im Gegenangriff wurden feindliche Krafte eingeschlossen und vernichtet. Die Sowjets verloren hiebei fiber 1200 Totes Auf dem Ladogasee wurden dprch Bombentreffer ein Be w acher und ein Schlepper versenkt, ein wet-terer Bewacher und drei Schlepper beschadigt.
I m mittleren Abschnitt der Front in A g y p-t e n wurde ein feindlicher Angriff abgewiesen. Kampf- und Sturzkampfflugzeuge bekampften auch gestern britische Artilleriestellungen, I'anzer- und Krafifahrzcugansamnilungen so-
rd. Stockholm, 8. Sept. Der Sonderbcriditer des cnglisdien Remerbiiros In Moskan erklirt, die Sowjets hielten In Stalingrad welterbin trotz unauf-horlicher deutscher Angriffe stand, fligt aber vor-siditsbalber hinzn. doB das letzte entsdieldende Stadium nodi nidit elngetreten sei. Andcre englisdie Meldungen besagrn daS die Situation vor Stalingrad fiir die Bol.idievlsten emst sei. Die dcutschen Truppen erhleltcn auf alien Absdinltten Verstarkun-gcn. Mit dicsem unklaren Bescheid muB sidi die englisdie Offcntlidikeit In being auf die KSmpfe die-, ser bolsdiewlstisdicn SdilO.ssclstellung zofriedcngeben. Der Milltarmitarbelter der sdiwedisdirn Zeitung „N^a Dagligr Allehanda" hSngt dicse englische Be-riditerstattung rlefer und erklarte, es lage natiirlldi im Londoner Interesse, die Situation soweit wie mSg-lidi zum Besseren tu frlsleren. was |а nadi der mlB-gliiditen Landung bel Dieppe besonders notwendlg Bl'I. In London werde jetzt nodi versdiwiegen. was bcreiti Tatsache sel. daB Stalingiad audi von Norden her bedroht sel.
Nach einzeltien wirkungslosen Tagesstor-fliigen griffen Verbande d«r britischen Luftwaffe in der vergangenen Nacht Westdeutsch-land an. Die Zivilbevolkerung hatte Verluste, In Wohnviertein mehrerer Orte, vor allem in Duisburg, ent$tanden Sach- und Gebaude-schaden. Nach bisheiigen Meldungen wurden II der angreifenden Flugzeuge abgeschossen. Weitere sieben verier der Feind bei Einflugen in die besetzten .VVestgebiete.
Leichte deutsche Kainpfflugzeuge bekampt-ten am gestrigen Tage kriegswichtige Ziele in Slid- und Mittelen^land sowie Hafenanlagen an der englischen NordostkOste mit Bomben schweren Kaliber*. In der Nacht bombardier-ten Kampfflugzeuge Werftanlagen in Sunderland, zahlreiche Explosionen wurden be-obachtet.
Wie durch Sondermeldung bekanntgegeben, versenkten deutsche Unterseeboote aus Ge-leitziigcn und in Einzeljagd an der OstkUste von Amerika, im Atlantik und vor der West-kilste von Afrika in harten Kampfen 17 Schiffe mit zusammen 108.000 Brt
drei Sdiiffen handelt es sldi am Rohstofftran^porter, die fiir die amerikanisdie Riisiungsindusirie widitige Roh;loffe nadi nordosismerikanisdirn Hafen bringen sollten. Eines dieser Sdilffe wurde berelts am 21. August versenkt. fedodi worde der Verlust sei-tens des amerikaoischrn Marlnemlnisterlums bis jetzt gcheimgehalten. Bel einem welteren dieser Sdiiffr handelte es sldi utr einro ehemals grledil-!;ф&п Fraditer mltlleref CrSBe der von der imerl-kanisdien Reglerung bel Krlegsnosbrudi widerredit-lidi beidilagnohmt und *n Fahrten In die Gefshren-zcrne gcxwungcn worden war. Von alien dtei Sdiiffen gingeo jetzt gerettete Besatzungsangeborige to Land.
Berilo, 8. S«pt. Der Prialdeot der Vercinigten Staateo voo Amerika, Rooocveit, hat vor einer Ver-sammluog voo 300 Delegierteo der amcrikaniscbco Studentenschaft eine Rede gehalten. die er lo seiner typisdien AnmaSunj; als „an die Jugend der Welt geriditet" bezeidinete. Dam Deutsdie Nadirtditenburo hat eidi mit dem Reidisleiter fiir die Jugendeniehoog Baldur VOD Sdiirach io Verbindung gcsetzt und voo Ihm folgcnde Antwort auf die verlogenen und heudi-Icrisdien Phragen de« USA-PrSaidenten erhahea:
„Niemaod let u o g e e i g n e t e r, an die Jugeod der Welt cine Bot.idiaft za riditen, a la Mister Roosevelt. Wer nidit Im eigencn Haos Ordnung halten kann. solite devon abaehen, anderen Be-lebrungen *u erteileo Auf dem Gebiet der Jugeod-pflege haben die Vereinlgteo Staatcn auBer einer oberfliidilidien Imitation europaisdier Enichunga-einriclitungen nidita geieistct. Frau Rooaeyelt hat erat vor zebn Tagen in einer Anspradie erklMrt, daB die VerwahrloauDg der amerlkanladien Jugeod In eioem eradiredienden AuamaGe zunimmt. Dagegen ateht feat, daB bei den AdiaenmKditeo die Kurve der Jugend-krimlnaiitat atandig absinkt, eio Bewela fUr die Er-folge der enieheriadien Auttauarbeit Adolf Hitlers und Benito Muaaolinia, die ihreo Vdlkem die groB-teo Jugeodorganisetiooeo der W«lt geedienkt haben, Voo jeher aind in Europa die groBeo erzieheriadiep Gedanken entstanden, die zur HSherentwlAlung der Menidiheit gefUhrt haben. Die USA haben ihreraeita den hodist aweifelhaften Beitrag an allgemeiner und hcmmungaloaer Entsittlidiung beigesteuert und durch die scnsationelle Propaglerung der GSngstertypen vom Sdilage Al Caponea adtlleBllch jene Zostlode lo der jungen Generation Nordameriku herbelgefUhrt. die die erate Dame dea Landea In einem Anfall voo acltencr, aber cbenao achwctwlegender Wahrheitallebe •1* sitUiche Vetwahrloaung beieichnet. &00MVflt
ItallenlsAes LazarettsAIII Oberfallen
Rom, 8. Sept. In Erganzung zum italieniadieo Wehrmaditbericht vom Samatag wlrd amtlidi bekanntgegeben:
Am 3. September om 14 Ubr wurde das Itallenlsdie Lazarettsdiiff „A q a 11 e 1 a" In 70 Mellen Ent-femung von der K&ate der Cyrenaika too englisdien FIngzeugen angegrlffen. die tuerat das Schiff mit Maschinengewehrfeuer beachossen nnd daraufhln aus geringer Eotfemung eio Torpedo abschosaeo. ohne daB jedoch daa SAiff getroffen worde. Dieaea 1st im Laufe too 36 Tagen der iweite Aogriff. den die engliadie Luftwaffe gegen Itallenlsdie Lazarettachiffe durdifUhrte. So wurde in der Nacht zum 29. Jul! In der gleidien Zone das Lazarettsdiiff „Cittanol Trapani", obgieidi ea slchtbar daa vorgesehene Zeldien des Roten Krenzes t rug. voo englisdien FIngzeugen bombardiert.
Der Reiđismarsđiall an Gollob
3000. Luftaieg del Gcadiwadera Gollob
Berlin, 8. September. Reidismarschair Hermann G б r 1 n g hat dem Major Gollob, Kommodore eines Jagdgeschwadera, anIaBlldi der Verlelhung des Eidienlaubes mit Schwertero und Brillanten zum Ritterkreuz des Eisemen Krenzes folgendes GIBck-wnoschtelegramm llbermittelt: „Lleber Gollob I Voll Stolz nnd Dankbarkelt begliickwiiosdie id> Sie zur hodisten Tapferkeltsauszcichnung. In einem Sleges-laof ohnegleidien haben Sie die bisher hddiste Zahl an Lnftsiegeo errungen. Das deutsdie Volk darf auch za Ihnen als einem seiner kiihnsten Helden In Be-wunderung aufblidcen. Mdge Ihneo das soldatlsdie Gluck immer so treu bleiben wie bisher.
Ihr Goring, Reichsmarsdiall des GroBdeutschen Reiches, Oberbefehlshaber der Luftwaffe."
In den letzten Tagen erreng des Gesdiwader Gollob aeinen 3000. Luftsieg. Die Gruppe des Ge-schwaders h«ben sidi jchon auf mehreren Kriegs-schauplatzen, u. a. auch wahrend des Frankreich-Feldzuges und auf dem Balkan, durch bcsondere Einsatzfreudigkeit und grofie Erfolge im Kampf gegen die feindlichen Luftviffen ausgezeichnct.
London betete, prablte and zweifelte
Der 3. September in England — Widersprudu-Tolle Betraditungen
hw. Sto&holm, 8. Sept. Oberall In England lleSen die frommen plutokratlschen Krlegstrelber am 3. September, vormlttags 11 Uhr, mit Ausnahme der nn-entbehrlidien Monitionsfabriken, fOr 15 Minuten die Arbeit onterbredien zur Anhorung von Ruodfunk-gebeten, in deneo „Starke uod FOhrung" erfleht wurdeo. Der Erzblsdiof von Canterbury predlgte in der Weatmlnsterabtel. AuBerdem lief flberall ein Kurxfilm, in dem der „rote BlaAof die Herzen za (tarken andhte.
Inmitten dee englisdien Bettage# eradielnen einige Offenbarungen der eogliadieo Meotalltat beaoojfra aufadiluBreldi. Der M lo later fQr wlrtsdiaftlicfae Krieg-fOhrung, Lord Selbome, erklirte belsplelsweise, der Krieg кбппе leider nldit mchr gewonnen werden durdi bloBe Blockade wie 1918. aber diese Blockade konnc eIne der entsdićlđtnden Faktoren werden „znr Untergrabung des Wlderstaodes der deotsdien Be-volkerung". — wahrend sle beten, bekennen alch die englischen Blockadestrategen, selbst wenn diese Waffe nicht mehr wirkaam 1st — viellelcht aus der Erkennt-ois heraus, daB der Lnftkrieg nodi viel weniger wirksam zu werden versprldit —, mm altbew&hrten Hungerkrieg: diesmal gegen die Fraucn and Kinder ganz Enropaa.
Stellenweiae traten Stlmmen ahnnngsvoller Skepsia auf. Der „Evening Standard" aua dem Beaverbrook-konzern beispielsweise prophezeit, daB der oachste Winter fOr England eIne sdiwere Priifungszeit sein wiirde. Die meisten anderen BlStter dagegen sitid dem Verlangen Churchllls gefolgt, Offensiv-Akzente In den Vordergrund zu stellen. — „Times" erkl&rt, der lange Kampf um den bloBen Foitbeatand ael jetzt zu
ertchelot der Jagend unsere« Erdteils und der Jugend des une befreandeten Japana, also den Ideallatlsdi gesinnten Jugeodverbliaden unaerer Zelt, a la der Inbegriff einer verkalkten demokratiadieD Rcaktion und polldsdieo Verkommenheit.
Der verbredicrladie Narr Im WelBen Haoa wlrd von der Jogend nldit geadiiet. aondern reraditet. Wenn er heute behauptet, daS die Jugend der Welt von der Adue nidita trwarten kdnne auBer dem Tod, ao lat daa elnt jener dummen nnd plompen Phraaen. mit deneo Rooaevcit wie Immer der Wahrhelt Ina Ge-nicfat adiligt, om dl* Gelater in tioadien. Er. der der Jugend Amerlkaa vor aclner Wlederwahl hodi ond belllg verapradi, ale nldit In den Krleg au fUhren, bat aelo Wort oadi der Wahl nldit gebalten. Dieaer Verbredier to der Jogend der Welt lat oadi aeloem eigeoen Bekeontola atola daraof, dleaeo Krleg ent-fesaelt 10 haben. Er trftgt alao den Haupttell der Sdiuid am Tode |ener tapfereo Jugend, die auf den Sdiladitfeldem dieaea nenen Weltkrlegea flel. Ihr Blut kommt aof aein Gewlaaeo. Die Jngend der Welt ver-bittet ea aldi, ana dem Munde dieaea gewlaaenloaen Menadicn Lehren fiber Frelbelt, Gereditlgkelt, Fort-adirltt und Anatand entgegenxunehmen — Begrlffe, mil denen dieaer rUdtwIlrta geriditet* Jammergrela. der daa Rad der Well om 1000 Jahre turlldtdrehen oiikhle, nidita. abtr aodi gar nidita genein hat Die groBe rtvolullonire Erruogen-whaft der modemen europilsdirn Jugenderzlehung, die SclbstfUhrung der Jugeod, bringt ea mil aldi. daB Im alien Europa der juoge Mcoadi nur mehr an Flihrer glaubi nnd nldit mahr a o Ntrren ond Gonvarnantan. Rooaavalt abar lat durdi aelne ebenao phraaenreldie wie Inhaltaloae Botadiaft fUr die Sadie der Jugend zur Weltgouvernante Nr. 1 grworden, die aldi bel der Jugend der ganaen Well der Lidierlldikalt prelagegabea hat
_Mittwoch, 9. Sgptginber_194^
I Der EampI um Stalingrad
i	„Die erbitterten KUinpfe im Raum voH
=	Stalingrad halten an", sagt der Bericht de$
i	Oberkommandos der Wehrmacht. Hinter die'
i	лет пОсМетпеп Satz verbirgt sich die Tat'
I	sache eines gewaltigen Ringens, das in seinen
I	Ausmaflen nur mit. den Kđmpfen vor Sewa'
I	stopol verglichen werden kann. Die Sowjets,
I	die die Bedeutung dieser Stadt sowohl ihrer.
=	Verkehrslage nach wie als Mittelpunkt gs'
=	wdltiger RiUtungsindustrien selbstoerstđnd-
i	Uch genau kenncn, haben Stalingrad und das
=	gesamte Vorgelđnde in eine einzige waffert'
i	starrende Festung verwandelt. Die schach-
I	brettartig angeordneten Bunker, Panzerforts,
I	Pamergr&ben usw. verleihen dem Verteidiger
=	eine ungeheuer starke Ritckendeckung. Im
i	Nahkampf mufi der deutsche Soldat hier
i	Ohnlich wie vor Sewastopol Bunker um Burt^
i	ker rUederkđmpfen und dann ganz aUmdhUch
i	kann dieses Befestigungssystem aufgebro-
I	chen werden. Die deutschen Stoptrupps
I	stehen, wie bereits gemeldet, am Rande der
I	Vorstđdte, vor ihnen liegt die langgestreckte,
=	Uber 600M00 Einwohner zdhlende Stadt und
=	dahinter erstreckt sich das breite Band der
=	Wolga, Rauchwolken liegen Uber dem HđU'
i	sermeer, ein Zcichen, dap die deutschen
=	Kampfgeschwader. die unaufhdrlich in die
I	Schlacht eingreifen, game Arbeit leisten.
I	Auch von englischer Seite wird der verbis-
=	sene Charaktcr der Schlacht betont, die
i	gropte Eimelschlacht der neuzeitlichen Ge-
=	schichte nennt ein Londoner Kommentator die
1	Ereignisse vor Stalingrad, und er kann nicht
1	umhin, himuzufiigen, daP man den Tatsachen
I	blind gegenUberstehe, wenn man nicht er-
=	kennen wolle, dap die Lage verzweifelt sei.
I	Wie aus den Mitteilungen des Oberkomman-
I	dos der Wehrmacht hervorgeht, versuchen
=	die Sowjets trotzdem noch immer durch ver-
=	zweifelte Gegenangriffe, die sich gegen die
=	Flanken der deutschen Panzerkeile richten,
=	die Lage zu wenden. Ebenso halten die An-
I	griffe im Norden an. Bezeichnend fiir die
I	Gesamtsituation sind die riesigen Verluste,
I	die die Sowjets in einer eimigen Woche
I	allein an FIngzeugen erlitten. Diese verzwei-
=	felte Abwehr zehrt weiter an den Kr&ften
=	der Sowjetunion, daran die Verluste in kei-
i	nem Verh&ltnis zu den bedcutungslosen Ge-
i	winnen der GegenstdPe an artderen Front-
i	teilen stehen.
aliniiiimiiiiiiiHiiiiimiiiiiuiiiniiiiiMiniiiiHiiniiHiiHuniiiiiiiiiiiiiiiii
Ende nnd der ..Kampf om den Sleg" mfisse bald be-ginnen. Audi die ..Dally Mall" melnt. es geniige oldit, dem Feinde Wlderstaod zu leisten, es gelte. Ibn aua den besetzten Gebieten zu vertreibeo und den Krieg Id sein elgcncs Land zu trageo. Ganz 1ш gleidien Stll erklart der stellvertreteode MinlsterprSsldent Attlee. die vereinigten Nationen seien daraof erpldit, den Feind zur See zo Lande und In der Loft zu treffen. Ganz besonders „eindrudtsvoll" In dieser Hlosidit 1st cine Ubersidit des englisdien Kriegs-ministerlums iibcr dos vcrgangcne Kriegsjabr, worin
ftle ..bestindl^er t}b«rgimg voo
ZU Angrlffsvorbereltungen" gekennzeidinet wird. Daš Melsicrstiidt Dieppe wlrd. seltsamerwelse nirgends erwahnt. audi wlrd der Ausdrudt ..Zweite Front" mit Rii&sidit auf die zarten Obreo der Sowjeta pelnlidi vennieden. Aber es wlrd versidiert. die englisdie Armee sel „In idiweren phystsdien PrBfungen" In Ihrem gesamten Bestand mil d cm Zlel von Angriffa-operatiooco ausgebildct worden.
DaS aogar die englisdien Nledcrlagen des letzteo Jah res eigentlldi Siege gcwesen sind, wird lo folgeo-den Bcisplclen lllustrlert: Der RCdtzng der Adisen-truppen In Nordafrlka wUhrend des Derembers hatte zu einer „ungcordncten Fiucht" gcmadit werden konnen, wenn — |a wenn die englisdien Truppen nldit so crsdiopft gcwcsen wSrcn, nnd Rommel habc elncn „wirklidien Sieg" verpafit, well er die englisdien Truppen nldit v5lllg vernlditet babe, obwbhl sle *o ermaitet und ohne Material geweseo leleo. Sdilufi-folgcrung: Rommel war ea. der dicse Sdiladit eigenl-lidi verlorl Eine Obersidii des englisdien Nadirlditcn-dienstes fiber Englands „ungeheure Kriegslclstungen" behauptet. daB 3000 Tanks nadi Obersee gesdiidd worden aelco. FUr die Amerikaner wcnig schmeldiel-haft, wlrd auf einmal enthullt, dafl nur 200 Tank* und 2000 Flugzeuge nadi England elngefiihrt worden seien, Nadi den tiblidien Prahlereien fiber die ge-waltig gewadisene englisdie Produktlon wlrd, um viellelcht etiidien Bedenken Im Publikum entgegen-zutreten auf die Frage eingegangen, wo die Resultal* ell dieser Bemtlbungen blleben. Die einzige Antwort, die Churdiill geben kann. bcstehl — lo eioem Ver-gleidi mit dem vorigen Krleg, in dem England |t audi erst Im letzten Vierieljahr gewonnen babe. Die cntsdieidenden Untcrsdilcde zwisdico damals uod heute werden groBzUgig beiseite gelasseo . . .
Brlten sdileBen aul Sgypter
hn. Rom, 8. Sept. Die polltlsdien Spannungen in Agypien haben zu neucn schweren Ausbriicnen gefiihrt. Englische Soldaten haben In den letzten Tagen wlederholt das Fewer gegen Demonstran-ten erdffnet, die tlch vor britischen Amtsgebau-den zusammenrotteien und britische Mllltiirlirtft-wagen mil Stelnen bewarfen. Bisher sollen 25 Agypter geteiet und zahlreldie Personen ver-wundet worden aein. Audi einige Mltglleder der kdnigllchen Famine wurden unter Pollzelaufelcht gestellt, da man sie der Sympathle fUr die Adtae verd&ditlgt. Die EngUnder haben In der letzten Zelt nadi einem In Ankara eingelaufenen BerlAt au* arablecher Quelle mehrmal* an KSnlg Faruk das Anslnnen gestellt. den SIti der Reglerung nach Khartum Im Sudan zu verlegen. Allem Ansdieln nadi hat alch Churdiill w&hrend seines Aufenthaltes In der igyptlsdien Hauptitadt be-mliht. In dlesem Sinn auf den KOnIg einzuwirken. Als er einem sdiroffen Neln begegnete, wandte er sich an den Thronerben Prlnz Mohammed All mit dcm Vorschlag, als „legltlmer Vertreter der Mgyptlsdien Reglerung" n5tlgenfalls mit den britischen BehSrden nach dem Sudan zu Obersltdeln. Audi bel Prlnz Mohammed All hat Churdiill keln GlOdc gehabf und diese britischen Intrlgen sind d«n brellen Bevoikerung.Hschlchten des Nlllandes augensdielnlidi nicht unbekatmt seblieb«a.
Die Bolfdiewlstcn selbst geben am Sonntag den dcutsdicn Durdibrudi nSrdlich von Stalingjad zu.' In Londoner Meldungen werden' inimer wicder sowje-tische Gcgcnangriffe behauptet. Was ledodi von die-sen sowictlschen Gcgenangriffen zu halten Ist. spridit der militarisdie Mitarbelter der ..Dagens Nyheter" aus. Indcm er егкШг1 sell der miBgliidtcn Offensive Tlmosdieukos Im Mai sel ein sowjetlsdicr Angriff dcm anderen gefolgt. Sie selen zwar mil einem groBen Au^gebol an Menschen und Material ausgefochtcn worden. aber bis heute siimtlldi ge-strandet
Brite ilbcr Marokko abgesdiossen
Vidiy, 8. Sept. Em britische« Flugzeug wurde ■wie aus Franz.-Marokko gemeldet wlrd, im SUden Merokkos beim Oberfliegen der marokkanisdicn Kiiite von der franzosiidien Boden«bwchr at)-gcsdioisen.
VSA-Zerstiirer und Transporter versenkt
Berlin, 8. September. Der amerikanisdie Zerstorer „Blue" sowie daa Transportachiff .Calhoun" der amcrikunisdieo Kriegxmarine gingeo Im SUd-pazlfik verloren. Der Zerstdrer ..Blue" battt eine Woaaerverdrangung voo 1500 Tonnen und ein* Besa izung von 172 Mann. Die Bewaffnung dea Zer-stiirers bestjnd aus vier 17./-cm Geschlilzcn. vier e-cm-Flak^cschutien. ami Masdilnengewehren, J6 Torpedoroh^en von 53 3 cm-Kallber. Daa amerl-kaolsJie Marincmlnisterlun/ gibt den Verluat der belden Sdilffe zu, lelli Icdodi fiber dl* Ursadi* der Versenkungen nur mil JaR ale dordi Pilndelnwlr-kung erfolgl seien — Dret aroirikanl'die Handel# schiffe wurdeo lernei in der amerikanisdien Osl-^iisi* durch U-Boote der Adis* versenkt. Bei alien
Dnrchbrnch nSrdlich Slolingrad
Europas Jugend kennf ihren Weg
Der Narr Im Шв№еп Haus
Reldislelter Baldur v. Sdilradi antwortet auf eine anmaOende Rede Roosevelts
Cbisk !ReitAs6wie^ewfikAwew3a v 3f£đwntnu
Slari lojalil Kirnlna se ћојајф dalje
Veliko Zborovanje bojevnikov v Klagenfurta - Vprvlč so se udeležili tudi stari vojaki Iz Oberkralna
. ^■oboto popoldne je prispel v Klagenfurt Berlina ReichakriegerfUhrer W-Obergrup-Penfuhrer In General der Infanterle Rein-v spremstvu GaukrlegerfUhrerJa »Al-^laod« Generalmajorja z. V. U-Oberftihrerja o r n u n g. Gauverblndungstlihrer R&iciis-^i®&№bunda Iflf - StanđailenfUhrer Major Maler-Kaibitsch je cprejel goste na ob navzočnosti zastopnikov stranke, 00rožene sile in države. Relchskr'egerfUhrer ^e^ard je položil v nedeljo na .spomenik v Klagenfurtu ob navzočnosti ^-et^nikov Ptihrerkorpsa stran^re, čaetniSke-Ц f oborožene sile, F41hrerUoip3a Waffen-I'o^^^stnlh oclpoElar.cev Relch^kriegerbunda, In njenih oddelkov lep venec.
Prisrćcn sprejem v mestni hi£i
stvu'p^^ obiskal ReiiChakrlegerfUhrer v sprem-""leiterja, Gaukrlegerfiihrerja in Gau-rnp ^ '^S'^ulirerja mestno hiSo glavnega 2 Gaua Klagenfurta, kateri obisk je bil o prisrčen. Obarblirgermeister von F r a n z visoki obisk v veliko sejno dvorano, cip	prišli k sprejemu Bdrgerineister
rap anzhofer in Stadtrati. V svojem like je OberbUrgermelster poudarjal ve-jjo	zmagovalca v mnogih bitkah in
Reich	prostovoljskega borca Reicha.
.^'^^'sgerfUhrer sfe je zahvalil s prisrčnimi кшГ	počaSčenje in se je vpisal v zlato
mesta Klagenfurt.
^ Vojaška slavnost v glasbeni dvorani
dvorani so se sešli zastopniki vseh gi	tovariStev Kiirutna k vojaSki
iPo' ob priliki izročitve 24 novih zastav. Rpi'^K ^^^chskriegcifUhrerja ter Gauleiterja in icnastatthalterja, GaukriegerfUhrerja In
GauveitoiadungsfUhrcrja so ве svečanosti udeležili tUdI voditelji stranke, države In oborožene sile, ter nadalje tudi ranjenci Iz sedanje vojne.
Pred glasbenim poslopjem so bUe postavljene zastave tovariStev in godba strelcev. Po prihodu zastav je govoril Standartenftlhrer Major Maler-Kaibltsch. Javil je ob izročitvi zastav, da obstoji 126 bojevniških tovarištev v K&mtnu In Oberkrainu in da je 12.411 starih vojakov včlanjenih v Reichskriegerbundu.
Stari vojaki Kamtna — je nadaljeval Gau-verbindungsfuhrer — so zmeraj izpolnili svojo dolžnost; tudi v časih, v katerih se je zdelo, da ne cenijo vojaških časti, so oni visoko držali svojo vojaSko čast. Govornik je spominjal na zadnje dni vlade sistema,, ko so stari vojaki pripravljali za 13. marec 1938. svečanost za narodne junake, ko še niso mogli vedeti, da bodo ta dan že vele zastave FUhrerja nad njihovo domovino.
StandaitenfUhrer Maler-Kaib;tsch je posebno pozdravil vojake iz Oberkralna, ki so vprvič zopet skupaj z vsemi tovariši Iz Altgaua, kakor so se takrat Siebeehnerji in 1. ter 2. GeblrgsschUtzen v zvestem tovarištvu z Sieb-nerjl in Achterj&gerji bojevali. Stari vojaški duh v Oberkrainu je ravno tako živ kot nekoč.
>Za nas. stare vojake,« je rekel Gauverbin-dungsftihrer, »ne preneha nikdar dolžnost! Zato vas pozivam vse, da z vssml svojimi močmi povsod pomagate, če nam Relchskrie-gerfUhrer izroča nove zastave, bomo stremlli v svojem življenju za njegovim vzgledom.« Z zvestobno obljubo v imenu starih vojakov in s prošnjo za izročitev novih zastav je sklenil Standartenftlhrer Maier-Kalbitsch svoj govor
valstvu in da s svojo skiq[>nostJo, Id Jih vete s onimi starimi vojaki Altgaua, pripomorejo, da za odločitev, prod katero Je sedaj. Eno Je pose bo prebivalstvo Oberkralna lahko odloČilo tovo, da nemški Belch ne bo dal Oberkralna nikoli več Iz rok, ampal: ga bo kot polnovreden sestavni del za л"вв čase priključil. Oberkrain bo e tem v polni meri deležen srečne bodočnosti in bodočega podviga. Odločitev Je sedaj samo pri njegovem prebivalstvu, če bo deležno te velike bodočnosti.
»V spoštovanju In žalosti,« je rekel Gauleiter, »stojimo ob grobu enega Izmed vaših prvo-borlteljev. V njegovem duhu se bojujemo dalje za mir in red. To je prispevek Kamtna za zmago, za zmago, ki je na?a — saj vendar stoji na našem čelu kot zbuditelj nemške, germanske veličine, kot vodja Evrope neznani vojak iz svetovne vojne. Dragi tovariši,« tako je sklenil Gauleiter, »ne smete se utruditi. Ko bo zmaga dobljena, bomo mi mladi vaše naloge vzeli na svoja ramena. Sedaj pa pokažite celega moža!«
S počaSčenjem FUhrerja in himnami naclje je bila zaključena ta vtisov polna slavnost starih vojakov K&mtna. Vesela zabava je združila v nedeljo popoldne stare vojne tovariše iz Gaua.
Kteis Radmanmdorf
Veldes. (Obisk Kreisleiterja.) Ob ustanovitvi organizacije DAF pri uradu Reichskommissarja fiir die Festigung deutschen Volkstume se je vršil pred kratkim v Veldesu obratni apel. Udeležila sta se ga nadomestujoči Dienststellenleiter Pg. dr. F r 1 e d 1 in Kreislelter dr. Hochstelner, ki sta govorila uslužbencem in jih pozivala, da se izkažejo vredne naclonalsocialistlčne obratne skupnosti s posebnim zadržanjem in vedno boljšim delovanjem.
ABUng. (Smrtni slučaj.) V zadnjih tednih sta umrla dva nemška rojaka v ABlin-gn. Schober Stefan in Gerdel Joeef. Schober je bil rojen leta 1863 v Win-dischgrazu, ter je bil od leta 1896. do 1936. zaposlen pri KIG kot valčnl mojster. Gerdel Josef, rojen 1875. v M8ttUngu, je bil zaposlen pri KIG. Svoje otroke, ki so vsi že c^rasli, je vzgojil Gerdel za Nemce. Zato so njegovi sinovi delujoči kot Zellen in Blockleiterjl in Sturmfiihrerjl v K&mtner Volksbundu. Oba sta sicer doživela povrnitev Oberkralna v Reich, toda nista mogla dočakati srečne bodočnosti in mirnega razvoja v povečanem Gauu K&mten. Od obeh umrlih tovarišev se je ob grobu poslovil Ortsgruppenlelter in BUrgermelster dr. Klein.
Leee. (V veseli skupnosti pri športu in petju.) Zopet so se zbrale dekleta in žene JugendgTuppe Lees k veseli skuipnoetnl url. Z velikim veseljem in ljubeznijo so sodelovale pri športu, ljubke skupnoetne Igre so jih povezale v trdno tovarištvo. Vesel narodni plea in pohod z godbo sta zaključila veselo zabavo.
Zadnja pot Aintstiepapzta Bedenka
Velika udeležba prebivalstva pri pogrebu
%lika naloga slarih vojakov iz Oberkraina
'^^•'AakriegerfUhrer je krs.tko in pregnantno «al naloge Relchskrlegerbunda, ki obstoje Л obdržanja brambene volje, brambene moči Л razširjenja le-teh. Nihče ne ve bolje kot ^arnten. ki je vedno trpel in se boril za Nean-kako odločilna eta oba ta dva pojma. Iz osvobodilnega boja Kilmtna leta 1919/20 je posebno poudaril dva boja — za Grafenatein St.- Stephan. Z novimi mejami po vojni z Jugoslavijo je cilj tega boja popolnoma do-®sžen. Kfimten In Steiermark eta pa dobila tudi nove naloge. Sploh je sodelovanje In moč ^omovlne v tej vojni odločilna In važen del "oinovine Je stari vojsik, ki mu nI treba stati ^ orožjem tam zunaj.
Reinchard je govoril nato o pomenu ki mora po-
J«eradscha^f"sfUh!.*®5f^- Fahnentrftgerjl In Ka-stavo. Relch-ikH ®° podali prisego na zaljubil 8	j« vsakega raob-izvajanja- Ј« nato končal svoja Vodite nvni prevzemite nove zastave, duhu tovarištva v starem vojaškem ° pozabite nikdar obeh besedi.
Vedno v tr --- "iHoar ODe
steln in	obdržita svoj pomen: Graf en-
ki naj
1= 8t. .....
Eveetotm In pokomoet
^en> govonl^H	poudaril v svo-
^aUržam	bila vojaški duh In vojaško
broet zvLy^®" merilo ljudstva. Pogum, hra-eetoba In pokornost eo temeljni kamni
za življenje naroda. 2e od nekdaj so se K&rntnerjl na vseh bojnih poljih borili za Nemčijo. Mladi sinovi Karatna so tudi v tej vojni Izpolnili svoje volilo; pojma »Narvik* In »Ge-birg-sjftger« bosta večno živela.
Kttmtner Je bU vedno vojajc Reicha
Po spominu za padlimi, ob zvokih peeml o dobrem tovarišu, je pozdravil Gauleiter In Reichsstatthalter dr. R a i n e r, Relchskrieger fUhrerja kot starega sobojevnika PUhrerja. Ugotovil je, da se je boril K&rntner vedno kot vojak za Reich, K&mten pa je bil vedno branik nemStva In evropske kulture. V svetovni vojni 80 vojaki Kamtna zapisali novo slavo na svoje zastave. In po svetovni vojni so kot prvi v nemškem narodu brez povelja zagrabili zopet za orožje. To se je zgodilo povsod na mejah zoper naval tujih narodov In v notranjosti zoper boljševizem. Svetovna vojna In ti boji so ponovno povezali vse stare vojake. Nato je priSel boj zoper pacifizem in demokratično napravljanje enakosti.
Danes se bije največji boj na frontah. V ta veliki bojni čas pade ta svečanoet starega In s tem vedno mladega vojaka.
Tudi Onulrlter je pozdravil posebno stare vojnke Iz Oberkralna In se jtm je zahvalil, kot tudi njihovim tovarišem iz Altgaua, za njihovo narodno politično delovanje v zadnjem času. Stari voj^l bi montli biti v Oberkrnlnu e svojim zadržanjem л-zor In pomog vsemu prebl-
Dne 2. septembra 1942 je postal Vinzenz Beden k. Amtstierarzt iz Krainburga, žrtev zahrbtnega umora banditov. Daleč naokrog ga je oberkrainersko prebivalstvo ljubilo in cenilo vsled njegove dobrote, jft-ljaznostl in pripravljenosti za pomoč. Kot mož hrabrega srca, ki si je kot svoječasni avstrijski oficir zaslužil najvišje odlikovanje, zlato hrabrostno kolajno, se je iz ljubezni do svoje domovine hrabro zoperstavil boljSeviškim elementom, ker je v njih spoznal one, ki prinesejo oberkrainarske-mu prebivalstvu zlo. Zapeljanim možem, ki so se iz gozdov zatekli k njemu, da bi se rešili nasilja banditekega vodstva, iBedenk nI odrekel pomoči. Ljubezen do bližnjega mu je bila vedno najsvetejša zapoved. Z zločinsko zahrbt-nostjo in na nesramen način je banditski glavar ustrelil Ajntstlerarzta Bedenka.
Oberkrainersko prebivalstvo najgloblje obsoja ta gnusen zločin. To jasno dokaže čaat, katero mu je izkazalo prebivalstvo Krainburga na njegovi zadnji poti. V poznih popoldanskih urah preteklega petka se je zbralo pred žalno hišo množica ljudi vseh slojev oberkralnersike-■ ga, prebivalstva. Eno uro pred pogrebom so obrtniki Krainburga v znak žalosti za svojim Amtstierarztom zaprli prodajalnice in trgovine. Ob 5. url popoldne so zvonovi Krainburga zvonili In žalni sprevod se je začel pomikati proti pokopališču. Med žalnim spremstvom na pokopališče v Krainboirgu so se nahajali poleg Landrata in župana mesta Krainburga tudi zastopniki stranke, policije in vojne sile. Po cerkvenem obredu je Landrat Iz Krainburga stopil do odprtega groba, da bi orisal žalujoči občini življenje svojega Ajntstlerarzta Bedenka. Landrat je označil Bedenka kot enega najboljših ljudi Oberkraina, ki je zastopal načelo, govoriti Iz srca do srca, od človeka do človeka in vedno hoditi svojo pot naravnost. Vsa njegova ljubezen je veljala podeželskemu
prebivalstvu in vsak oberkrainerskl kmet naj ve, koga je v Bedenku Izgubil. Bedenkova smrt je za Oberkrain smrt žrtve. Bedenk je Sel k tistim, ki so umrli v interesu pomiritve te dežele. »Tovariš nam je bil in kot tovariS nam je umrl. V srcih oberkrainerskega prebivalstva bo živel dalje.« Mnogo cvetja In vencev krasi mesto, ki je prevzelo smrtne ostanke Vinzenza Bedenka.
Vam Oberkrainerjem bo ta hinavski zločinski napad ponovno odprl oči, da sreča VaSe domovine nikoli ne bo priSla od onih boljževiških elementov, ki so sposobni takih gnusnih zločinov, kakor to bill IzvriSeni nad Amtstierarztom m T zadnjih dneh tudi nad drugimi pridnimi in miroljubnimi gorenjskimi možni in ženami. Z vašim odločnim priznanjem k Reichu si kujete ne samo najboljše orožje v boju zoper bandit e, temveč Izkažete najvišjo čast vsem Vašim bratom in sestram, ki so padli od boljševl-Ske morilske roke.
„Urad za kmečko llndstvo"
rreimt'nwvanje urada za ugrat iio politiko.
Dosedanji urad za agrano politiko je FUhrer preimenoval z odredbo v »Amt fUr das Land-volk« — »urad za kmečko ljudstvo«. To preimenovanje velja tudi za Gau in Kreisamte.
n
0*pi. Optkker
Jiront
H I Л 4 e n b a r I.
.Л
Kanntioiiliraec is
!!!!!5!«ii preko mh oiir
Roman spisal ulrich sander
nahajajo pionirji pred poeto-8кцп°- °®Pr^vljajo minske zapore, vse zaloj^^ zapirajo s posekanimi drevesi in K-n ^ ^ vejami. Kar je prišlo T-min in avojev, leži pred postojanko.
^''aj lahko pridejo Poljaki.
v lut prihajajo. Trikrat ponoči, enkrat kr f megli pred sončnim vzhodom, en-sončnem vzhodu. Ne pridejo niti do ^^Por. Vsi napadi obtiče.
poldnevu izvrše veliki napad a top-kadi°	Zopet gori gozd, poka, ae
edini	Pionirji ao porazdeljeni ob
bi ii	takoj zakrivajo vsako jamo, ki
enkr f odrezala pot. Proti večerii Ae žg medkjsr^^ '''^Pad, toda zdi ae, da je bil
In zadnji sunek, že 80	komaj se je stemnilo,
Takoi not ^ poizvedovale! v zapori, mi znaUi ° očitno vodeni a avetlobni-&ele 8ГРP®iJ8ki oklopnjaki in ae uatavijo hot&_	У valovih aledi pe-
Ma prostem^ vlečejo naprej in jih postavijo kem mestu konjeništvo jezdi na ne-
O polnoč" zaprekam in izkrvavi. samo kraipu^^ lahnejSi poakua, morda no. Obe Htro"? Podjetje. Nato postane mir-Tod	izčrpani.
pionirji povelje, d& in bo ob^f?"^'	zjutraj bo napad
BJUdlti T, 1*1 . stisnjen. Ne sme ae za-пШ minute. Čimprej amo na Polj-
G kern gotovi, tem preje bo zahod dovolj močan, da vse napade ubrani. Ne gre se več z.\ Poljsko. Nič več samo za Poljsko. Tudi Anglija in Francija sta iste stranke.
Vsi trije vodi so kot strahovi v meglenem jutru pospravljali mine.
Strašen pogled.
Tukaj nekaj stoka, tam nekaj toži in ječi. Temni, zakrivljeni ali na dolgo iztegnjeni kupi na njivi, to so bili nekoč ljudje. Srom-ni panji, ki so jih poklicali iz njih koč. Stari in mladi, pastirji in mali kmetje, sužnji gosposke in sužnji krhkega sistema.
Sužnji Anglije!
Tako hitro, kakor pionirji znajo položiti lastne zapore, ravno tako hitro znajo odstraniti tudi svražne.
Ni izgubljati časa, ob zori se začne.
Doma leže deklice iz tihe In čiste »Ceete na brod« ter spe v svojih posteljah.
Ob času, ko deklice vstajajo in se oblačijo, razbija topniški ogenj poljske postojanke.
Ob 8.30 url Je bil napad.
Ob 9. uri 80 zavzeli poljske postojanke.
Ob 10 uri leže Nemci pred drugo postojanko In vzdrže divji sovražni napad, kateremu slede Se drugi.
Ob 10.25 uri priropočejo iz desne nemški oklopnjaki, in napadejo, kar se še brani. S hura klici napade pehota.
Ob 12. uri je obroč tako ozko sklenjen, da •o morali nemškim letalcem položiti mame« nja Iz blaga, velika In mala. V nad vodoravno črto: kažemo potek prednjih črt!
Tako ozko je obroč sklenjen, da udari vsak sunek kot na gumi In se odbije.
Sedaj pa govori topništvo.
Strelja.
Smrt in hudič plešeta kot za stavo v kotlu.
Proti večeru so prišle posamezne Čete in 80 se udale. Ko se je stemnilo, so prišle cele stotnije, kolikor jih je pač Se bilo.
Ponoči je začelo strujiti.
Zgodaj zjutraj naslednjega dne stoje straže na obeh straneh poti, katero so označili v pogajanjih za predajo in so šteli.
Tok ujetnikov nI hotel končati.
Napravljen je bil nov in težak most preko vseh ovir v prostost in bodočnost Vzhoda.
Brez pionirjev ne bi bil pravočasno gotov. Armadno povelje Jih pohvali. Brišejo si pot In pojejo, se umivajo v potoku ter popadajo po tleh, tam kjer pač so in zaspe.
ra.
1.
Medtem ko stptnik Sonntag z najmlajšim moštvo iz »Ceste na brod«, ob reki vadi in postavlja na široko razpete mostove iz svoje lastne preteklosti v daljnjo bodočnost mladeničev, so pionirji na fronti hudo delali.
Hitri vojni pohod hoče preko svoje višine in se približati koncu.
Poljska vojska Je v svojih blmtvenih delih razbita ali obkrožena.
Kar se Se drži, bo brez usmiljenja napadeno in pobito, razbito ali pa obkroženo.
Poprej ne smemo sesti, temeljna modrost vseh prodiranj do zadnjega diha moža in konja, dokler mož in konj in voz niso dosegli onega zgodovinskega neovrgljivega stanja absolutnega poraza.
Nove naloge in novi sovražniki pritiskajo.
Treba se Je hitro In temeljito odločiti.
Nepotrebnega vojskovanja niti en dan.
Toda zato vsak dan vojskovanje do zadnjih moči.
Na ta način je vojna člmpreje končana.
Ta vojna, ki Je tako hitra, kakor* je še niso nikdar v zgodovini doživeli.
Toda hitrost zahteva od čet najhujših naporov. Tudi od pionirjev, ki so navajeni naporov.
Stotnija goni pehoto Poljakov od postojanke do postojanke. Kar se jih še drži, niso niti slabe čete. Kmetje, ki, čeprav gre včasih malo narobe, Imajo močne živce In ne vržejo takoj puške v koruzo. Toda zapeljan-cl, ki prav nič ne vedo, kaj se po svetu odigrava. Pripovedujejo si, da so Angleži v Danzigu In Wllhelmshavenu. Lastna vojska, da Je tik pred Berlinom. Francozi, da BO pred Weimar jem. Toda samo tu pri njih se Se ni nekaj posrečilo. Toda to se bo že spremenilo.
Da ee hoče svet na novo urediti in da leži v porodnih krčih, tega ne razumejo, kajti živeli so enakomerno Iz dneva v dan ter 80 ločili samo Se letne čase.
Toda tudd svet ima svoje letne čase.
Imel je predolge zime. Sedaj naj pride pomlad. In ta pride mnogokrat samo v viharju.
Izpričevalna preskušnja za Oberkrain
Karninerska domoiina \ treljem vojnem letu
Gauleiter ]e otvorll četrto vojno zimsko pomoč Gaua - Slioraj 10 milijonov darovanih
v soboto zvečer je bila svećano otvorjena na veliki manifestaciji v glaabeni ch'orani v Klagenfurtu Četrta vojna zimska pomoč WHW Gaua. S Številnimi rojaki in uglednimi zastopniki stranke in države sta »e te dostojne prireditve udeležila Reglerungsprftsldent W o 1 s-e g g e r 1л Standortaitester Oberst W o 11 -rich. Po prihodu zastav ob zvokih vojaške godbe je otvorll Gaustabslelter dr. P a c h -neck manifestacijo. Nato je podal zaupnik Gaua za vojno zimsko pomoč Pg. Hauser obračun o vojni zimski'pomoči 19-1.1/1942. In poročal o pretečeni zimski pomoči. Pg. Hauser je med drugim izvajal:
>Uepehl zbirke za 3. vojno zimsko pomoč 1&4-1Д942 80 se z ozirom na prejšnja leta zopet povišali, kar daje najlepše spričevalo za požrtvovalnost prebivalstva. Vse zbirke za vojno ssliosko pomoč so skupaj znesle 7,428.535,80 Reichemark, to je za 3,176.579,34 RM ali za 74,71% več kot v prejšnjem letu. V tej vsoti BO zapopadena nova ozemlja, torej vrnivSi se MieBtal In Oberkrain ,z zneskom 1,165.548.98 Kelchsmark. Ce ne upoštevamo tega zneska, ee Izkaže samo za ozemlje Altgaua Kamten napram lanskemu letu povečanje za RM 2,011.030,36, to je za 47,30%.
Uspehi vojne zimske pomoči Zbirke za tretjo vojno pomoč za DRK 1942 bo znesle RM 2,376.986,32, to je za 989.451,82 Reichemark ali za 71,31% več kot lansko leto. Od tega zneska odpade na ozemlje Altgaua znesek RM 1,977.875,57, torej za RM 590.341,07 ali za 42,55% več kot laneko leto, dočlm odpade na ozemlja MieBtal In Oberkrain znesek RM 399.110,75.
Za od Gaulelterja v juniju letos ustanovljeni referat >Soldatenbetreuung< je pri NSV do&lo do avgusta prostovoljnih daril ,ln sicer denarnih in stvarnih daril, skupaj RM 100 002,87. Nadaljnje posameznosti o celokupnih denarnih In stvarnih darilih bomo poročali v prihodnji izdaji.
Poziv Gauleiterja Karntenu
Rimo ,.....j.n K	doktor
Rainer na guvcrniški oder. Zihvu'.il se je Pg. Hauserju, čegar neutrudljlvo delo je poudaril, za njegovo obračunsko poročilo, ki dokazuje s suhimi številkami velikanko d3lo. Z ozirom na take žtevUke napolnjuje пк*а s'C4 globoka hvaležnost napram vsem, ki so toliko darovali in posebno napram zbiralcem, ki lo poleg denarnih darov, žrtvovali Se veliko svojega prostega časa. V prvi vrsti pa se moramo zahvaliti FUhrerju, kajti samo zaradi njega In njegovega pokreta je bilo sploh možno ustvariti tako vellkp socialno ustanovo. NiU v zapadnlh plutokracijah, v katerih posameznik nima samo pravice zaslužka, ampak tudi pravico propada, si ni možno misliti zimske pomoči, niti v sovjetski Rusiji, kjer židovski marksizem s prisilnimi taborišči in streli v tilnik vleče uspehe iz zasužnjenih narodov, ki nimajo nič skupnega s pozivom na prosto oeebnoet In sočutje.
Samo v zedlnjenl Nemčiji je vojna zimska
pomoč možna Tudi v Nemčiji za časa sistema z njegovimi mnogimi nasprotji strank, ver, razredov, ne bi bilo misliti na tako enotno socialno ustanovo. Kajti posamezne stranke so skrbele kvečjemu za svoje prlstade, In to tudi samo za to, da dobe čimveč glaeov, in ravno tako so skrbele vere samo za svoje vernike.
Razlika med naclonalsoclalističnlm socialnim ekrbetvom in krščansko Karltas je načelna. Dobrodelnost krJčanske Karltas je podana v veri, da dobra dela pomagajo v nebesa,
v ostalem pa cerkev zemeljske sreče ne smatra vredna, da se jo doseže.
Ustanova zimske pomoči zedinjene Nemčije nasprotno pa ima nalogo, da izenači iz nesrečne nemške zgodovine In predvsem iz nemškega prostornega pomanjkanja izvirajoče razpoke v socialni tvorbi in to v času, v katerem imamo Ftlhrerja, ki ima voljo in moč danes po stoletjih vmivšo se možnost izrabiti in svojemu narodu preskrbeti pritičujoči prostor v svobodi in na soncu.« Ustanova zimske pomoči je za to,« tako je izjavil Gauleiter, »dolžnost skupnosti in pravica posameznika. Kajti posameznik ni kriv svojega nesrečnega položaja. Krivi smo mi vsi, krivi smo postali zaradi zgodovine.«
Veletok moči od donio\ine do fronte
»Ustanova vojne zimske pomoči, moji dragi sorojaki,« tako je poudaril Gauleiter, »je za nas Nemce v domovini najbolj vidna udeležba frontnega boja, možnost fronti pokazati, - kaj domovina zmore. Je studenec moči, ki teče od domovine do fronte. Voja'.ii tam zunaj to vedo. Jaz sam sem lahko v mesecih, v katerih sem imel srečo, da sem novil sivo suknjo, zopet in zopet opažal, kako so vojaki požirali časopisna poročila o objavah okrožij in Ortsgrupp, ki so poročala o uspehih zbirk. In kako ponosen je bil vsak, če je lahko poročal o svojem okrožju ali o svoji Ortsgruppi, za koliko odstotkov se je uspeh izboljšal.
Od prihodnje zimske pomoči Relchgaua Kfimtna pričakujem zelo veliko. Organizacija je ustanovljena, je preskušena, ve kako mora delati, in vse gre v redu. Predpise je treba natančno upoštevati, kajti oni so jamstvo za
to, da zbirka pravično obseže vse kroge in vse poklicne skupine .Vam, moji dragi Karntnerji in Kfirntnerice, poSiljam svoj poziv. Bodite pred vsem ljubeznivi napram zbiralcem. Pomislite, da oni še več dajejo kot vi... Udeležujte se z veseljem prireditev ob zbirkah. Mislite zmeraj na Ftihrerja in mislite na to, da se vi z vašimi največjimi deli ne boste nikdar primerjali FHihrerju. Pomislite na naše mrtve. Oni so dali več, kot mi vsi lahko damo, dali ao svoje življenje. Pomislite na prebivalce ozemelj. ki so ogrožena iz zraka. Ti so večkrat vse izgubili in vseeno stoje ti rojaki v najbolj hrabrem ponaSanju pred nami in tudi vojna pomoč bo v teh ozemljih izvedena ter sem prepričan, da se bo tudi tam uspeh povedal, vkljub temu, da so bile večkrat uničena cela mesta in vasi. Te žrtve moramo izenačiti s posebnim uspehom.«
Vojna zimska pomoč — l«pričwalna preskušnja za Oberkrain
V pozivu se je obrnil Gauleiter do Ober-kraina. »Mi bomo,« tako je rekel, »prebivalstvo teh novih ozemelj ocenjevali manj po njihovih izjavah, kot po njihovih dejanjih.« V vojni zimski pomoči lahko dokaže, da stoji na strani Adolfa Hitlerja.
S pozivom na veliko in hrabro kfimtnersko srce, da v vojni zimski pomoči prispeva za zmago in sreOo n«roda in na tenkočutni čut pravičnosti Karntnerja, kateremu je tukaj možno popraviti socialno krivico iz preteklosti, je Gauleiter zaključil svoj govor, ki so ga poslušalci ponovno s pritrjevanji prekinili in je Izjavil, da je vojna zimska pomoč WHW 1942-43 otvorjena.
Aus dem Hreise Krainburg
Kmlnburg. (Popravljanje krain-burSkih cest.)' V Krainburgu sedaj popravljajo celo vrsto cest. Ta delS. se izvršujejo v okviru nujnega programa. Dokončno popravilo se bo izvršilo v pripravnem času Tudi posebno polaganje vodovoda za Goldenfeld se je že delno izvršilo. K športnemu kopališču vo-dečo cesto so letos zopet ponovno povaljali. Dobila bo, po načrtu, kasneje tudiySe ho^ik in zelenico. SeelRndstra3e bo temeljito popravljena. Ob tej priliki bodo ccstiSče razširili na 8 Vi metrov, hodnika pa na dva metra in pol. Za cesto je predvidena na kamenltl podlagi ležeča črna površina. Na Adolf Hitlerplatzu bodo luknje zamašili In cesto popravili z asfaltnim namazom.
Tudi za ostale ceste se bo kolikor mogoče skrbelo. Predvsem se bo poskusilo, da se odstrani neprijetni prah s škropljenjem. Prebivalstvo rado podpira občino pri njenem stremljenju, da ee ceste očistijo In olepšajo.
Krainburg. (Poroke.) V času od 26. Julija do 22. avgusta 1&42 so se v Kreieu Krainburg poročili: Josef Basnik, pomožni policist iz Eisnem s Stefanie Kemperle, polj^o delavko iz Kerechdorfa. — Cyrlll Belt, mizar Iz Altdorfa, občina Laak a/d Z. z Mario Brus, gospodarsko pomočnico iz Altdorfa, občina Laak a d Z. — Felix Franz Oetir, vratar Iz Gallenfelsa z Antonijo Dolen, hišno pomočnico Iz Gallenfelsa. — Johann Kalian, brusač žag Iz Laak a/d Z z Margareto Troyar, tovarniško delavko Iz Laak a d Z. — I^opold BIsand, poljski delavec Iz Altlaaka z Marto Dolenz, gospodarsko pomočnico Iz Altlaaka. — Johann Starmann, kova.4kl mojster Iz Altdorfa, občina Salrach z Rosnilo Gregoratsch, poljsko delavko Iz Aaltdorfa, občina Sairach. — Paul Petschelln, posestnik iz Bre-kovce, občina Sairach s Thereslo Brenze, go-
spodarsko pomočnico iz Brckovce, občina Sairach. — Rudolf Erschen, Šofer Iz Zauchen z Justino Buch, tovarniško delavko iz Zauchen. — Franz Hafner, tovarniški delavec iz Alt-hofa, občina Laak a/d Z. г Mario Miklaut-schitadi, gospodarsko pomočnico iz Althofa, občina Laak a/d Z. — Stephan Tomz, poljski delavec Iz Wald, občina Hlg. Kreuz s Ftan-zisko Roesmann, tovarniško delavko iz Ober Wettern, občina Hlg. Kreuz. — Vinzenz Wene-d'.k, mizarski pomočnik iz Stermiza, občina Selzach z Angelo Lauter, poljsko delavko iz Stemiza, občina Selzach. — Josef Afhat-schitsch, poljski delavec iz Dworje, občina Zir-. klach z Mario Smaitz, poljsko delavko iz Ker?ch.4tettpn, občina Zirklacb. — Rafael Bati-atltech, velctrgovec iz Wart pri Krainburgu z Hildegardo Dolenz, kontorlatLnjo iz Kralnbur-
ga. — Johann Gladek, gozd, delavec iz Grenze, občina Laak a/d Z. z Antonio Foiker, gospodarsko pomočnico iz Grenze, občina 1лак a/đ Z. — Johann Jenko, čevljar iz Unter Femig, občina Zirklach z Mario Ar-nesch, tovarniško delavko iz Mitterdorfa. — Johann Alitsch, posestnik iz Wasche, občina Zwaschenwassem z Marlo Jagoditz, poljsko 'delavko iz Brega, občina Zwischen-wasscm. — Josef Jeray, poljski delavec ts MautschitRch z Mario Habat, poljsko delavko iz Mautschitsch. — Paul Tschadesch, tovaml-£ki delavec iz Winkel, občina Laak a/d Z. z Aloisio Hafner, gospodarsko pomočnico iz Winkel. — Ludwig Mochorltsch, pomožni policist Iz Oberdorf, občina Tratten s Francisko Wohfnz, hlSno pomočnico iz Tratten. — Franz Kremser, ključavničar iz St. Veit a. Sawe z Johanno Pritekel, zasebno uradnico iz St. Veit an der Sawe.
Zwiechenwaaeem. (NSDAP pomaga prebivalstvu.) Kako zelo pomaga NSDAP prebivalstvu za splošni dobrobit, sledi iz dejstva, da je bilo v kratkem času od ustanovitve stranke NSDAP v naši Ortsgruppi dosedaj odposlanih 169 raznih prošenj, od katerih je bilo 14-1 ugodno rešenih. Dokaz, da uživa NSDAP zaupanje pri prebivalstvu je, da se zbira ob priliki uradnih dnevov v pisarni Ortsgruppe mnogo ljudi, ki iSčejo tamkaj raznih pomoči in nasvetov.
Jtiate ćospođavsfte novice
Kmetijski načrti Madžarske. Madžarski ministrski »predsednik Kallay je nedavno imel govor o kmetijskih načrtih Madžarske, v katerem je med drugim izrazil sledeče mislit »Danes ni dober kmetovalec, ki mnogo zasluži, temveč tisti, ki mnogo prideluje«. Po zakonu za pospeševanje kmetijstva se bo izdelalo takojšen načrt Se letos bo prišlo 3000 vagonov semena ter 40.000 glav plemenske živine med kmete, kar se bo pravilno razdelilo. Zvišalo se bo kapaciteto v Izdelovanju umetnih gnoJU, izboljšalo se bo pa tudi kmetijsko strokovno šolsko Izobrazbo.
(avajle zelje pred gosenirami!
Medtem ko doslej ni bilo poročil o škodah, ki jih povzročijo gosenice, tako zvane z«ljne beline, se je v zadnjem času opazilo dotok mnogoštevilnih belih metuljev,, ki na zelju ležejo jajca, izkaterih se že v nekaj dneh razvijejo mlade gosenice. Pri tem je potrebna takojšnja pomoč in obramba, p redno se gosenice, ki živijo prvotno bolj skupno, razširijo po rastlinah ter začnejo s svojim nenasitnim žretjem. Da se prepreči večjo škodo z uničeva-nejm jajc in lovljenjem metuljev, za kar Je uporabiti vse razpoložljive delovne sile uključ-no otrok. Ce se zmečka jajčeca in mlade gosenice, odpadejo vse potrebe po kemičnih uničevalnih sredstvih, ki se jih lahko uporablja Sele, ko so gosenice že začele žreti zelje. Po-lovitev metuljev in zmečkanje JaJčk, že od vsega začetka prepreči škodo na zelju, ki s# je moramo posebno sedaj v vojnem času obvarovati.
I naiveiji dvorani severne lorve^ke
Svečana otvoritev vojaškega doma v Narvlku
Aus dem Hreise Steln
Domnrhair. (NeereCen padec.) Pred kratkim je 18-letnl otrok železoetrugarja Cy-rllla Tschernlwetza v Schwarzendo*fu pri Igranju tako nesrečno padel, da si je zlomil levo nadlehtnlco. Otroku je nudil prvo pomoč dr. Pinter, nakar so otroka prepeljali v bolnišnico v GallenfelB.
Domechale. (Samomorilec?) V Schwarzendorfu pri Domschale Je bilo pred kratkim naplavljeno mo»ko truplo na savski breg in so truplo spravili na suho. Mož, ki Je delavec, je bil okoli 60 do 55 let star, 180 cm visok, Urokoplečat, rjavih las. je Imel rjave pristrižene brke, koAate rjave obrvi, v zgornji čeljusti so mu manjkali seka«, v epotlnjl čeljusti Je pa Imel redko zobovje. Mož je nosil elv telovnik, sive hlače iz sukančevega blaga, modre spodnje hlače iz barhenta, bil Je brez vuknjlča ter je Imel rdečkasto srajco Iz barhenta s progami. Ker nI bilo moči ugotoviti kakih poftkodb, sklepajo, da se gre za samomor. Pri truplu niso našli nobenih izkaznih papirjev; truplo je ležalo kake 3 do 4 tedne v vodi in je zato že močno razpadlo.
Lusttal. (Najdena ročna granata eksplodirala.) Pred kratkim je rokoval 17-letnl pomožni delavec Johann Seoschek Iz Luettala, Oberkrain, z najdeno ročno gra-nato. Pri tem se je sjirožlla In mu je odtrgala desno roko za členkom In ga ranila na spodnji roki In spodnjem telesu. Ponesrečenca eo prepeljali v bolnišnico Gallenfele.
Wmlltz. (Devetdeietletnlk.) Da živi tukaj zdrav in krepak rod, je dokaa Johann Kosetz p. d. ftmajdov oče, rojen 5. scpt. 1862, ki obhaja svoj 90 rojstni dan še vedno zdrav in čil. Se vedno opravlja vsa kmečka dela.
8t. Martin l№l Uttal. (Raznoterosti.) Povodom obiska naAe Ortsgrupe In občinske uprave je pregledal Landrat Dr. D o u j a k a svojim spremstvom urejeno piearno Krauen-schafte In je obenem z Lelterin obširno razpravljal o raznih ženskih delih In jI dal končno razna navodila glede zbiranja sadja In zelenjave za lazarete. Tudi Kreislelter P U s Je obiskal ponovno naš kraj. Posebno pa je pregledal obrate g Isgorscheka In g. Knaflltscha. — Policijski obveščevalni avto nas čeato obišče, ki poleg najnovejxlh frontnih vesti, Igra tudi krepke koračnice, kar zelo ugaja prebivalstvu. — Pred kratkim Iz SUdoststeinsatz dospeli dijaki so prevzeli razna njim po Ortsgruppenielterju Welfiu poverjena mesta raznih oddelkov Ortsgruppe, posebno pa se udejstvujejo pri H J. in BdM-od-delkih. — Za nami je prva jesenska cestna zbirka za DRK. Zopet se Je, kot vedno, tukajšnje prebivalstvo odlično izkazalo. Posamezni nabiralci HJ. in BdM so kar tekmovali med seboj, kdo ho najvef nabral In se Jo oddala lepa mvota preko 600 RM. — Kakor je razvidno Iz apelov posameznih oddelkov OrU-gruppe. Je v^no več uspehov ter se vsa navodila In odredbe AmtsleiterJev Irvrše točno In z \-8em veseljem. — DAF. Je priredila pred dnevi v domu KVB filmsko predstavo za usluš-bence obratov In Je film sam, poeebno pa tedenski pregled, vzbudil veliko pozornost gledalcev, ki so z vidnim zanimanjem sledili prikazanim dogodkom na fronti. — Tudi razgla-ševalne table so vedno polne novosti v slikah In besedi Iz vseh bojišč In kaže ljudstvo člm-dalje večje zanimanje, saj se je že dokaj dobro priučilo nemščini, kar je vnekakor uspeh v*rh doslej izvedenih nemških tečajev.
Kakor so pred kratkim poročali, so sedaj na svečan način izročili svojemu namenu vojaški dom v Narvlku, kateri Je bil zgrajen z darili zbirke, ki so jo februarja 1941 Izvedli v Kftrntnu. O otvoritveni svečanosti Je Izšlo v »Deutsche Zeitung in Norwegen« sledeče poročilo;
V petek so v Narvlku svečano izročili novi vojaški dom oboroženi sili. Pozdrave Relchs- ^ kommlsarja in njegove najlepše želje za uspe-vanje vojaškega doma v Narvlku, je izročil Abtellungslelter M a r e k. H-StandartenfUhrer N o a t z k e, vodja urada RK v Narvlku, Je podal nato pregled razvoja vojaških domov na Norveškem. Relchskomlssar je poznal potrebo, da je treba ravno v severnem norveškem prostoru skrbeti preko navadne mere za čete In napraviti še ožji most mod domovino in četami. Prva velika akcija so bile božične ladje, sledila je preskrba čet z radijskimi aparati, 100 tisoči knjig In iger, dokler niso nato zgradili prvih vojaških domov np. Norveškem s pomočjo domovine in domačih Gauov, ki eo se z vsemi močmi zavzeli za posrečeno izvršitev. Ravno zgradba vojaškega doma v Narvlku je bila radi velike daljave in svojevrstno-sti položaja zelo otežkočena, toda dejanska moč In požrtvovalnost vseh pri teh delih zaposlenih je premagala vse težkoče, tako da eo lahko danes vojaški dom v ^arvlku, kateremu
je boHx)val Gau Kttrnten, izročili v varstvo vo^ ske In ga s tem obenem izročili vojakom.
Ob koncu nagovora Je Izročil Standarten« fUhfcr Noatzke ključ pokrajinskemu poveljniku NorveSke. Ta ee je zahvalil v avojem odgovoru domovini, Relchekommlsearju, Gauu Ktirnten in vsem onim, ki so se zavzeli za zidanje vojaškega doma v Narvlku, za njihovo delo in podporo.
Hvaležnost vojakov v severnem norveškem prostoru цај bo dejanje. Ce Angleži danes stalno govore o drugi fronti, lahko k temu samo reče: Naj Angleži le pridejo, ne bodo pa sunili samo na branike Iz betona In železa, ampnk tudi, kot že med vso vojno, na izkušeno odločnost In voljo do zmage nemškega vojaka.
Vojaki In mornarji so nato v prvič razobesili državno vojno zastavo nad novim vojaškim domom v Narvlku.
Popoldne Je bila Izročena velika dvorana vo-jaškef^a doma v razgibanem programu svojemu namenu. Vod vojaške godbe, vod mornariške godbe, godalni in plesni orkester vojske, umetniki in umetnice so dale vojakom v tej sedaj največji dvorani severne Norveške dve url najveselejše zabave in oddiha. Svečanost otvoritve vojaškega doma v Narvlku se je zaključila z velikim fllm«!:l^ ' Cv^rrom v isti dvorani.
Uporaba češpclj
Priprava marmelade brez sladkorji
Predmet, o katerwn hočem napisati nekoliko besedi, ni nov. Saj smo z njim Imeli opraviti skoro že vsi. To Je češ^iljev sad. 2al, da se predelava čeApelj v tako okusen In trpežen Izdelek, kakor Je češpljeva mezga ali čei-pljevka, pri nas kar ne more prav udomačiti. Drugače je pri Cehih, katerim Je češpijev-ka t&korekoč narodna Jed. Nič manj nI v čim-lih pri balkanskih narodih, Bolgarih In Srbih, pod Imenom p e k m e z. Pri nas #o pa češplje cenili največ zaradi dobre sUvovke in zopet sil-vovke!
Tudi letos kaže tu in tam dobra češpljeva letina in ljudje ugibajo kam s češpljami, ker vse se vendar ne da in ne sme pokuhatl v žganje. Tako so se še dobili ljudje, ki #o premišljali, kako bi se obneslo, če bi čršpije In jabolka s hruškami vred #ina«tlll In napravili mošt. Torej kopet. pljafR! Samo ob sebi je umevno, da češplja al za tako rabo in je je
škoda tako polralitl. Zakaj bi je torej ne predelali v to, kar delajo drugod po svetu že od nekdaj. Cetplje imajo zelo čvrsto meso, ki ne da mnogo soka in so kot nalršč za vhuhava-nje v mezgo ali CešpIjevko. Poleg lega Imajo, ko so dovolj zrele, obilo sladkorja, ki daje Izdelku dober okus In pomaga, da je sta-novltnejše. Tudi vkuhavanje ni predolgotraj-no in prenaporno.
Cešpljevka
Za dobro CešpIjevko Je treba, da to češ-pije dobro zrele. Clm zrelejši je sad, tem boljši je Izdelek. Cešplja se v tem ozlru zelo ra»* liku je od drugiga sadja, zlasti od Jabolk In hrušk, ki niso skoraj za rabo, ako prezorijo. Cešplja pa Je vedno boljša, Clm dalj časa Je n« drevMu, posebno kadar je ugodno Jesenske vreme. PoCakajnio torej z vkuhavanjem do» llej, da začno plodovi pri pcclju veneti,
Sreda, 9. aeptemhra 1942.
KARAWANKEN BOTE
stran 7. — Štev. 71.
ham	kmečkem goepodlnjetvu ku-
na prav enostaven način, ne če w i ^'eba za to kakih posebnih priprav. ^ ™ *^Se posode, zadostuje široka, plitva P Oda, Boljši je balcren kotel, znotraj poko-Г (pocinjen, ne pocinkan), železni kotel, or ga imajo na kmetih za pranje, ni pri-v.	to; še manj uporaben je pa pocin-
. ^ J*'®°Pa-riInik. V pocinkani posodi dobi iz-® (mezga) tako zoperen okus po cinku, da popolnoma neužiten, ampak celo škodljiv tn je strupen.
Vkuhavanje (egpijevko zberemo zdrave (ne na-all črvi ve) plodove, jih operemo, razpo-jj 'h odstranimo koSčice. Potem jih k u -Wo brez vode v kakem primernem Ion-Ko so popolnoma razkuhane, jih stresemo ^)Gr bomo mezgo vkuhavali. To po-ovimo tolikokrat, da je posoda polna. Sedaj ® prične najtežje delo; vkuhavanjemez-zlLti ^Gšpljevko. Pri tem poslu je paizlti e^k ^ "^"voje in sicer da ogenj gori prav «Ja	in koliko mogoče na malo, in pa
PriM^^° neprestano mešamo, sicer se Vef Л dobi slab neprijeten okus in tudi pre-Hah t V velikih posodah In večjih množi-vkuhavanje do osem ur.
Je dovolj vkuhana tedaj, ko Je leei	obetoji v njej kuhalnica v vsaki
jjjfV ''ekor jo postavimo v njo in ko se pri vki^ ^ začne spri jemati v kepe. Proti koncu una vanj a dobi tudi nekako bleščečo barvo, g.,	je odvisna tudi trpežnoet. Zato je
jj_	da je češpljevka dovolj gosto vku-
i>l№ začne v posodi, kjer Je shranjen si, vlaJn^ zlaaU če Je ehramba le količkaj
t	gosto vkuhano češpljevko napolnimo
®iora^ ^ r o č o v pripravljene posode, katere biti dobro osnažene. V to svrho so anot	kmečki lonci (prsteni), ki so
(ka^^ PoloSčeni, pa tudi leeene posode: deže >1 sodčki in tudi snažni novi zaboj-Darii	znotraj obložimo s peiigamentnim
^'^(^Gno posodo napolnimo s čeS-P**tavimo lahko za nekaj časa v vro-l>liou	da se naredi na površju čeS-
deleir skorja, ki še bolj zanesljivo varuje iz-* pred pokvaro, kot pa papir, s katerim
navadno pokrijemo lonec.
Naposled Je treba vsako posodo s CeSplJev-ko na ta ali oni način zapreti, ne sicer nepro-dušno, vendar kakor se da dobro, da obvarujemo Izdelek pred prahom, pa tudi sicer pred žunanjim vplivom. Lonce zavežemo e parga-mentnim papirjem, deže, in sodčke s pokrovi, zabojčke pa trdno zabijemo. Posode s češpljev-ko spravimo na popolnoma euh prostor, ki naj bo, če le mogoče hladen.
Ce$pljeva m&rmelada
Na opisani način dobimo najpreprostejšo Cešpljevko, ki Je pa za navadne, skromnejše razmere prav dobra kot prigrizek h kruhu in tudi kot dodatek raznim Jedilomi Boljši, to se pravi za bolj razvajen okus, prijetnejši izdelek dobimo, ako razkuhane češplje, preden Jih začnemo vkuhavatl, pretlačimo skozi redko rešeto ali mrežo, da odstranimo kožice In morebiti tudi koSčice, ako smo dali kuhat cele češplje. fie okusneJSi pa bo Izdelek, ako mu dodamo proti koncu vkuhavanja na vsak kilogram češpljevke do 25 dkg sladkorja. V tem primeru tudi ni treba tako gosto vkuhavatl, ker sladkor ne samo da izboljša okus, ampak tudi pripomore k večji trpežnoet!. Na ta način dobimo pa že, namesto navadne češpljevke, češpljevo marmelado.
V večjih množinah se vkuhajo čeSplje v velikih plitvih kotlih, ki drže po več sto litrov
In jih priredijo za kuhanje kar na prostem, da n. pr. češpelj ni treba na daljavo prenašati ali prevažati.
Za tak obrat je treba že več oseb in več posod. V enih posodah češplje kar cele kuhajo, da razpadejo. Od tam jih potem pretlačijo skozi mrežo v obširne kotle, kjer mezgo potem vkuhavajo toliko časa, da je dovolj gosta. Meša Jo več oseb z dolgimi kuhalnlcami. Delo se potem navadno nadaljuje, če treba noč in dan. Ko je gotova. Jo spravimo v majhne sode, ki se jim pri napolnjenju in uporabi odpre dno.
V novejšem času vkuhavajo sadno mezgo (tudi iz drugega sadja) v velikih dvojnatlh kotlih, ki so tako prirejeni, da se mezga med vkuhavanjem ne more prlpadltl, čeprav se jo ne meša.
Cešipljevki Iz lepo zrelih češpelj nI treba dodajati nlkaklh dišav, ker je sama na sebi dovolj dlSavna in okusna.
Suhe C^plje
Kaj pa s sušenjem češpelj? To je kaj lepo in dragoceno blago, katero se lahko proda, pa tudi doma uporabi v gospodinjstvu. Voda od suhih kuhanih češpelj spominja nekoliko na čaj, ČeSplje same pa so dober kompot in hranlvo. Torej sušimo češplje, kjer so obrodile, kar največ mogoče, da bodo v prehrani sedanjega vojnega časa zavzele tudi častno mesto.	Oberkrainer.
Iz vseh krajev sveta
ITemSkl vzgledi vlečejo. V zadnjih letih so ekoraj vse evropske države v preskrbi sledile nemškemu vzgledu, ki gre za tem, da ae vsa krmilna sredstva pridobiva iz lastne zemlje. Zato 80 tudi povsod stavili oves, ječmen In koruzo pod državno kontrolo, kakor so pod državnim" gospodarstvom tudi že druga krmilna sredstva. Letošnji pridelek krmilnih rastlin širom Evrope obljubijuje dobro, srednjo, po nekod tudi prav dobro letino. Žetev Se ni končana.
Tobak aJl sladkor. S 1. oktobrom t. I. bodo na Finskem prvič Izdali tobačne karte za moške po 21."in ženske po 24. letu. Količina za mesec znaša 80 do 100 cigaret, 61 cigar ali 40 cigarilosov ali pa 100 gramov tobaka. Na-
daljnja količina je odvisna od števila oseb, ki se bodo prijavile za tobačne nakaznice. IMor ne želi tobaka ali tobačnik Izdelkov, lahko dobi za to 260 g sladkorja;.
Poprovo meto ali pfefermlnco gojijo vedno v večjem obsegu v Bolgariji. Na to rastlino so se vrgla posebno okrožja Karlov, Kazalnik in Plovdiv. V imenovanih krajih so namreč zmanjšali nasade rož ter gojijo poprovo meto kot oljarico. Laneko leto je Bolgarija pridobila 66.000 kg olja Iz te rastline.
Lanemovega predlva bo tetoe veliko v Fran-<djl. Medtem ko so lansko leto gojili lan samo na 23.000 hektarjev, so letos to ploskev povečali približno za 45 do 50%.
Turčija in Bolgarija se pogajata o nakupu
oglja ter o transportnih problemih med obeiM
državama. V tej zadevi je turška trgwlaaka delegacija potovala v Bolgarijo.
Stroji za rezanje lame niso igrače. V Geor-genbergu je neki hlapec s 15-letnim fantom, rezal krmo. Ob strani je stal enajstletni fant ter gledal kako teče delo. V trenutku, ko na tega fanta nI nikdo pazil, je ta vtaknil leseno palico v stroj za rezanje krme. Pri tem ga je zagrabilo krožno rezilo ter mu odrezalo kazalec desne roke,
13 otrok ima vrtnar Josef Meirhote v Solttt-genu-Graefrathu, ki si je pomagal iz najmanjših početkov. Pri tem so mu zelo pomagali njegovi otroci, ki so bili vsi v podjenju zaposleni. Sedaj 75-letni oče, ki je obhajal 60 letnico svojega poklica, vodi Se zmeraj vrtnarijo, ki jo je vzorno preuredil za pridelovanje zelenjave, dočlm ^oro vsi sinovi služijo v vojski.
V	westfalekem kraja Meggen je pri kopanja krompirja padel na njivi se igrajoči štiriletni deček nenadoma tako nesrečno pred delujočega očeta, da ta nI mogel več zaustaviti mo-tike In je smrtno zadel sina v tilnik.
V	sporazuma s strokovnim uradom DAF so oberschlesiški rudniki sedaj začeli tudi med delavnim časom dajati delavcem, zaposlenim med dnevom toplo hrano, kar se je doslej Iz-borno obneslo. Posrečilo se je, da so premagali tehnične težkoče s konstrukcijo termo-posode iz kovine, ki vsebuje po en liter. Tisoč takih posod za enega moža, v katerih ostane hrana več ur topla, bodo v kratkem v Ober-schlesljl že uporabljali. Posode bodo napolnjene pred vstopom v jamo, ter jo bo rudar nosil na posebnem jermenu.
Za podvig ovčereje v Ukrajini so v Ukrajino pripeljali 800 mladih ovnov Merino ovc iz Thiirlngena, katera vrsta ovc je posebno mesnata.
Z otroškim igračkanjmi na električnih vodih visoke napetosti se je dogodilo že veliko nesreč. Najnovejši slučaj sporočajo Iz Martin-steina v okrožju Slmmem, kjer so se Igračkali šolski otroci. Ko Je nek deček hotel z žico zvezati obe vodni žici, je naenkrat strašno počilo, čemur je sledil velik plamen. Mladenič je padel nezavesten z droga In so ga močno opečenega prepeljali v bolnišnico. Radi lalAo-mišljenega igračkanja otrok, je bil električni tok za dalj časa prekinjen.
P*. J, Lukaa
Ausschneiden! Aufbewahren!
^udSeh methediseh and praktiseh
105. STUNDE.
I" Er^finzen Sie in den folgenden Satzen Vergangenheit von »haben« (ich liatte): Er .... zwei Briider.
Ich .... meine Jause briiderlich mit Bieinen Kameraden geteilt. Du.... lelder fUr mich keine Zeit. g" .... ein Minimum an Verlusten,
6 ^----e^lle Tiiimpfe in der Hand.
Studier^	Tage keine Lust zum
Zukun^-^^'^ folgende S&tze in die
2.	Waeaer aue dem Bnmnen. ^ sich beim Fotografen ein
3.	machen.
T®J	eich wieder mit ihrem
4 ^derfolg.
u gehst zum Buchbinder und laflt Dir
iS blnden.
m,«	dem Buchhalter die Rech-
buchen den Betrag auf dem
"arenkonto.
da*	zu folgenden Nennformen
, .^^ttelwort der Vergangenheit:
6.	laufen
7.	siegen
8.	glauben
9.	fallen
10.	nennen.
Wttrter In gebr&uchlichen Satz-verbindungen.
Gelehrte ist ein BUchenvurm, sltzt den ganzen Tag in der BUche-"nd »tudiert.
^ег Soldat bekam ale Marechver-groUe Doee Btlcheen-
Sie bitte^^^^ nicht, buchetabieren lich ^'"^^^^urde vom Blitz buchetftb-
»ch zerspUttert.
5.
6
1. 2.
3.
4.
5.
1.
bringen »ingen Bagen Wen fragen
5. In der Bucht von Veldec am WSrther See finden jedes Jahr in nann&len Zeiten groUe Wasserfeste statt.
e. Der Buchhalter hat vergessen, die Buchung dieeee Betrages vorzunehmea imd daraus ist ein Fehler entstanden.
7.	Bitte heben Sie mir dem Zettel auf, ich kaim mich nicht bUcken.
8.	Der Buckling ist ein ger&ucherter Hering, er schmeckt sehr gut.
9.	Wir bummelten langsam durch die Stadt und besichtigten uns die schSnen al ten Hauser.
10.	D as ist ein fiirchterlicher Bummelzug, in jeder Station bleibt er stehen.
11.	Wenn zwei Menschen heiraten, so sagt man, sie haben den Bund furs Leben geschlossen.
12.	In frliheren Zeiten haben die Hand-werksburschen ihr BUndel geschniirt und sind durch das Land gezogen.
13.	Deutschland, Italien und Japan sind Bundesgenoesen.
14.	Ich babe ihm kurz und bUndig mit« geteilt, daB ich ihm das Geld nicht leihen kann.
15.	Das ist mir zu bunt, ich ziehe meine Konsequenzen und gehe,
16.	Eine alte Frau trug eine schwere BUrde, ein Hitlerjunge sah es, nahm ihr die Last ab und trug sie ihr nach Hause.
17.	Er biirgte leichtsinnigerweise ftlr den Wechsel mit seiner Untenschrift und hatte dann das Vergniigen, ihn zu be-zahlen.
18.	Die Bolschewisten entfachten in Spa-nien einen Btlrgerkrieg, der mit Hilfe Deutschlands und Italiens zu einem groQartigen Sieg der nationalen Spa-nier wurde.
19.	Jeder Volksgemoese soil den BUrger-steig relnhalten.
20.	Dieser BUrstenbinder erzeugt sehr gute und dauerhafte Reibburaten und Kleiderbiirsten.
21.	Das Buschwerk war so dicht, daJJ die Verfolgung der Verbrecher nur mit groflen Schwierigkeiten durchgefiihrt werden konnte.
22.	»Das wir er mir buBen«, h5rt man oft jemanden sagen.
23.	In jedem deutschen Geschaft kann man die Biiste oder das Bild des Fiihrers sehen.
24.	In diesem GeschEft bekommt man alles, vaia Biistenh&lter bis zum Automobil.
25.	Buttermilch schmeckt ausgezeichnet und etillt den Durst.
26.	Die Bolschewisten warfen das Land in ein fiirchterliches Chaos.
27.	Charakter ist mehr als Bildung und charakterloee Menschen sind ein Scha-den fiir das ganze Volk.
28.	Chiffrierte Telegramme eraparen viei Geld.
29.	Doktor UnMutig ist ein ausgezeichne« ter Chirurg, dem sich jeder Patient geme anvertraut.
30.	Heute habe ich eine ausgezeichnete Vanille«Creme gegeeeen.
W»rter
anvertrauen (sich) — zaupati (se)
binden (ein Buch) — vezati (knjigo) brlisten (sich mit etwas) — bahati se Buchbinder (m) — knjigovez buchen — zapisati, knjižiti Buchhalter (m) — knjigovodja buchstabieren — zlogpvatl buchstablich — dobeseden Bucht (w) — zaliv Buchung (w) — vpis Biicherei (w) — knjižnica Blichenvurm (m) — knjižni molj BUchsenfleisch (s) — mesne konzerve bUcken (sich) — prikloniti se, pripogniti se Biickling (m) — povit slanik BUndel (s) — sveženj, cula BUrde (w) — breme, butara bUrgen (fUr etwas) — porok biti, jamčiti (za kaj)
BUrgerkrieg (m) — državljanska vojna
Burgersteig (m) — pločnik Biirstenbinder (m) — ščetar biilJen — pokoriti se Bustenhalter (m) — prsnik bummeln — pohajkovati, leno delati Bummelzug (m) — mešanec Bundesgenosse (m) — zaveznik Buschwerk (s) — grmovje Buttermilch (w) — zmetlki Charakter (m) — značaj charakterlos — neznačajen Chaos (s) — zmes, zmeda chiffrieren — v tajnopisu pisati Chirurg (m) — kinirg Creme (w) — smetana dauerhaft — trpežen, trajen entfachen (einen Krieg) — povzi- (voj* no)
entstehen, entstand, entstanden — poetad, nastati
erganzen (etwas) — dopolniti (nekaj) ersparen (etwas) — prihraniti (nekaj) gerauchert — prekajen Handwerksbursche (m) — rokodelec- potui
joči rokodelec Jause (w) — malica, mala južina Marschverpflegung (w) — prehrana (H-
vež) za pohod teilen (etwas mit jemandem) — deliti (ne«
kaj s kom)
Trumpf (m) — trunf, adut Verlust (m) — zguba Warenkonto (s) — blagovni račun Wechsel (m) —, menica zersplittem — razdrobiti, razcepiti
Redeweadungeo.
Alle TrUmpfe in der Hand haben — vm
trunfe (adute) v roki Imeti den Bund furs Leben schlieUen — zvemo za
življenje skleniti d as BUndel schnUren — sveženj zavezati, povezati
durch das Land Ziehen — potovati po deželi kurz und bUndig — kratko in jedrnato das ist mir zu bunt — sedaj mi je pa do< volj
seine Konsequenzen aus etwas Kiehffli — vpoStevati
ein Schaden fUr etwas sein — ikodovatl
čemu
®esuchen Sie das
KLACENFURTER HERBSTFEST
In dar Z«it TOm 5# blS 13* ScpicmbCF 1942 #uf j#m Au**t#llung*g#l)inj#, Klagenfurt, S*. Rupr#ck*#r Straf;#
ИА11 OGIAS
Vas za parPfennigov reši vseh Vaših skrbi
On išče in najde, on kupi in proda, on ima vedno uspeh!
Vsaka betada sfane 6 Rpf in debelo liskana 12 Rpf. PrisJojbina za cJopis 25 Rpl.
Oglase eprejemata do ponedeljika in srede in sicer
NS.-Gauverlag Karnfen, Klagenfurf, Bismarcicring 13 NS-'Cauverlag Karnfen, Zweigverlag Krainburg, Veldesersfr. 6
KERXOBSTPREISE FtJR 1942
Der Chef der Zlvilverwaltung fUr die besetz ten. Gebiete K&rntens und Krains — Preis-bllduBgsstelle — gibt bekannt, dafl fUr Kern-obst der Ernte 1942 die Hochstpreise der Anordnung Uber Erzeugerhochstpreise fUr Kernobst der Ernte 194il gelten.
Die Preise fUr Frischmostblrnen wurden auf 7 RM je 100 kg erhoht, die Preise fiir teigige Mostbirnen auf 5 RM je 100 kg belassen.
miuaGtksi
Prodam
Nmirkoike (NdimirrqcKdiPi-bfn) railWoe dl mrnzilrnudil.rra-prnlnlk. lahrrnd und Ma\diinpn-bandlung, Dom-sdiale.
Mlado brio koze prodam. Poizve se Krainburg, Ha biditgasse 20.
Kupim
Kupim Rramoton in otrollu voziček. Pismene ponudbe na Karaw. Bote, Krainburg, pod Tudi v delFkliem slanlu".
Gescbaftserdffniuigsanzplge
Sporočam vsem oblastem, uradom In prebivalstvu mesta Radmannsdorf In okolnih občin, da sem začel v Rad-mannsdorfu, Valvasorstrafle St. 8, Tel. 574, trgovino
z materialom za kurjavo, in sicer: premogom, kovaškim ogljem in ogljem sploh, koksom in dr\-mi.
Potrudil se bom, da zadovoljim svoje odjemalce s točno postrežbo v niitiovih zahtevih in da si pridobim njihovo popolno zaupanje.
\ertrleb mit Hausbrand-, Schmiede- und Holzkohle, Koks und Brennholz JOSEF BABNIG Radmannsdorf, ValvasoretraBe Nr. 8
Ich gebe hiemit alien Behorden, Amtern und der Bevolkerung der Stadt Radmannsdorf und den umlie-genden Gemeinden bekannt, daQ ich einen
Handel mit Brennmaterialien w1e Haasbrandkohle, Schmlede- und Holz-kohle, Koks nnd Brennholz
mit dem Sitze in Radmannsdorf, ValvaeorstraBe Nr. 8, Tel. 574, be-gonnen habe.
Ich werde bemUht se!n, durch klaglose DurchfUhrung der mir er-teilten AuftrSge die Zufriedenheit melner Knnd n tu erlamsen, und er-bitte mir voiles Vertrauen.
ftata SoftioUiik
Heiligenkreuz
, . Gasthaus und Lederhandlung
hUpIni (pvllanki sirol
-dach Iteparico all levoročno maSno ki ie V dobrem sunju. Jelar Alois, Schumacher, Radmannsdorf.
Trgovske štelaie in pulte, nove ali rabl;ene, kupim. Ponudbe na Alois Pungersdiitz Ob Pimitsch 11 z. Post Zw. Wassern.
govodstvu. Ponud" be na KatawankeB Bote, Krainburg, pod ..Tehnik".
Sprejmem takoj
krejsikega pomotnlka za velike kose. Galiot Stanislaus, Schnei^ dermeister, Krain* but g, BergstraCe 9
ženitve
Poxtne znamke
Kupim vsak čas vse jugoslovansk( serije, dobrodelne nerabljene in rab-1 jene.Poštnine pra ste znamke samo rabljene. Ponudbe na Korenjak Brief marken - Versand Brucki - Karnten, Postfach.
Službe išče
Orthopadische
Stieffel- und Goiserer-Erzeugung
JOHANN KURENT
Schuhmacher
MAN NS BURG
Boumwollspinnerei u. Weberei Neumarktl
Ed. Glanzmann & And. Gassner
Spinnerei, Weberei, Garnfarberei u. Bleiche, Stiickblciche und Appretur

BRGDER Olmkkt	Lederwereri' Erze ugung DomsAale Lлlb^(^)e^ 5tra^« 55
	0 b • 1 k 1« in
Trqoiti!
Za svojega 14 letnega sina, ki je dovršil prvi razred meščanske šole, nemščine pa ni zmožen, 1.иРШ
mesto valeara z
vso oskrbo v IrflO-
vinl me^aae Mro-
ke v kakem večjem mestu na gorenjskem ali Spodnjem Štajerskem Ponudbe na: Mi-diael Robek, Stein Dberkrain.
Vesela in fBlellqenlna de« klUa. želi »ebl pri' mernega „deika".
Denar postranska stvar. Oglasi naj se le zaželjeni na Karawanken Bote, Krainburg, pod šifro „Anni".
Mlad uradnik želi spoznati nežno deklico v svrho krajšanja časa in skupnih izletov. Dopise na Kara-wanken Bote, pod „Osamljen".
Službo dobi
(iespedinio
preprostejšo, zdr*-vo in snažno, do 45 let staro, xprf|-me obrtnik v Ulll za stalno. V sporazumu tudi pO'
rokaillzklinteni.
Naslov pri Karaw. Bote, Ktainburg, z označbo zahtev, pod „Poštena".
Razno
Vetje ■Izarsiko podielle
takoj sprejme Ш0-ŠkOmočzalehllt-' na dela v obratu. Prednost imajo dobri risarll. ki bi
pomagali pri knji-
Osebo, ki mi je v Jetitek v neki trgovini iz ročne torbe vzela 8 m idečega svilnatega blaga, pozivam, da blago takoj vrne in odda na podružnico Karavan ken Bote v Krainburgu, pod naslov „Mar ..
1
SENF
Fabrik C.Wenger Klaoenluri
ZAHVALA
NajiskrenejSe se zahvaljujem vsem, ki so mi na kakor^ koli način ob smrti mojega dragega moža
Johanna Pitschulin
pomagali in ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala gasilcem za častno spremstvo.
HI, Kreuz, 1. septembra 1942.
Maria Pltechulin.
KAFFEEEmn
Fabrik C.Wenger Klagenfurl
Hart Zaii
Biirstenbinderei
VIRJE 4
Post Zwitchenwfieiern
cSpeziaifiaus fiir ^ЗСеггептоЈен
Klagenfurt, Paradeliergasse 4, Edce Domgaue 6 • Ruf 1145
ESSIG
Fabrik CWenger Kitgenfurt

Zahvala
Ob težki izpubi, ki пвд je doletela z nenadno smrtjo našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, brata, strica, gospoda
Mein Innlgvtgeliebter Oatte, unser henzensguter Vater, Herr
Yinzenz Bedenk
Kreistlerarzt, hat una pltftzllch тег1амеа.
Die Beerdigimg dee teuren Veretorbenen flndet am FreUag den 4. September 1942 um 17 Uhr auf dem hleslgen PXarrfrledhofe statt.
Krainburg, den 3. September 1942.
In tlefer Trauer: Gattln samt Klndem und Verwandtechaft.
Moj ljubljeni loprog, паД predobri očka, gospod
Yinzcnz Bedenk
okrajni Sivinosdravnlk, nae je nenadoma zapustil.
Pogreb predragega pokojnika ae vrši v petek, dne 4. septembra 194(2. c/b S. url popoldne is hiše žaloeti am Bauiiigarten Atev. 10 na tukajšnje farno pokopališče.
Krainburg, dne S. s^tembra 1942.	•
.	£aiuJo6« soprog« z otroci In •orodniU.
iniona Wissiak
trgoca in poHi-Mtnrka,
kateri je po dolg^ mučni bolezni 31. avgusta 1942 mirno zatisnil svoje trudne oči.
Zahvaljujemo se vsem, ki so ga kropili in mu darovali cvetja in vencev — posebno zahvalo firmi Meinl — in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti — Bog plačaj!
Krainburg, 3. septembra 1942.
Žalujoča rodbina: Wieeiakova