TA TEDEN / TA TEDEN
Ne se sekirati
Koranti in druge pustne šeme so bili tokrat pri odganjanju dolge in
hladne zime dokaj uspešni. Sonce greje vse topleje, tako da so že sredi
prejšnjega tedna na dan pokukali prvi znanilci pomladi - zvončki in
trobentice. Skopnela zima pa je tudi letos odprla nekaj novih ran; pa
ne le na že tako slabih slovenskih cestah, čeprav so te najbolj vidne.
Če smo navadni smrtniki ob torkovem pokopu pusta sneli maske in
se že naslednji dan, na pepelnico, soočili z vsakodnevnimi dolžnostmi
in skrbmi, so si nekateri - v slovenskem parlamentu namreč - privoščili
podaljšano pustovanje. Maske so sneli šele v začetku tega tedna, a še
sedaj nisem povsem prepričan, da vsi in da v celoti.
A življenje teče dalje. Medtem ko se razdvojenemu slovenskemu
narodu še vedno rojeva koalicijska vlada dveh najmočnejših strank,
ko politični pomladi zaradi očitnega razkola jemlje sapo, je na srečo
kot balzam čutiti izbruh prave pomladi, rojevanje novega življenja,
vigredi. Tisti, ki vedo, da se z mlatvijo prazne slame ne dosegajo visoki
pridelki, so že takoj po tistem, ko je Valentin dal ključ od korenin,
pričeli prva spomladanska dela. Pridni so že pričeli (celo končali)
obrezovanje trte in sadnega drevja. In v prebujanju novega svet spet
postaja lepši. Ni ga prijetnejšega občutka, kot kadar spočita polja v
rosnih jutrih zadišijo po prsti, po prebujenem življenju v njej. To me
navdihuje z optimizmom in prepričan sem, da nisem edini. Navsezad-
nje je vendarle veliko resnice v življenjsko
preizkušenih ugotovitvah stoletnikov: de- /IicJmLc
lati, v ničemer ne pretiravati in za božjo /	/
voljo - ne se sekirati za vsako malenkost. '	U
LENART / MNOŽICA GOVORIC, NATOLCEVANJ
IN UGIBANJ O ODPADKIH IN CEGORJU
Dvakrat tehtno
premisliti ne bi škodilo
Varovanje okolja postaja v lenarškem delu Slovenskih goric vsak-
danja tema, o kateri govorijo celo za gostilniškim pultom. Kako tudi
ne, ko pa je v zraku toliko politikantskih ugibanj, ocen in predvsem
natolcevanj, ki včasih spominjajo na znanstveno fantastiko. O tem,
koliko je nekdo ponujal in koliko je drugi dejal, pa o tem, kako sta
se dva soseda sporekla, ker ima en večje možnosti za prodajo svoje
nedonosne kmetije CiGORJU, in še bi lahko naštevali. Ljudski glas ve
povedati, da so v igri bajne vsote denarja in da se za glasnimi pro-
tagonisti skrivajo veliki igralci, ki nosijo denar v kovčkih, zato bo od-
lagališče, modrujejo ob kozarčku rujnega modri možje in dodajo še
bolj ali manj malo verjetne kombinacije občinske strankarske poli-
tike.
Pri Lenartu je sicer vse mogoče, toda toliko za las privlečenih informacij že dolgo ni bilo. Se
judje vsaj o nečem pogovarjajo in preganjajo zimski dolgčas! Resnica pa je, da so pri Lenartu
:e ob podpisu konzorcionalne pogodbe pristali na to, da bodo lokacije za bodoče regijsko odla-
'^ališče iskali tudi na območju svoje občine. V igri sta dve, Spodnji Gasteraj, ki ga domačini ne
lajo, in Osek, v katerem bojda potekajo prepiri o tem, kdo bo dobil več.Uradnega stališča še ni,
vet krajevne skupnosti Sveta Trojica zagotovo ne bo zlahka privolil v poseg, ki ne bi bil
»retehtan. Toliko Trojičane že poznamo: ko gre za vitalne interese kraja, običajno znajo stopiti
kupaj in premisliti. Prav tehten premislek bi bil zdaj več kot potreben. Ne samo enkrat, dvak-
at je treba premisliti, smo slišali pripombo iz Spodnjih Verjan, ki so ena od prednostnih rez-
:rvnih lokacij bodočega CEGORJA. Ta mali zaselek v KS Sv. Trojica se je komaj ohranil pri
:ivljenju. Nekoč trda kmečka vas je hudo nazadovala in le trdni volji in odločnosti
posameznikov se lahko zahvalimo, da je ostala pri življenju. Na stičišču Drvanje in Pesnice je
to lep zaselek, ki ga je zlasti prizadela preobrazba Pesniške doline. Z južno varianto bodoče
avtoceste bi kraj dodatno izgubil. Če pa dobi še CEGOR, bo obremenjenost okolja daleč preko
normale. Razmislek domačinov je torej povsem na mestu. Prav bi bilo, če bi dvakrat razmislili
tudi tisti, ki so za to odgovorni (in plačani). Najbrž že danes tudi občinski svetniki, ki se bodo
pozabavali s CEGORJEM. Zelo resno!	M. Toš
Vinogradi in sadovnjaki na^prisojnih legah Š6 se že prebudili iz
zinnskega spanja. Ob toplih sončnih žarkih" je bilo delo v haloškem
zavetrju minule dni zelo prijetno, narava in ljudje pa so z veseljenn
uživali prvi dih pomladi.	o	Fotografija: Jože Bračič
PTUJ / KONCERT SOLISTOV ZBORA IZ ST. PETERSBURGA
Srecaif/e x mladima
ruskima umetnikoma
Društvo Lumen, združenje prijateljev umetnosti iz
Tržiča, deluje že četrto leto. Po Sloveniji in zamejstvu
združuje duhovnost in umetnost tako, da organizira kon-
certe, na katerih se predstavljajo mladi, nadarjeni glasbe-
niki. V prejšnjem letu je združenje med drugim organizi-
ralo več celovečernih koncertov svetovno znanega zbora
M. Glinke iz St. Petersburga v Rusiji. Ptujčani smo jih z
veseljem poslušali v frančiškanski cerkvi v Mariboru.
V četrtek, 20. februarja, bo
ob 19. uri na Ptuju, v refekto-
riju minoritskega samostana,
zadnji od štirih koncertov
dveh odličnih mladih pevce,
solistov zbora M. Glinka iz St.
Petersburga. Predstavila se
bosta mezzosopranistka Irina
Legkaja in basist Peter
Migunov.
Oba solista sta leta 1996 nas-
topala z zborom M. Glinka v
Sloveniji. Poleti istega leta sta
imela na Gorenjskem nekaj
zelo uspešnih koncertov. Kri-
tika je zapisala, da sta se oba
umetnika izkazala z izrednima
naravnima in tehnično izo-
braženima glasovoma.
Prisrčno vabljeni na koncert
mladih ruskih solistov v
četrtek, 20. februarja, ob 19. uri
v refektorij minoritskega
samostana na Ptuju.
B.Č
2
četrtek, 20. februar 1997 - TEDNIK

PTUJ / V AGISOVIH ZAVORAH SE ČAKAJO NOVEGA LASTNIKA
Izvoz povečv/e/o
V LETU 1996 REALIZACIJO POVEČALI ZA 15 ODSTOTKOV # V SLOVENIJI PRODALI 41
ODSTOTKOV PROIZVODNJE, V TUJINI 59 • LETOS BODO VEČJI DEL PROIZVODNJE IZ-
VOZILI • MED NOVIMI TRGI NAJZANIMIVEJŠI IRANSKI
Agisove Zavore še naprej ostajajo podjetje v lasti Sklada za
razvoj Republike Slovenije. S tujim partnerjem namreč še
vedno potekajo pogovori o odkupu, ki so se zavlekli tudi
zaradi gospodarske recesije v zahodnih državah.
"Drugih rešitev ne iščemo. Za-
kaj je boljše, da nas kupi tujec?
Gre za čisto razvojno vprašanje.
V svetu je pet oziroma šest proiz-
vajalcev zavor, ki imajo svoj raz-
voj in so ga tudi sposobni peljati.
Mi tega nismo sposobni, ker je
pri nas prisoten le aplikativni
razvoj. Mi še razvijemo kakšno
stvar iz obstoječega, da pa bi se
ukvarjali s fundamentalnim raz-
vojem, tega pa nismo sposobni,"
je o trenutnih razmerah pri
predvidenem odkupu podjetja
povedal direktor Emerik Weigl.
Lani so realizacijo povečali za
petnajst odstotkov, s tem da so
povečali tudi produktivnost. Na
začetku leta so imeli 236 zaposle-
nih, ob koncu 220. V Sloveniji so
prodali 41 odstotkov proiz-
vodnje, v tujino 59. Za domači in
tuji trg proizvajajo pnevmatske
in hidravlične zavore za prikoli-
ce, tovornjake, avtobuse in trak-
torje. Letos bodo izvoz še
povečali, delež domače prodaje
pa se bo zmanjšal za 14 odstot-
kov. V Sloveniji bodo letos pro-
dali le še 27 odstotkov proiz-
vodnje. "To pomeni, da smo
vključili nekatere nove trge, ki
jih lani še nismo imeli. Med no-
vimi trgi je zlasti pomemben
iranski, kamor bomo letos pro-
dali že osem odstotkov svoje
proizvodnje. Slovenci smo se si-
cer iz znanih razlogov umaknili
s tega trga, a je zelo zanimiv in
ga sedaj znova poskušamo osvo-
jiti. Veleposlanik v tej državi je
eden bivših direktorjev Ljubl-
janske banke in se zelo trudi pri
navezovanju poslovnih stikov
slovenskih podjetij z iranskimi.
Z letnim načrtom smo predvide-
li realizacijo v višini ene milijar-
de 120 milijonov tolarjev oziro-
Plan prodaje v letu 1997
ma za osem odstotkov večjo kot
v letu 1996. Število zaposlenih
bomo še zmanjševali. Na koncu
letošnjega leta naj bi podjetje
imelo 212 zaposlenih, kar pome-
ni, da bomo produktivnost še
povečevali. Radi bi se odlepili od
slovenskega povprečja, ki je lani
znašalo povprečno 23 tisoč
DEM bruto dodane vrednosti po
zaposlenem in ki smo jo pri nas
tudi dosegli."
SODELOVANJE S
FIRMO FTE
Veliko pozornost posvečajo v
Agisovih Zavorah investicijam,
ki odpirajo vrata v svet in iz-
boljšujejo njihove konkurenčne
sposobnosti. Lani so med dru-
gim kupili dvovretensko
stružnico, med pomembnejše in-
vesticije pa sodi ureditev dveh
zelo sodobnih prostorov za izva-
janje seminarjev za kupce njiho-
vih izdelkov, uporabljajo pa jih
tudi za priučevanje mehanikov
za popravilo izdelkov. Pomem-
bna pridobitev je tudi konsigna-
cijsko skladišče za izdelke firme
FTE (FAG), ki je največji proiz-
vajalec za hidravlične zavorne
agregate, s katero začenjajo zelo
resno sodelovanje. Z njimi do-
polnjujejo svoj asortiman za vsa
v Evropi proizvedena vozila, po-
lega tega pa so zanjo pričeli izde-
lovati tudi nekatere izdelke.
Letošnje leto, ki so ga v podjet-
ju proglasili za leto kakovosti, je
za Agisove Zavore pomembno
tudi zaradi pridobitve certifikata
ISO 9001. Aktivnosti pri prido-
bivanju ISO standarda so sicer
že pričeli v letu 1993. V treh le-
tih so sistem v bistvu pripravlja-
li, čeprav so vmes aktivnosti pre-
kinili, sedaj pa gre le za forma-
liziranje nekaterih stvari. Rok za
vzpostavitev sistema kakovosti
ISO 9001 je junij 1997.
MG
PTUJ / V TERMAH BODO ZGRADILI NOVO RESTAVRACIJO .
Sktb za izboljšanje ponudbe
v ptujskih Termah se pospešeno pripravljajo na novo tur-
istično sezono. Do njenega začetka želijo izboljšati gostin-
sko ponudbo, zato osrednjo pozornost namenjajo
pripravam na ureditev nove restavracije v novem tur-
ističnem naselju, kjer na odprtje čaka še nekaj lokalov, da
bo naselie lahko polno zadihalo.
Ze letos naj bi pričeli priprave
na gradnjo novega termalno-
rekreacijskega centra s hotelom,
ki naj bi ga končaU v prihodnjih
letih. Največjo naložbo v svojem
dosedanjem poslovanju naj bi
pričakali že olastninjeni.
Začetek gradnje je predviden za
drugo polovico prihodnjega leta.
Terme Ptuj poslujejo kot
hčerinsko podjetje Kmetijskega
kombinata Ptuj, ki se lastnini.
Že v marcu bo mogoče kupiti
njihove delnice, ki bodo v javni
prodaji.
V prejšnjem letu so dobro po-
slovali, na uspešno sezono pa
računajo tudi letos. Lani so ime-
li 35 tisoč nočitev (manj jih je
bilo le v avtokampu zaradi slabe-
ga vremena), v notranjih baze-
nih se je kopalo 102 tisoč kopal-
cev, v zunanjih pa 67 tisoč. Na-
jveč obiskovalcev je prišlo iz
ljubljanske regije, 28 odstotkov
gostov pa je bilo iz tujine. Ciljna
skupina gostov so družine z ot-
roki. Terme Ptuj so bile lani
proglašene kot najboljše termal-
no kopališče v Sloveniji, v akciji
Turistične zveze Slovenije za na-
jbolj urejen turistični kraj pa so
v skupini manjših zdravilišč za-
sedle četrto mesto. Eno zadnjih
priznanj jim je dodelila Turisti-
čna zveza Slovenije, in sicer sre-
brni turistični znak kot priznan-
je za nenehno skrb pri izbolj-
ševanju ravni ponudbe in inves-
ticijska vlaganja v zadnjih letih,
zlasti še za nov bazen s termalno
vodo in dvema toboganoma.
MG
TEDNIK je naslednik Ptuiskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO -
TEDNIK, d.O.o., Ptuj.
Direktor: Franc Lačen.
Uredništvo: Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože
Bračič, Ivo dani, Majda Goznik,
Viki Klemenčič, Ludvik Kotar (v.
d. radijskega urednika), Martin
Ozmec, Marija Slodnjak in
Milena Zupanič (novinarji).
Grafično-tehnični urednik:
Slavko Ribarič.
Tehnični urednik:
Jože Mohorič.
Propaganda:
Oliver Težak, « 776-207.
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; ^ (062)
771-261, 779-371; 771-226; faks
(062) 771-223.
E-pošta: tednik© kdm-ptuj.si
Celotna naročnina 6.360 tolarjev,
za tujino 12.720 tolarjev.
Ptuj: 52400-603-31023
Tisk: GZP Mariborski tisk,
Maribor.
Po mnenju Ministrstva za
informiranje Republike Slovenije
št. 23158-92 z dne 12. 2. 1992 se
šteje Tednik za izdelek
informativnega značaja iz 13.
točke tarifne številke 3, za
katerega se plačuje petodstotni
davek od prometa proizvodov.
V novem turističnem naselju bo kmalu tudi re-
stavracija.	Foto: M. Ozmec
GORNJA RADGONA / TUDI LET.OS .19 SEJEMSKIH DNI
Letošnja novosf - sejem Sadje
Leto 1996 je bilo za Pomurski sejem v Gornji Radgoni izredno uspešno. Organiz-
irali so tri sejemske prireditve: sejem gradbeništva, embalaže in kmetijsko-živil-
ski sejem. Na njih je razstavljalo več kot dva tisoč razstavljavcev iz 32 držav,
prireditve pa si je ogledalo 220 tisoč obiskovalcev. S temi podatki se Pomurski
sejem uvršča med največje sejemske hiše v Sloveniji.
Na dobrih lanskoletnih rezultatih temeljijo priprave na
letošnje sejemske prireditve. Tudi letos bodo na sejmišču v
Gornji Radgoni trije sejmi, ki bodo sejmišče zapolnili 19 dni
- enako kot v letu 1996. Sejem gradbeništva bo letos desetič,
kmetijsko-živilski sejem že petintridesetič, prvič pa bodo le-
tos organizirali sejem Sadje. Medtem ko je sejem grad-
beništva in gradbenih materialov iz bienalnega prerasel v
vsakoletnega, se bosta vsako drugo leto izmenjavala sejem
embalaže in sejem sadja. Sejemske aktivnosti v Gornji
Radgoni se bodo tako ustalile pri treh prireditvah na leto.
Sejem Megra, kar je ime za
mednarodni sejem gradbeništva
in gradbenih materialov, bo le-
tos jubilejni, deseti, potekal pa
bo od 15. do 19. aprila. Analiza
lanskoletne prireditve je pokaza-
la, da je bil veliko uspešnejši od
predhodnega, letošnji pa bo,
tako obljubljajo organizatorji, še
bistveno boljši. Sejem bodo
spremljali številni strokovni
posveti, prikazi tehnologij in iz-
vedb, poslovna, strokovna
srečanja in predstavljanje držav-
nih institucij, pomembnih za
gradbeništvo. Sejem Megra bo
letos nakazal nekatere nove us-
meritve in vizijo razvoja do leta
2.000 ter za vstop v novo
tisočletje. V tem obdobju bo iz-
ziv gradbenikom prilagajanje
novim razmeram, ko se bo vse
manj gradilo za trg in neznane
kupce, vedno bolj bo morala
gradbena stroka upoštevati indi-
vidualne želje investitorjev. Z
gradnjo ustreznih objektov bodo
morali gradbeniki zagotavljati
bivalne razmere, ki bodo bliže
naravnemu okolju. Nov tehnični
gradbeni trend letošnjega leta je
pasivna hiša, ki za ogrevanje in
hlajenje naj ne bi uporabljala
energije. Sicer bo letošnji sejem
tematsko razdeljen na planiranje
in projektiranje, krajinsko arhi-
tekturo, visoke in nizke gradnje,
gradbene materiale, instalacije,
zaključna dela, obnove in sana-
cije, notranjo opremo, gradbeno
mehanizacijo, varstvo okolja,
izobraževanje in informatiko v
gradbeništvu. Zanimanje zanj je
veliko in razpoložljive sejemske
površine so v glavnem že zasede-
ne.
Druga in največja prireditev
bo tudi letos Mednarodni kme-
tijsko-živilski sejem od 23. do
31. avgusta. Vodilo letošnjega, že
35. sejma je: "Celostni razvoj
podeželja - priložnost za slo-
vensko kmetijstvo". Poudarek
bo dan številnim strokovnim
razstavam. Govedorejska razsta-
va bo prikazala selekcije lisaste
pasme v Sloveniji, razstava konj
bo prikazala vse pasme, ki jih go-
jimo v Sloveniji, poleg tega bodo
razstave drobnice, malih živali,
rib in reptilij. Predstavile se
bodo tudi kmetijsko-živilske
šole iz Slovenije, vzporedno s
tem bo predstavitev izobraževal-
nih programov kmetijskega
šolstva v deželah Alpe-Jadran,
predstavljen bo poklic evrokme-
tovalec. Gospodarska zbornica
Slovenije in zbornice sosednjih
držav bodo organizirale poslov-
no borzo, sejem bodo bogatile še
številne strokovne razstave z
vseh pomembnih področij kme-
tijstva. Že pred sejmom bodo ko-
misije po pravilih in normativih,
prilagojenih evropskim zahte-
vam, ocenile mesne in mlečne
izdelke, kmetijsko mehanizacijo
in vinske vzorce. Kmetijsko-
živilski sejem v Gornji Radgoni
je postal v 35 letih pomembna
prireditev, saj jo vsako leto
obišče kar desetina prebivalcev
Slovenije.
Prvič bodo letos v Gornji
Radgoni organizirali medna-
rodni sejem Sadje, ki so ga
načrtovali že nekaj let. Slo-
vensko sadjarstvo znova prido-
biva na pomenu, možnosti te
kmetijske panoge pa še zdaleč
niso izkoriščene: od 32 tisoč
hektarjev primernih sadjarskih
leg je za intenzivno sadjarstvo
izkoriščenih samo 4.500 hektar-
jev. Slovensko sadje je zanimivo
tudi za izvoz in že danes ga 45
odstotkov izvozimo. Poleg teh je
razlog za organizacijo sejma
Sadje tudi ta, da na kmetijsko-
živilskem sejmu zaradi neustrez-
nega termina sadjarstvo ni pri-
merno predstavljeno. Pod imen-
om Sejem Sadje lahko letos
pričakujemo prvi mednarodni
sejem semen, sadik, trsnih
cepljenk, sadja in opreme. Sejem
bo od 7. do 11. novembra. Ob
komercialnih bodo na sejmu
tudi strokovne razstave sadja,
zelišč, gobarska in lovska razsta-
va, kulinarične in cvetlične
razstave.
J. Bračič
Vodstvo sejemskih prireditev v Gornji Radgoni. Z leve:
projektni vodja sejma Megra Zlatko IVIir, direktor se-
jmišča v Gornji Radgoni Janez Erjavec in projektni
vodja kmetijsko-živiiskega sejma Mateja Jaklič
PTUJ / MERCATOR SVS OBNOVIL PRODAJNI CENTER NA ROGOZNIŠKI
Prva letošnja obnova
Prodajni center Mercatorja SVS, d.d., Ptuj na Rogozniški cesti 8 v Ptuju so obnovili
v tehničnem in prodajnem pogledu. To je njihova letošnja prva obnova.
Od 3. februarja ponujajo v
centru kupcem (ponudba je
prilagojena grosističnim naba-
vam in maloprodajnim
kupcem) na 1000 m površine
5200 izdelkov. Povečali so iz-
bor ponudbe, zlasti še pri
zamrznjenem programu, deli-
katesnih izdelkih, galanteriji in
kozmetiki. V prodajnem centru
na Rogozniški cesti v Ptuju
dela 19 delavcev. V prvem
tednu po obnovi so skupaj z ne-
katerimi svojimi dobavitelji
pripravili več degustacij. Kupci
so lahko pokusili izdelke neka-
terih znanih slovenskih proiz-
vajalcev, kot so Košaki Mari-
bor, Mir Gornja Radgona, Žito
Gorenjka, Kruh pecivo Mari-
bor, Ljutomerčan Ljutomer,
Simentalka Ljutomer in Ko-
linska Ljubljana.
Takšne akcije bodo organizi-
rali tudi v bodoče, saj so pomem-
bna oblika seznanjanja kupcev z
novimi proizvodi.
MG
Obnovljen prodajni center na Rogozniški cesti v Ptuju.
Foto: Langerholc
TEDNIK - Četrtek. 20. februar 1997
3

JUTRI IZREDNA SEJA MESTNEGA
SVETA
Jutri ob 13. uri se bo ptujski mestni svet sestal na tretji izredni seji.
Razpravljal bo o predlogu sklepa o podaljšanju mandata vršilcu
dolžnosti direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj Ivanu Vidoviču od 28.
februarja do 31. marca letos ter o predlogu sklepa o soglasju
mestne občine Ptuj za prenos dela osnovne zdravstvene dejavnosti iz
ZD Ptuj v ambulanto v Trnovski vasi.
POTRDILI KONCEPT
Na petkovi seji upravnega odbora Gospodarske zbornice Sloveni-
je - Območne zbornice Maribor so med drugim razpravljali tudi
o ustanovitvi Območne zbornice Maribor - enote Ptuj. Gre za pro-
jekt, ki je izrednega pomena za gospodarstvo in podjetništvo na
Ptujskem in širše. Koncept ustanovitve ptujske zbornice so potrdili,
več pa bo znanega po sprejemu finančnega načrta zbornice, ki pos-
luje v kritičnih razmerah, saj.njeni člani svojih obveznosti ne poravna-
vajo v roku.
UČBENIK S PODROČJA
NEVROLOGIJE
P rim. doc. dr. Erih Tetičkovič, dr. medicine, je s skupino avtorjev -
sodelavcev z nevrološkega oddelka mariborske bolnišnice
pripravil učbenik s področja nevrologije. Nastala je knjiga, ki bo v
veliko pomoč ne le študentom Visoke zdravstvene šole, ampak tudi
študentom medicine, stomatologije, psihologije, specializantom in
specialistom različnih strok, tudi zdravnikom v splošni praksi pri
vsakdanjem delu. Učbenik predstavijo vrhunec strokovnega prizade-
J vanja, v katerem se zrcali delež enajstih zdravnikov nevrologov, pro-
{ fesorice defektologije in treh višjih medicinskih sester.
"NA POTI V PRAVUlČNI SVET"
V projekcijski dvorani v Šolskem centru v Ptuju je bila včeraj ok-
rogla miza pod naslovom "Na poti v pravljični svet", ki jo je v
okviru projektnega sveta Ptuj - zdravo mesto organizirala lokalna
akcijska skupina za preventivo pred zlorabo drog Ptuj. Gostje so bili
Nada Glušič iz Urada za preprečevanje zasvojenosti iz Ljubljane,
Franci Prelc iz terapevtske skupnosti Srečanje Piran in dr. Andrej
Pišec iz Dispanzerja za psihohigieno odraslih Maribor.
DOBER OBISK RAZSTAVE OB
110-LETNICI TD PTUJ
Ob svoji 1 1 0-letnici je Turistično društvo Ptuj lani skupaj z Zgodo-
vinskim arhivom Ptuj v prostorih ptujskega gradu pripravilo
razstavo, s katero je predstavilo delo in aktivnosti društva. V času od
31. maja do 30. septembra si jo je ogledalo 21.990 obiskovalcev.
Največ jih je bilo iz Slovenije, od tujcev pa Avstrijcev. V knjigo vtisov
se je vpisalo kar štiri tisoč obiskovalcev. O razstavi je posnet tudi film,
ki ga hranijo v Zgodovinskem arhivu Ptuj in ga uporabljajo v promo-
, cijske, strokovne in pedagoške namene.
PTUJSKI PUST PRIVABIL 80 TISOČ
OBISKOVALCEV
Napovedi organizatorja 37. ptujskega kurentovanja s karnevalom,
da si bo ptujske pustne prireditve, ki so trajale od 3. do 1 1.
februarja, ogledalo 60 tisoč obiskovalcev, so se uresničile oziroma
so presežene za celih dvajset tisoč obiskovalcev. Ogledalo si jih je
80 tisoč obiskovalcev, največ jih je bilo na pustno nedeljo, ko se je
na ptujskih ulicah in trgih drenjalo kar štirideset tisoč ljudi. Obisk kar-
nevalske dvorane pa je, kot kažejo podatki, bil predvsem odvisen od
skupine, ki je nastopala v programu po dvajseti uri. Anasambli, ki so
vlekli, so bili Parni valjak, Agropop, Štajerskih sedem, posebej pa še
kantavtorski večer z glasbeno skupino Šukar, Zoranom Predinom in
Vladom Kreslinom, ki se ga je tako kot koncerta Parnega valjka ude-
\ ležilo štiri tisoč obiskovalcev.
V SOBOTO NA PTUJSKI TV
l^a programu je glasbena dodaja Videoboom 40.
Pripravila: MG
PTUJ / PRIHODNJI TEDEN DELAVNICE ZA BREZPOSELNE
Odrasli se uiimo drugaie
Podjetje SinesiS iz Ljubljane bo prihodnji teden v sodelovanju z
Republiškim zavodom za zaposlovanje - Uradom za delo na Ptuju
izvedlo delavnice za brezposelne osebe pod naslovom Odrasli se
učimo drugače. Udeleženci delavnice bodo v 16. urah spoznali na-
jrazličnejše poti do znanja, učne projekte in dobili več spodbude k
novim učnim aktivnostim.
Omenjeno podjetje ima namreč poleg ljudskih univerz in nekate-
rih drugih institucij pridobljeno licenco za izvajanje programa na
Ptuju in v Ljubljani. Delavnica je namenjena brezposelnim osebam,
ki so že vključene ali pa se nameravajo vključiti v programe
izobraževnja, predvsem v programe pridobitve strokovne izobrazbe
oziroma v programe prekvalifikacije, in bi se radi seznanili z novim
metodami in tehnikami učenja. Trodnevno delavnico (od 25. do 27.
februarja) bosta vodili Karmen Špilek Štumberger in Aleksandra
Martinovič. Za brezposelne osebe je učenje v delavnici brezplačno,
saj razvoj in širitev programa sofinancira Republiški zavod za za-
poslovanje, vse dodatne informacije pa so na voljo na ptujskem Ura-
du za delo.
T. Mohorico
PTUJ / NOCOJ 2. ŽENSKI VEČER
Gostja: Danica Petrovič
Gostja nocojšnjega drugega ženskega večera (ti so vsak tretji
četrtek v mesecu in so nastali na pobudo znane Ptujčanke Anke
Ostrman) bo ena izmed znanih Ptujčank na delu v Ljubljani,
Danica Petrovič, ena od urednic Jane, najpopularnejše ženske
revije v Sloveniji. Z njo se bo o tem, kako ji uspeva uskladiti iz-
zive poklicnega in zasebnega življenja, pogovarjala Branka
Bezeljak - Glazer. Pogovor se bo pričel ob 18. uri v hotelu Mitra
v Ptuju. Glede na dober odziv na prvem pogovoru, ko je bila
gostja soproga predsednika države Štefka Kučan, je pričakovati,
da bo tudi nocojšnji večer eden tistih, ki ostanejo v spominu.
20. marca, na tretjem večeru, bo gostja znana igralka Zvezdana
Mlakar, ki je prav tako Ptujčanka. Sicer pa so ženski večeri na-
menjeni klepetu z znanimi Slovenkami in srečevanju s prijatel-
jicami.
MG
MLEKARSKA ZADRUGA PTUJ
Upr^J odbor
iikljuHI pet kmetov
Upravni odbor Mleicarsice zadruge Ptuj je na pred-
log Milana Tacingerjaa izključil iz članstva pet kme-
tov, ki so se odločili za direktno oddajo mleka
Mlekarni Ptuj. Trije^ izključeni (Ludvik Smrekar, Ivan
Vogrinec in Janez Žampa) so takoj naslovili ugovor
na izključitev na Mlekarsko zadrugo Ptuj, v njem pa
med drugim zapisali:
"Če se bo občni zbor odločil, da se nas izključi, zahtevamo, da se naš
45 % delež lastništva na podlagi Zakona o zadrugah ter tudi članari-
na, ki je deponirana v Mlekarski zadrugi, prenese na Mlekarno Ptuj.
Delež vendarle izhaja iz poslovnosti med Mlekarno Ptuj in nami
kmeti, ker poslovnosti z njo nismo prekinili.
Mlekarsko zadrugo smo ustanovili zato, da se znižajo stroški oziro-
ma da marže, ki jih pobirajo mlekarske zadruge, ostanejo v korist
kmetov, skratka tistih, ki mleko prodajajo, ne pa da je upravni odbor
ustanovil novo posredno administracijo, ki kmete - proizvajalce mle-
ka stane najmanj 1,5 % po izplačanem litru mleka. Na podlagi teh
dejstev opozarjamo občni zbor, da zadevo resno premisli.
Mlekarska zadruga naj bi bila organizacijsko telo, zagovornik in
zastopnik pa tudi pogajalec z Mlekarno Ptuj. Hladilniki, ki si jih je
prilastila Mlekarska zadruga, bi morali biti last mlekarskih skupnos-
ti. Obvaroval bi se inventar, katerega so same plačale. S tem bi se
uresničilo prav tisto, kar smo želeli prav mi ustanovitelji Mlekarske
zadruge, da uvedemo plačilo preko banke na kmetijo brez posredni-
kov. Namreč sistem, ki ga je uvedel upravni odbor Mlekarske zadru-
ge, stane tiste, ki prodajajo mleko preko zadruge, okrog 9 do 10 mili-
jonov tolarjev letno."
Po besedah Draga Zupaniča, direktorja Mlekarske zadruge Ptuj,
bodo izključene kmete povabili na občni zbor, ki bo jutri (21. febru-
arja) ob 10. uri.
Z.Š.
... je slovenski predsednik
iA) pustni obisku Ptuja nav-
dušeno govoril o pomladi, ki
da jo je opaziti na vsakem ko-
ta^. Pričujoči pa niso bili
^^sem prepričani, ali je go-
voril o izvoljenih poslancih in
njihovih volivcih ali o letnem
času.
... DA je sodelujoči v ra-
dijskem kvizu na osnovi opisa
Butal sklepal, da gre za Lan-
covo vas. Pa podobnosti med
milčinskimi Butalami in
omenjeno vasjo pravzaprav
ni. Razen morda te, da so Bu-
talci gradili in širili cerkev,
omenjeni pa se lotevajo
vaškega doma.
... DA je letošnji koledar do-
pustil samo devet norih
pustnih dni. Dejansko pa je
m^škari^ v državi trajala
p6lm tri mesece. Sele sedaj so
namreč politiki začeli snemati
maske in kazati prave obraze.
... DA grajski direktor že me-
sec dni napoveduje pismo s
pravo resnico o muzeju.
Uredništvo glede na čas pi-
sanja in v pričakovanju
doooolge resnice že razmišlja
o posebni izdaji.
... DA se je v naši mladi
državi še enkrat izkazalo, da
je politika res tisto, kar ji
ljudje pravijo, (torej k....).
Glede na to lahko pričakuje-
mo, da bo novi parlament med
drugim sprejel tudi zakon o
legalizaciji javnih hiš.
VIDI SE ...
... DA je dogajanje v pustnem
šotoru ušlo izpod inšpektors-
kega nadzora ter si privoščilo
velike cigaretne reklame,
javno prodajo in kajenje. Gle-
de na čas dogodka je mogoče
najti tudi opravičilo. Možje
nadzora so se morda zgolj
nasmehnili: "Dobra maska."
TZmiK-četrtek, 20. februar 1997
1

PISE: BRANKO VNUK / KRATEK PREGLED ZGODOVINE NEKDANJEGA PTUJSKEGA DOMINIKANSKEGA SAMOSTANA - 10
Dominikanski
samostan
1543 # Konvent da za vojno
enega opremljenega konja.
Deželni knez Ferdinand I. terja
od dominkanskega samostana
dvesto goldinarjev.
1545	# Konvent preiskuje ce-
sarska komisija. Izvemo le, da je
konvent takrat imel devet duhov-
nikov, večinoma Ogre in Hrvate,
poprej pa je bilo šestindvajset re-
dovnikov, ki so vsako noč opol-
noči vstajali in peli ves oficij. Sa-
mostan ima le malo dolgov, le sto
goldinarjev pri raznih rokodel-
cih. Luterani v ptujski samostan
niso vdrli, ker so bile listine v ar-
hivu nedotaknjene, enako razne
dragocenosti. Omenja se prior
Jernej Peer.
1546	# Ko so morali iti cesars-
ki odposlanci na cerkveni zbor v
Trident, je bil štajerski du-
hovščini naložen poseben davek
in na ptujske dominikance je
odpadlo petdeset gl.
1554 # Dne 22. julija kupi kon-
vent od jeroba Šullijevih otrok
Luka Freismutha neki vrt z njivo
onstran Drave.
1555 # Dne 29. aprila je sklen-
jena pogodba med obema samos-
tanoma zaradi spora, ki se je vnel
zaradi sečnje lesa, paše in gornine
pri Podlehniku.
1559	# Dne 19. januarja se
omenja spor med Lambergi, do-
minikanci in minoriti zaradi po-
sesti pri Podlehniku.
1560	# Dne 31. marca se Balta-
zar Stiibenberg obveže dati vse
potrebno za večno luč.
1562 # Dne 7. decembra je v
samostanu po naročilu cesarja
Ferdinanda I. vizitacija.
1571 # ko se je gradil novi
ptujski magistrat v začetku tega
stoletja, je bil ob kopanju temel-
jev najden napisni kamen, dolg
95 cm in širok 69 cm, z napisom:
In Dominicanae Religionis Decorem
expensis conventus constructum est
hoc aedificium anno Domini
MDLXXI; se pravi, da je ena iz-
med hiš, ki so jo dominikanci
imeli v mestu, stala tam, kjer
danes stoji ptujski magistrat.
1572	9 Iz strahu pred Turki
prinese Vincenc Kosič (Chos-
sich) iz konventa sv. Marije v
Bihaču v Bosni več cerkvene op-
rave in drugih dragocenosti v
ptujski konvent. Omenja se prior
Pavel Bigius, Italijan.
1573	# Dne 1. decembra
nadvojvoda Kari II. v Gradcu
ptujskim dominikancem in mi-
noritom obnovi in potrdi vse pra-
vice, podeljene od prejšnjih vla-
darjev. Dominikanci dajo v na-
jem svoj mlin v Zabovcih Ruper-
tu Kranjcu. Dne 23. februarja se
pritoži podložnik Peter Šed-
laršek, da je dominikanskemu
priorju posodil nekaj denarja, pa
mu ga noče vrniti.
1580 # Pred samostansko
pročelje je bil postavljen spome-
nik Albertu Velikemu z napisom:
Beatus Albertus Magn. Praed. Ep s
Ratisbonensis In Omni scibili praec-
larissime doctus 1580
1587 # Hrvaški konventi zah-
tevajo nazaj dragocenosti iz
bihaškega konventa. Zaslišane so
razne priče, pregledani so inven-
tarji in zapisniki, vmes posežeta
celo nadvojvoda Kari in zaščitnik
dominikanskega reda kardinal
Alexandrini. Ptujski konvent
dobi naročilo, da mora dotične
dragocenosti izročiti komisarju
hrvaških konventov Danielu
Spličaninu. Dne 30. julija je po-
dpisana izročitvena listina. Priče
so: poveljnik ptujske trdnjave Ju-
rij Collaus Bozeller, župnik
Gašpar Unhold in mestni pisar
Martin Ričanski. Daniel
Spličanin potrdi, da je resnično
prejel dotične dragocenosti, ven-
dar o njih ni natančnejšega
poročila.
1589 # Da se oživi propadla
ogrska provinca, generalni kapi-
telj, na katerem jo zastopa provin-
cial Joahim Pizzoni, ogrske kon-
vente združi s štajersko-
koroškimi in določi Ptuj, da spre-
jema in vzgaja novince za ogrsko
provinco. Za ogrsko provinco
mora sprejemati in preizkušati
mladeniče ptujski prior skupaj s
tremi starejšimi patri. Odslej na-
hajamo na Ptuju več novincev, ki
so pozneje delovali v ogrskih
konventih, zlasti v Sombotelju. S
tem se pomen ptujskega konventa
znatno povzdigne. Prior Lukež
Mindorfer proda nekemu Matiju
Tomcu vinograd v Runečkem
Vrhu. Dne 1. maja prosi Matija
Tome za kupni list, ko je Mindor-
fer bil že rajni.
1591 • Dne 30. novembra Gre-
gor Aman vrne samostanu župo
Pristavo, ko so mu zaradi njegove
terjatve izplačali dolg osemsto se-
demnajst gl. in enaindvajset kr.
1592 9 Izvoljeni generalni ma-
gister Hipolit Beccoria osebno
obišče ogrsko provinco in potuje
tudi skozi Štajersko, kjer se mudi
v Gradcu; ni znano, ali se je usta-
vil tudi na Ptuju. Dne 16. novem-
bra je deželni knez, ker je dal iz
Gradca prepeljati do gore Maclja
topove, ki pa jih je bilo moč pelja-
ti naprej le z dodatnimi vozovi in
konji, predstojnikoma obeh
ptujskih samostanov naročil, naj
pošljeta podložnike z vozovi in
živino za prevoz orožja in streli-
va, ljudem pa obljubil plačilo.
Lit.; F. KOVAČIČ 1913, pas-
sim; F. KOVAČIČ 1914, passim;
J. MLINARIČ 1989, passim
17. stoletje
1604	# Prior Ivan Krstnik von.
Altenstatt dne 9. septembra po-
dpiše pogodbo med dvema
podložnikoma glede nekega
travnika blizu Ptuja.
1605	# Z dovoljenjem Ferdi-
nanda I. obišče štajersko-koroške
konvente generalni vizitator
Konstancij Tarviški.
1611 # Generalni kapitelj v Pa-
rizu štajersko-koroške konvente
skupaj z ogrskimi združi s pro-
vinco Teutonijo. Dne 9. januarja
se minoriti in dominikanci pogo-
dijo, da bodo odslej živeli v edi-
nosti in slogi, da si nobeden ne bo
lastil prvenstva pri deželni sodni-
ji in da se ustavijo vse tekoče
sodne tožbe.
1612 # Generalni kapitelj v
Rimu ponovi pariški sklep.
1616	# Dne 15. avgusta
posežeta podložnika in valpta
ptujskih samostanov, doma iz
Podlehnika, Mihael Čerf in Jurij
Klaneček v prepir, v katerega
posežeta tudi predstojnika obeh
samostanov kot lastnika skupne-
ga deželskega sodišča. Ptujski
meščan Jožef Fiixl namreč izzove
prepir in pretep s podložnikom
Matejem Marčinkom, zato ga
dasta oba predstojnika zapreti v
kmečko temnico, nanj pa verjet-
no pozabita. Po treh dneh Fiixl
zaprosi nekaj uglednih kmetov,
med njimi tudi Cerfa, da so zanj
poroki, nakar ga Klaneček izpus-
ti. Razgrajača sta obsojena na glo-
bo petdesetih goldinarjev, ki sta
jih morala plačati vsak svojemu
zemljiškemu gospodu - samos-
tanoma; Čerf dominikancem
plača predpisano globo, Kla-
nečku pa minoriti zaplenijo po-
sest in mu določijo sto dvajset
goldinarjev globe. Dominikanci
so Čerfa celo petkrat zaprli.
1617	• Generalni kapitelj "iz
neznanih razlogov" konvente na
Štajerskem in Koroškem zopet
združi v posebno kongregacijo,
kateri načeljuje generalni vikar.
ORMOŽ / POGOVOR Z DIREKTORICO ZDRAVSTVENEGA DOMA ORMOŽ DR. VESNO MELE
Novosti, nairti in kruta reainost
Od novega leta deluje v ormoškem zdravstvenem domu dispanzer za žene. V pogovoru z direktorico te ustanove dr. Vesno Mele pa se je izkazalo,
da se v ormoškem zdravstvenem domu dogaja in pripravlja še marsikaj novega in zanimivega.
*Kako je organizirano
zdravstvo v ormoški občini?
-	Zdravstveni dom v Ormožu je
razdeljen na dve veliki enoti: os-
novno zdravstveno varstvo in zo-
bozdravstvo. V zobozdravstvu
skrbi za otroke, mladino in odrasle
sedem zobozdravnikov, ki op-
ravljajo svoje delo v Ormožu ter
ambulantah v Središču ob Dravi in
pri Sv. Tomažu. V osnovnem
zdravstvu imajo službo splošne
medicine, v kateri delajo zdravniki
v Ormožu in eden v Središču ob
Dravi. Dvakrat tedensko pa je
odprta tudi ambulanta pri Sv.
Tomažu in enkrat pri Miklavžu.
Miklavževska ambulanta je trenut-
no zaprta, ker je potrebna
manjšega popravila, v kratkem pa
jo bomo ponovno odprli.
*Nekoč je bila ambulanta tudi
v Ivanjkovcih?
-	V Ivanjkovcih so prostori v
tako slabem stanju, da bi morali
vložiti precej denarja, da bi lahko
ambulanto ponovno odprli. De-
narja pa seveda ni.
*Koliko zdravnikov imate za-
poslenih in koliko bi jih po pra-
vilniku lahko imeli?
-	Dopoldan delajo trije zdravniki
v Ormožu in eden v Središču ob
Dravi, popoldan in ponoči pa je
organizirana dežurna služba. Upa-
mo, da bomo uspeli pridobiti naše
štipendiste za delo v zdravstvenem
domu, tako da bo v kratkem ambu-
lanta normalno odprta tudi po-
poldne in bodo dežurstva le še
ponoči. Zdravnikov je seveda pre-
malo. Lahko bi jih imeli šest.
Težava je predvsem v tem, da
zdravnikov na podeželje ni lahko
dobiti. Objavili smo okrog 20
razpisov, pa niso dali nobenega re-
zultata. Pomagamo si tako, da ne-
kaj kurative opravljava tudi dr.
Gašparič in jaz, nekaj odraslih pa
se zdravi tudi pri dr. Vičarjevi in
dr. Volku, ki sicer skrbita za otro-
ke in šolarje.
*Katere specialiste lahko bol-
niki obiščejo v Ormožu?
-	Imamo otroški dispanzer, dis-
panzer šolske medicine, medicine
dela in pljučni dispanzer, od
začetka leta pa imamo tudi gineko-
loški dispanzer. Na fizioterapiji
nudimo vse fizioterapevtske uslu-
ge razen bazena, potem pa je tukaj
še patronaža in diagnostični labo-
ratorij, ki opravlja vse osnovne la-
boratorijske preiskave in biokemi-
jo. Ob posameznih dnevih pa pri-
hajajo tudi specialisti: otorinola-
ringolog, okulist, internist, pul-
molog in kardiolog. Če bi prihajala
še dermatolog in ortoped, bi imeli
pokrita vsa področja.
*Privatizacija se je odrazila na
vseh področjih, zdi pa se, da se
ormoškega zdravstvenega doma
vztrajno izogiba. Kdaj bomo ime-
li prvo zasebno zdravniško prak-
so?
-	Doslej razen dr. Šimuniča ni še
nihče izrazil želje, da bi odprl za-
sebno ordinacijo. Po sklepu sveta
zavoda smo mu ponudili v najem
prostore zunanjih ambulant, ven-
dar je dr. Šimunič svojo vlogo za-
enkrat umaknil ter izrazil željo, da
dela dvakrat tedensko v ambulanti
pri Sv. Tomažu, da spozna ljudi.
Privatizacija bo seveda šla svojo
pot in tudi v Ormožu se ji ne bomo
izognili. Ko so se gradili
zdravstveni domovi, ni nihče niti
sanjal o privatizaciji in prostori so
silno neprimerni za preurejanje.
Enostavno je, če jih lahko prepros-
to ločiš, v zdravstvenem domu pa
so prostori med seboj povezani.
*Kako pa bo z ormoško
reševalno službo?
-	Pred kratkim je izšel pravilnik
o nujni medicinski pomoči, ki deli
zdravstvene domove v tri kategori-
je. Naš zdravstveni dom je razpo-
rejen v enoto 1 A, kar pomeni, da
sta za nudenje nujne medicinske
pomoči za celotno ormoško občino
predvidena le zdravnik in sestra,
ki sta v nenehni pripravljenosti. Z
zdravstvenim domom Koper, ki je
bil razporejen v isto skupino, smo
na zdravstvenem svetu ministrstva
za zdravstvo zaprosili, da nas
uvrstijo v skupino 1 B. V tej skupi-
ni je na voljo celotna ekipa - sestra,
zdravnik in reševalec. Upamo, da
bo naša prošnja ugodno rešena,
predvsem zaradi velike oddalje-
nosti nekaterih delov občine od
Ptuja - Kog je od Ptuja skoraj 50
km. Ob naših slabih cestah in pro-
metnih zamaških se čas interven-
cije močno podaljša. Na odločitev
bo najbrž vplivalo tudi dejstvo, da
imamo vso potrebno opremo. Mo-
deren in kompletno opremljen re-
animacijski avtomobil je kar nekaj
časa stal brez dela.
*Sedaj pa ne več?
- Ne. Naredili smo korak naprej.
Z Zdravstvenim domom Ptuj smo
se dogovorili, da v nujnih prime-
rih, ko njihovega reševalnega avto-
mobila ni na našem območju, lah-
ko posredujemo tudi mi, stroške
pa nam Ptujčani povrnejo. Torej
že opravljamo neke vrste reševalno
službo.
*lmate primerno izobražen ka-
der?
-	Vsi zdravstveni delavci imamo
potrebno izobrazbo, nenehno .pa
imamo dodatna izobraževanja. V
načrtu za letošnje leto so tudi
obnovitvena izobraževanja. Ven-
dar če bi bilo naši prošnji ugodeno,
potem ena ekipa in en avtomobil
ne bi bila dovolj. Pogosto se zgodi,
da sta dva ali celo trije nujni pri-
meri naenkrat. Reševalna služba
namreč ni zadolžena le za nujne
primere, pogosti so tudi prevozi
težkih bolnikov, ki ne morejo dru-
gače. Za resno reševalno službo so
potrebni vsaj trije avtomobili in 4
do 5 ekip.
*V zdravstvenem domu pa se
ubadate tudi s povsem dru-
gačnimi težavami?
-	Da. Čaka nas preureditev celot-
nega informacijskega sistema,
preurediti bi morali nekaj zobnih
ambulant, pa najbrž ne bo dovolj
denarja, saj smo lani preuredili kar
štiri, sedaj pa bomo morali zajeti
sapo. Želeli bi si urediti primeren
center za nujne primere -vendar bo
to zaenkrat ostala zgolj želja. Kru-
ta realnost pa je sanacija strehe, ki
pušča. Sama kritina je precej slabe
kvalitete, svoje pa je naredilo tudi
veliko neurje, ki je pred leti dviga-
lo strehe po mestu. Na zobni am-
bulanti smo takrat streho morali
zamenjati, na novem delu pa ni
bilo tako hudo in je zato ostala
škoda nesanirana. V enem delu
zdravstvenega doma kar precej na-
teka, kar bolniki lahko opazijo po
vedrih, ki so ob večjem dežju nas-
tavljena na nekaterih mestih. Brez
pomoči ustanovitelja, torej občine,
sanacije strehe ne bomo zmogli.
PROTIBOLEČINSKA
AMBULANTA
Že nekaj časa deluje v
ormoškem zdravstvenem domu
tudi protibolečinska ambulanta, ki
jo vodi dr. Vesna Mele. Posebnost
ambulante je način zdravljenja -
namesto klasičnih metod zdravijo
bolečine z akupunkturo. Aku-
punktura je star kitajski način
zdravljenja in je edina izmed alter-
nativnih metod zdravljenja, ki jo je
v Sloveniji priznala tudi uradna
medicina. V protibolečinski am-
bulanti lahko najdejo pomoč vsi
tisti, ki trpijo zaradi bolečin.
Dr. Meletova, ki se je z aku-
punkturo ukvarjala na podiploms-
kem študiju v Ljubljani, je pove-
dala, da z natančno razporeditvijo
in kombinacijo različni igel, ki jih
zapiči v pacientovo telo, stimulira
določene točke in doseže zdravilni
učinek. Tretma traja 20 minut,
dolžina zdravljenja pa je odvisna
od bolezni in pacientove dovzet-
nosti. Tako kot pri vseh zdravilih
je zelo pomembna tudi bolnikova
volja in zaupanje. Zato pri obisku
protibolečinske ambulante pogo-
vor z zdravnico traja malce dlje.
Poleg dokazanih učinkov
zdravljenja pa ima akupunktura še
to prednost, da za razliko od veli-
kega števila tablet nima stranskih
učinkov. Z akupunkturo se lahko
uspešno zdravijo različne bolečine,
migrene, nespečnost, uspešno je
mogoče regulirati telesno težo, se
odvaditi kajenja in še marsikaj. V
pogovoru s pacientkami, ki so mi
prijazno zaupale svoje izkušnje, je
bilo čutiti veliko zadovoljstva s to
Direktorica zdravstve-
nega doma Ormož dr.
Vesna Mele
metodo zdravljenja. Večina jih je
pred akupunkturo poskušala že ve-
liko drugih metod, pa niso dosegle
želenega učinka. Seveda me je za-
nimalo, ali to pikanje pretirano
boli. Vse so mi zagotovile, da je
bolečina zanemarljiva, sploh v pri-
merjavi z bolečinami, ki jih imajo.
Dr. Meletova se veseli vsakega us-
peha, še posebej pa je zadovoljna,
da ji je uspelo pri bolnikih omiliti
težave s hrbtenico, bolečine v
rami, migrene, hudo nespečnost.
Nikakor pa ne gre zanemariti tudi
možnosti uravnavanja telesne teže,
ki je pogosto vzrok dodatnih bo-
lezni. Zelo zadovoljna je bila pa-
cientka, ki je v letu dni z akupunk-
turo izgubila 30 kilogramov. Za
hujšanje se je odločila zaradi težav
z nogami. Klub temu da je posku-
sila že veliko metod, ji doslej ni po-
magala še nobena. Dr. Meletova
pravi, da z akupunkturo lahko
zmanjša le tek, kljub temu pa mora
imeti pacientka za takšen uspeh
tudi močno voljo.
Protibolečinska ambulanta je
odprta vsak ponedeljek popoldne.
DISPANZER ZA ŽENE
Zadnjih dvajset let so se ženske
ormoške in dela ljutomerske
občine morale zadovoljiti s tem, da
je ginekolog v Ormožu delal le en-
krat, kasneje dvakrat na teden. Od
novega leta pa v ormoškem
zdravstvenem domu dispanzer za
žene deluje vsak dan. Ginekolo-
ginja dr. Jelka Kolarič je povedala,
da poslej v ormoškem zdravstve-
nem domu opravljajo vse gineko-
loške preglede, preglede nosečnic
in tudi preiskave z ultrazvokom.
Pomembna novost je tudi, da bodo
pričeli materinsko šola, ki jo bo
vodila višja medicinska sestra
Majda Horvat. V materinski šoli
bodo dobrodošli tudi očetje, ki bi
želeli sodelovati pri porodu. Dr.
Kolaričeva pravi, da upajo, da
bodo na pregled čimprej prišle
predvsem tiste ženske, ki že dolgo
niso bile pri ginekologu. Ni nam-
reč redkost, da ženske tudi po de-
set let niso bile na pregledu.
Mestna populacija je morda neko-
liko bolj osveščena, ženske iz oko-
lice pa pridejo h ginekologu na-
jvečkrat le takrat, ko že imajo
težave, ko je kaj narobe, ko je mor-
da že prepozno. Če ste se zamislili,
še podatek, da dispanzer za žene
deluje vsak dopoldan, ob četrtkih
popoldan in vsako tretjo soboto v
mesecu. Priporočajo, da se za
pregled naročite po telefonu.
viki klemenili
Ginekologinja dr. Jelka Kolarič ter medicinski sest-
ri Majda Horvat in Albina Črnjavič
8
četrtek, 20. februar 1997- TEDNIK
f
UUBUANA / NOV USPEH PTUJČANKE BARBARE
Barbara - slovenska
miss bikini
Ptujčani smo resnično lahko
ponosni na svoja lepa dekleta,
saj se v zadnjem času kar nizajo
njihovi uspehi na različnih le-
potnih tekmovanjih. Konec
prejšnjega tedna je iz Ljubljane
prispela vesela novica, da je slo-
venska miss bikini Hawaiian
Tropic postala 19-letna mane-
kenka iz Ptuja Barbara Cenčič.
Barbara, ki sicer študira na
mariborski poslovni fakulteti, je
na lanskem tekmovanju za
misss Slovenije dosegla odlično,
a nehvaležno četrto mesto. Ko
so ji konec lanskega leta spo-
ročili, da je prišla v ožji izbor za
miss bikini Hawaian Tropic, je
na tihem sicer upala na dober
razplet, a je vseeno zelo prese-
nečena in predvsem vesela, da
bo med mnogimi brhkimi Slo-
venkami prav ona zastopala
našo državo na tekmovanju z
najlepšimi dekleti za miss sveta
Hawaiian Tropic, ki bo v
začetku aprila v svetovni pres-
tolnici zabavništva, ameriškem
Las Vegasu.
Lepotni komisiji je predsedo-
val gospod Gembale, uradni zas-
topnik trusta Hawaiian Tropic
za Slovenijo, in kot je izjavil, je
bilo žiriji odločilnega pomena,
da za najlepšo v Sloveniji
proglasi Barbaro Cenčič,
predvsem dejstvo, da je izjemno
fotogenična.
Barbara ima tako poleg štu-
dentskih še veliko drugih skrbi,
saj je za potovanje čez lužo
potrebno še marsikaj urediti.
Potrebno je priskrbeti nekaj no-
vih oblek in predvsem dovolj
sredstev, pri čemer pričakuje
tudi sodelovanje svoje občine in
sponzorjev.
-OM
19-letna študentka Barbara Cenčič.
Foto: Aljoša Ozmec
PTUJ / NA KURENTOVANJU TUDI HTV
Novinarko so
kurenfi prevzeli
Med uradnimi spremljevalci
letošnjega 37. ptujskega kurento-
vanja v Ptuju je bila prvič tudi Da-
niela Mihalič, mlada novinarka
Hrvatske radiotelevizije. Izredno
navdušena nad vsem, kar je v
nedeljo videla na Ptuju, je poveda-
la: "Posebej so me prevzeli kurenti,
ki vzbujajo strah in obenem zani-
manje. Nekaj posebnega so, kol
naši zvončarji, recimo, ki so danes
prav tako nastopili v Ptuju. Sicer
pa so me v povorki navdušili tudi
vaši gostje iz Italije. Izstopali so z
dodelano koreografijo, ritmiko ter
dovršenim in pristnim, predvsem
pa svojstvenim maskiranjem. Vaše
kurente sem prvič videla včeraj, ko
so sodelovali v pustni povorki v
Matulja pri Opatiji, danes pa, koli-
kor vem, kurenti nastopajo tudi na
enem največjih pustnih karneva-
lov v Hrvaški, na Reki, kjer je ver-
jetno prek 150.000 obiskovalcev iz
raznih koncev naše domovine. O
vašem kurentovanju pripravljava s
kolegom snemalcem slikovno vest
za eno od informativnih oddaj
hrvaške radiotelevizije, naročili pa
so mi tudi, naj za pregled pusto-
vanj pripravim krajšo reportažico.
Storila bom vse, da bodo tudi naši
gledalci zvedeli, kako lepo in pri-
jetno je bilo na največjem slo-
venskem pustnem karnevalu."
-OM
Daniela Mihalič, no-
vinarka Hrvatske tele-
vizije. Foto: M. Ozmec
TEDNIK 20. FEBRUAR 1997
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE - 9
PTUJ / OSMOSOLCI TIK PRED ODLOČITVIJO
Višje kmetijske letos ne bo
Na petih ptujskih srednjih in poklicnih šolah je prostora za 1165 bodočih dijakov prvega
letnika, kar je dovolj za vso populacijo širšega ptujskega območja, ocenjuje direktor Šol-
skega centra Brane Kumer. Ravnatelji šol so z obiskom informativnih dni, ki sta bila kot
povsod po Sloveniji tudi v ptujskem Šolskem centru minuli petek in soboto, zadovoljni.
Najpomembnejši datumi za sedanje osmošolce so: 13. marec, to je dan, do katerega mora
osmošolec oddati prijavo na eno izmed srednjih ali poklicnih šol, 19. marec, ko bo Mi-
nistrstvo za šolstvo in šport objavilo nezasedena vpisna mesta na posameznih šolah oziro-
ma šole s prevelikim vpisom, med 19. marcem in 3. aprilom bodo lahko učenci svojo prija-
vo prenesli na katero izmed drugih šol, in 2. julij, ko bodo šole s prevelikim številom vpi-
sanih izvedle razvrščanje dijakov.
Veliki pridobitvi in nalogi, ki
čakata Šolski center v celoti, je
odprtje novega šolskega stadio-
na, ki naj bi bilo že v marcu, in
pričetek gradnje nove gimnazij-
ske zgradbe. Za gradnjo je po be-
sedah direktorja Šolskega centra
Braneta Kumra že odobren ev-
ropski kredit, prav tako pa je vla-
da že sprejela tudi sklep, da bo
šolsko ministrstvo šolo dogradi-
lo v šolskem letu 1998/99. Ta-
krat bo 550 gimnazijcev zadiha-
lo s polnimi pljuči, vendar pa z
njihovim odhodom prostorska
stiska srednjih šol na Ptuju ne
bo odpravljena. Da bi lahko vse
šole prešle na zakonsko določeni
enoizmenski pouk, bi Ptuj po-
treboval dvakrat večjo površino,
kot jo ima sedaj, kar bodo šole
skupaj z državo poskušale rešiti
v naslednjih desetih letih, je oce-
nil Brane Kumer.
V GIMNAZIJI 150
VPISNIH MEST
V Gimnaziji je tudi letos razpi-
sanih 150 vpisnih mest, vendar
ravnateljica Meta Puklavec
ocenjuje, da se bo kot vsako leto
vpisalo več dijakov. Lani mi-
nistrstvo ptujski želji po šestih
oddelkih gimnazije zaradi pros-
torske stiske ni ugodilo, tako pa
bo najbrž tudi letos. Ko bo zgra-
jena nova stavba, bo Ptuj po vsej
verjetnosti šesti oddelek prido-
bil. V šoli se intenzivno pri-
pravljajo na uvedbo športnega
oddelka, je povedala Meta Pu-
klavec, iščejo pa tudi profesorja
latinščine, da bi s poukom la-
tinščine obogatili učni program.
"Celotna filozofija ptujske gim-
nazije temelji na tem, da zagot-
avlja dijakom možnost vpisa na
vse fakultetne smeri, seveda ob
primernem izboru učnih pred-
metov," je povedala Meta Pukla-
vec.
ZA PROGRAME
EKONOMSKE ŠOLE
NAJVEČ ZANIMANJA
Že nekaj let se v programe, ki
jih ponuja Ekonomska šola,
vpiše največ dijakov. Ravna-
teljica Branka Kampl Regvat
meni, da je tako zaradi obliko-
vanja srednjih in mahh podjetij,
dijaki pa se vpisujejo v te smeri
tudi zato, da bodo lahko bodisi
odprli lastno podjetje in se sa-
mozaposlili v njem bodisi da se
bodo zaposlili v družinskem
podjetju. Tudi letos ponujajo
standardne programe: štiriletna
programa za poklica ekonom-
sko-komercialni tehnik in
upravni tehnik ter triletna pro-
grama za podjetniško poslovanje
in trgovca. Dijaki slednjih pro-
gramov imajo možnost nadalje-
vati šolanje še v podaljšanem
dveletnem programu in tako pri-
dobiti srednješolsko izobrazbo.
Šola med svoje pomembnejše
projekte šteje projekt podjet-
niških delavnic. Letos bo
končala šolanje prva generacija,
ki je bila v projekt vključena, in
se bo tako oborožena z dodatni-
mi znanji morda lažje zaposlila.
VIŠJE KMETIJSKE ŠOLE
ZAENKRAT NE BO
Napovedi o uvedbi višje kme-
tijske šole na Ptuju se v pri-
hodnjem šolskem letu ne bodo
uresničile, čeprav drugi trije
programi predvidenih višjih šol
že delujejo. Tako je uvedena na
Bledu oziroma v Radovljici višja
šola za gostinstvo in turizem, v
Novem mestu in Celju za stroj-
ništvo in v Velenju za elektro-
tehniko. "Nikakor ni potrebno
iskati vzroka v programih, ki
smo jih pripravili," je dejal rav-
natelj Kmetijske šole Vlado
Korošec. "Programe so namreč
potrdile vse potrebne institucije.
Vzrok je banalen, in sicer kme-
tijsko ministrstvo novega pokli-
ca kmetijski inženir, ki bi ga pri-
dobili diplomanti naše šole, ni
predlagalo za vpis v nomenkla-
turo poklicev. Zakaj? Dejali so,
da sistem izobraževanja za kme-
tijstvo v celoti ni dorečen, pre-
majhne da so možnosti za zapos-
litev v sedanjih razmerah, pa
tudi da je vpis na obstoječe kme-
tijske fakultete premajhen. Pre-
pričan sem pa, da bomo višjo
kmetijsko-gospodarsko šolo slej
ko prej pridobili in pričeli na
Ptuju razvijati tudi nekatere
druge višješolske programe," je
dejal Vlado Korošec.
Učenci se lahko letos vpišejo v
šest različnih programov srednje
kmetijske šole, in sicer v dvelet-
na programa, v katerih pridobijo
poklica kmetijski delavec in
kmečka gospodinja, triletna pro-
grama za poklica poljedelec -
živinorejec in kmetica - gospo-
dinja in štiriletni program za po-
klic kmetijski tehnik in po-
daljšani triletni program za po-
klic kmetijski podjetnik.
Običajno je na informativnih
dneh manj zanimanja za te pro-
grame, kot je kasneje dejansko
vpisanih. Tako je bilo tudi letos,
vendar Vlado Korošec ocenjuje,
da bo vpisanih dovolj in da bodo
zapolnili v vsakem programu po
en oddelek.
VAJENCEM TECE
DELOVNA DOBA
V poklicni tehniški strojni
šoli, katere ravnatelj je Milan
Cimerman, bodo že četrto leto
vpisovali dijake v obrtni ali po
novem dualni način izo-
braževanja. Gre za to, da je v tem
sistemu odgovornost za izobraz-
bo razdeljena na dvoje - nosita jo
šola in obrtnik, s katerim ima
učenec pogodbo o opravljanju
praktičnega pouka. Pogodbo
podpišejo starši, ki se pri tem
lahko naslonijo na pomoč obrt-
ne zbornice. Dijaku - vajencu se
prizna za šolsko leto šest mese-
cev delovne dobe, prispevke za
invalidsko in pokojninsko zava-
rovanje pa mu plačuje prvo leto
država, naslednji dve pa polovi-
co država, polovico pa obrtnik
ali podjetnik, s katerim ima po-
godbo. Ta način izobraževanja je
vpeljan za poklica avtomehanik
in avtoklepar in to sta poklica, za
katera je bilo tudi letos največ
zanimanja na Pokhcni tehniški
strojni šoli. Vendar pa je Milan
Cimerman letos izjemno zadov-
oljen tudi z zanimanjem za pro-
gram strojnega tehnika, ki mu
učenci zadnja leta niso posvečali
pozornosti. Program nudi tudi
možnost nadaljevanja šolanja,
Milana Cimermana pa veseli
dejstvo, da se mladi ponovno
vračajo v tehniško stroko.
Šola je lani obnovila in na
novo opremila avtomehanično
delavnico, letos pa nameravajo
prenoviti še avtokleparsko del-
avnico. Potrebovali bi tudi novi
strojni park za oblikovanje ko-
vin. Ker so to zelo dragi stroji,
jih nameravajo kupovati posto-
poma, je dejal Milan Cimerman.
NOVOST: EDINI V
SLOVENIJI ZA
POKLIC RTV MEHANIK
Elektro šolo, ki jo vodi ravna-
telj Rajko Fajt, je prejšnji teden
razveselila novica, da je potrjen
program za izobraževanje RTV
mehanikov. Tako bodo v novem
šolskem letu edina šola v Slove-
niji, ki bo izobraževala za ta po-
klic. Dijaki se bodo v treh letih
usposobili za avdiovizualne na-
prave, kabelske in satelitske sis-
teme, pa tudi za delo v radijskih
in televizijskih hišah, je razložil
ravnatelj Rajko Fajt. Program je
zasnovan dualno, torej potrebu-
je dijak pogodbo z obrtnikom,
pri katerem bo opravljal vaje-
niško delo in se naučil praktično
delati. Sedaj je torej pravi čas, da
se učenci in njihovi starši
povežejo z obrtniki, pri čemer
jim bodo v pomoč nasveti, ki jih
bodo dobili na obrtnih zborni-
cah, in napotki v zadnji številki
revije Obrtnik. Za novi poklic je
bilo že na informativnem dnevu
zelo veliko zanimanja, je dejal
Rajko Fajt.
Da bo program v prihodnjem
šolskem letu zanesljivo dobro iz-
peljan, načrtuje Obrtna zbornica
Slovenije pripraviti na Ptuju
večdnevni seminar za multiplika-
torje in učitelje, že minulo soboto
pa so se zbrali predstavniki Obrt-
ne zbornice in raznih drugih in-
stitucij, da bi se za seminar na-
tančneje dogovorili. Ob tej pri-
ložnosti so v šoli predali namenu
novo specializirano učilnico.
Milena Zupanič
LENART / TRADICIONALNI KONCERT KULTURNEGA DRUŠTVA MOL
Mol zveni tudi iivahno
v nedeljo je v lenarški šport-
ni dvorani odzvenel tradicio-
nalni koncert kulturnega
društva MOL iz Lenarta.
Pod taktirko profesorja Bojana
Bezjaka so zaigrali člani tam-
kajšnjega pihalnega orkestra, ki
so tudi tokrat občinstvo nav-
dušili s skladbami slovenskih in
tujih skladateljev. S pestrim re-
pertoarjem se je predstavil tudi
mešani pevski zbor, ki ga vodi
zborovodka Irena Sabler.
Program, ki ga izvajajo člani
kulturnega društva MOL, je iz-
redno pester in obsega od narod-
nih do umetnih skladb ter pe-
Utrinek z nedeljskega kon-
certa
smi. Spodbudno je predvsem to,
da je večina članov društva mla-
dih, svojo mladostno razposaje-
nost pa so nam prikazale tudi
mažoretke, ki jih vodi Dragica
Mihalič. Kot gostje je nastopil
trio Metuljček ter duet Natali in
Ali.
Obiskovalci so v nedeljo do
zadnjega kotička napolnili dvo-
rano ter z močnimi aplavzi
potrdili, da si v prihodnosti želi-
jo še več podobnih prireditev.
MS
SKORBA / V NOVEM KUD ZAZIVELA GLEDALIŠKA SEKCIJA
Sredf marta Troiiki
Šele dobra dva meseca je od takrat, ko so v Skorbi usta-
novili Kulturno-umetniško društvo in kmalu se v domači
dvorani že obeta premiera gledališke igre. Mlada, ustvar-
jalnosti polna skupina devetih gledališčnikov si je izbra-
la komedijo Trojčki, igro, polno zapletov, zabave in seve-
da s srečnim koncem.
Prve gledališke vaje so pričeli
že sredi novem.bra, ko je imela
režijo v rokah domačinom do-
bro poznana Jožica Skok, po-
tem so gledališčniki vadili z
Angelco Glažar, nazadnje pa je
Skokovo zamenjal Silvester
Vučak. Tudi njemu ljubi-
teljsko delo na odrskih deskah
ni tuje, saj je sodeloval že v le-
tih, ko so v Skorbi uprizarjali
veseloigre, potem ga je pot za-
nesla na oder ptujskega gleda-
lišča in kot tehničnega vodjo še
v gledališče Zato. Silvester pra-
vi, da je delo režiserja v
domačem kraju sprejel z vesel-
jem, še posebej zato, ker se je
srečal z mladimi gledališčniki,
skoraj začetniki v ljubiteljski
kulturi. Tudi trikrat tedensko
se srečuje z njimi, dobršni del
komedije Trojčki je z njimi že
postavil na oder in samo nekaj
rekvizitov še manjka do prve
uprizoritve, ki bo zagotovo sre-
di marca. "Postavitev gleda-
liške igre že gre h koncu, vse
bliže je premiera in veselje je
delati z mladimi, ki na vsaki
vaji pokažejo veliko ljubezni
do te zvrsti kulture. Trudijo se
odigrati najboljše in v to so že
vložili precej svojega prostega
časa. Za vso potrebno odrsko
opremo je do zdaj skrbel pred-
sednik društva Ivan Ogrinc," še
dodaja režiser Silvester Vučak.
Deset gledaliških vlog je raz-
deljenih med devet igralcev in
v Trojčkih se bodo predstaviH:
Alenka Markež, Estera
Korošec, Aleksandra Zupanič,
Boštjan Zelenko, Barbara Ko-
kol, Uroš Krajnc, Janko
Turnšek in brata Iztok in
Damjan Ogrizek s Hajdine.
Tekst in fotografija:
Tatjana Mohorko
Režiser Silvester Vučak daje mladim igralcem še zadnje
nasvete pred premlerno uprizoritvijo
CERKVENJAK / ŠOLARJI OHRANJAJO IZROČILO
Poroka na vasi
Na osnovni šoli Cerkvenjak v Slovenskih goricah so v
zadnjih letih izvedli nekaj uspešnih projektov, s katerimi so
pomembno prispevali k negovanju in ohranjanju kulturne-
ga izročila tega dela Slovenskih goric. Šolarji so s pomočjo
mentorjev in zunanjih sodelavcev izbrskali iz pozabe stare
ljudske pesmi, predmete za vsakdanjo rabo na kmečkih
domačijah, popisali ohranjene črne kuhinje, spoznali zgo-
dovino čebelarstva in izbrskali iz pozabe več pozabljenih
besedil pesmi v originalnem cerkvenjaškem narečju.
Lani so se na cerkvenjaški
osnovni šoli lotili problematike
ekologije. Popisali so vodne vire
in znane cerkvenjaške studence,
med katerimi so nekatere lep
primer ohranjanje slovenskogo-
riške arhitekture. Ugotovili so
stopnjo onesnaženosti vaških
vodotokov, spoznali življenjsko
pot znanega čebelarja in napred-
nega gospodarja Ivana Ju-
rančiča, vse skupaj pa dopolnili
še z nadvse zanimivimi ugoto-
vitvami o podeželski arhitekturi
in razvoju stavbarstva v cerkven-
jaških goricah. Letos so se
odločili za odkrivanje posebnos-
ti ljudskega izročila. Mentorji
bodo skupaj z učenci raziskali
izročilo kmečke poroke, ki je
bila v tem delu Slovenskih goric
doživetje posebne vrste Tako
bodo s pomočjo poznavalcev teh
običajev popisali načine zbiranja
bale za nevesto, odkrivali poseb-
nosti ženitvenih oblačil, prika-
zali odhod ženina in neveste od
doma, posebej pa bodo raziskah
še posamezne dele poroke. K so-
delovanju bodo pritegnili tudi
domače godce in pevce. Poleg
tega bodo v okviru letošnjega
projekta pomagali pri iskanju
grba in zastave, ki ju je razpisala
domača krajevna skupnost. Iska-
li bodo turistični spominek in se
lotili iskanja najboljših načinov
turistične promocije Cerkvenja-
ka z okolico. Kot pravi ravnatelj
cerkvenjaške OŠ Jakob Matjašič,
bodo ugotovitve celovito analizi-
rali v tematskem šolskem glasi-
lu, ki ga bodo skupaj z rezultati
projekta predstavili 25. aprila.
Takrat bo šola spet na stežaj
odprla vrata in povabila v goste
krajane, sodelavce in vse, ki jih
zanima ta del ljudskega izročila.
Zanimivo je, da je bilo tovrstno
prizadevanje že doslej deležno
velike podpore in pohval
domačinov, pa tudi strokovnja-
kov, ki raziskujejo ljudsko
izročilo v cerkvenjaških goricah.
M. Toš
10 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
20. FEBRUAR 1997- TEDNIK
DESTRNIK / DESETLETNICA DRUŠTVA UPOKOJENCEV
Za pestro jesen življenja
v občini Destrnik - Trnovska vas imajo danes v treh upo-
kojenskih društvih blizu 720 članov: na Destrniku 416, v
Trnovski vasi 120 in v Vitomarcih okrog 180. Prvič se se
upokojenci iz vse občine srečali lanskega septembra, ko
so se z obiski na domu spomnili tudi bolnih in ostarelih.
Destmiško upokojensko društvo bo letos aprila prazno-
valo desetletnico.
Še pred leti, ko so v takratnih
krajevnih skupnostih pripravlja-
li statistična poročila, je bilo v
upokojenskih društvih zelo
malo članov. Na Destrniku je
začela pridobivati nove člane Ju-
lijana Čemezl, zdajšnja pred-
sednica društva in destrniška
podžupanja, in ob pomoči ta-
kratnih članov ji je na družabna
srečanja uspelo pripeljati mnogo
upokojencev.
"Danes ima destmiško društvo
upokojencev že preko 400 čla-
nov. Z županom, ki ima posluh
za upokojence, tudi ko gre za de-
nar, smo se že pogovarjali o
predlogu združitve treh upoko-
jenskih društev, vendar se je po-
kazal sedanji način dela za bolj
sprejemljiv. Upokojenci se radi
družimo, saj jim je lansko prvo
srečanje, ki smo ga pripravili na
Destrniku, ostalo v lepem spo-
minu. Prišlo nas je prek 100,
domačini smo pripravili kultur-
ni program, z denarjem pa sta
nam pomagali občina in krajev-
na skupnost. Na srečanje smo
povabili tudi člane iz upokojen-
skih društev Rogoznica, Budifia
in Grajena, saj z njimi že vrsto
let dobro sodelujemo. Takrat
smo lahko več pozornosti izka-
zali trem najstarejšim občankam
iz posameznih krajevnih skup-
nosti. Podobno srečanja bomo
pripravili tudi letos, vendar še
nismo izbrali primernega kraja
za druženje," pravi Černezlova.
V lanskem letu so bili
destrniški upokojenci še posebej
aktivni, saj ^o poleg rednih
srečanj pripravili proslavo ob
materinskem prazniku ter več
izletov po Sloveniji in tujini. BiH
so na srečanju s papežem, skupaj
so martinovali in silvestrovali,
pomagali pri svečanosti železne
maše, odprtju mrliške vežice in
pri pripravi simpozija o Leopol-
du Volkmerju. Cemezlova pra-
vi, da je veselje delati med člani
društva, ki so predvsem kmečki
ljudje in kljub letom še zmeraj
zelo delavni. Tudi letos imajo že
pripravljen program dela, v ka-
terem je v ospredju raznovanje
Julijana Čemezl
10- letnice društva, odpravili se
bodo na srečanje s slovenskimi
upokojenci, po romarskih poteh
in na kakšen izlet, radi pa bi iz-
brali še dan urbanskih upoko-
jencev.
"Tudi na domu obiščemo naše
člane, ki so bolni in priklenjeni
na posteljo, jih obdarimo in z
njimi poklepetamo. Zmeraj sem
bila prepričena, da bodo ti obiski
kratki, pa se je potem pokazalo
drugače, saj ti ljudje že kar čaka-
jo na nas. Veliko jim pomeni že
stisk roke in zraven so veliko-
krat tudi solze na obrazu, zato se
še kako zavedamo, da moramo
poskrbeti tudi zanje. V naši KS
imamo precej invalidov, nekate-
ri so našli drugi dom v domovih,
radi pa jim pomagamo po svojih
močeh. Tudi za ureditev
kakšnega dokumenta smo jim
zmeraj na voljo in naša pisarna
je zmeraj dobro obiskana. Sode-
lovati moramo še z organizacijo
Rdečega križa in odborom za so-
cialna vprašanja, skupaj pripra-
vimo tudi darila za naše najsta-
Najstarejša v občini Destr-
nik - Trnovska vas je
Frančiška Žižek iz Novin-
cev, ki bo letos dopolnila 98
let, v Trnovski vasi je naj-
starejša Milica Loparnik iz
Biša in v destrniški KS 95-
letna Otilija Holc.
rejše. Upokojenci se že veselimo
skorajšnjih srečanj, ženske ust-
varjamo v ročnodelskem krožku,
nekatere pa prepevajo stare ljud-
ske pesmi," je še povedala Čer-
nezlova.
Tekst in fotografija:
Taf/ana Mohorko
SV. TROJICA / SREČANJE PESNIKOV IN PISATELJEV ZAČETNIKOV
Jubilejno pisateljsko sreianje
MLADI LITERATI SLOVENIJE SO PRED 25 LETI ZAČELI HODITI V GRADIŠČE # USTANOVILI SO
POSEBEN PRIPRAVLJALNI ODBOR, KI GA BO VODIL SLAVKO ŠTEFANEC, PRED LETI PREDSED-
NIK KULTURNEGA DRUŠTVA IN EDEN OD POBUDNIKOV SREČANJA PESNIKOV IN PISATELJEV
ZAČETNIKOV SLOVENIJE
Letos mineva 25 let, odkar se je
v dvorani kulturnega doma v ta-
kratnem Gradišču v Slovenskih
goricah (danes Sveti Trojici) zbra-
la peščica mladih literarnih ust-
varjalcev, ki so prišli na prvo
srečanje pisatelj ev-začetnikov.
Organizator je bilo domače KUD
"Ernestek Golob-Peter", ki je k so-
delovanju pritegnilo še revijo An-
teno in nato tudi ZKOS. Iz
skromnih začetkov se je rodilo
svojevrstno literarno gibanje, ki je
v slovenskim prostoru pustilo ne-
kaj vidnih sledov.
Med pisatelje in pesnike začetni-
ke so v Slovenske gorice prihajala
tudi znana imena slovenske litera-
ture, na začetku so bili nepo-
grešljivi gostje Nada Gaborovič,
France Forstnerič, Marko Kra-
vos, Peter Božič (ki je dolga leta
ustvarjalno sodeloval in vodil
strokovni del srečanj) in številni
drugi, ki so bili seveda kritični, a
hkrati dovolj konstruktivni do
udeležencev in organizatorjev. Ko
je večji del organizacijskih zadev
prevzela ZKO Slovenije, so
srečanje vzeli za svoje tudi v ta-
kratni lenarški kulturni skupnosti
in ZKO. Srečanje je šlo svoja pota,
doživljalo vzpone in padce, kritiki
na njegov račun niso skoparili,
kljub vsemu pa je preživelo celih
25 let.
Ob srebrnem jubileju se priredi-
tev simbolično vrača tja, kjer se je
tudi začela. V Slovenske gorice, k
Sveti Trojici, v nekdanje Gra-
dišče, kjer je doživljala mladost.
Časi so se bistveno spremenili,
tako da so tudi tovrstna literarna
srečanja drugačna od nekdanjih.
Za letos je ZKO Slovenije že raz-
pisala literarni natečaj, ki traja do
10. marca. Tako kot vsa leta doslej
se bodo avtorji najprej predstavili
na območnih srečanjih po Slove-
niji, ki bodo potekala od aprila do
junija. Izbrani avtorji pa se bodo
predstavili še na republiškem
srečanju, ki bo letos 27. in 28. sep-
tembra pri Sveti Trojici. Za izved-
bo bo poskrbel poseben organiza-
cijski odbor, ki se je pri Lenartu
sestal prejšnji teden in sprejel
okvirni program jubilejne prire-
ditve.
MToi
SLOV. BISTRICA / ZIMSKO USPOSABLJANJE KMETOV
Predavanja za zivinorejie in poljedeke
Zima je čas, ko se narava umiri in kmetje kljub vsakod-
nevnim opravilom le najdejo čas za razna predavanja in
tečaje, kijih vsako zimo zanje organizira Kmetijska sve-
tovalna služba.
Nekaj teh predavanj je že za
njimi, glavnina pa bo na spore-
du do konca februarja in še v
marcu.
Tako so govedoreje! že pos-
lušali predavanja o higieni pri
molži in vplivih na število so-
matskih celic ter o pomenu
prehrane na reprodukcijske
lastnosti pri kravah. V minulih
dneh je potekalo najprej preda-
vanje o negi parkljev pri gove-
du, nato pa še tečaj iz oskrbe in
nege parkljev pri govedu, ki ga
je vodil dr. Borut Zemljič. Do
konca meseca se bodo za gove-
dorejce zvrstila predavanja o
uporabi koncentrirane krme in
o sodobni gradnji hlevov s prak-
tičnim ogledom nekaterih
vzorčnih kmetij.
Veliko koristnega bodo iz pre-
davanj in tečajev lahko odnesli
tudi prašičerejci. Seznanili se
bodo z novim pravilnikom o
klavnih lastnostih pri prašičih
ter njihovi prehrani, prilagojeni
novim zahtevam, končali pa so
že predavanje o gradnji
prašičjih hlevov.
Poskrbljeno bo tudi za tiste
živinorejce, ki se v zadnjem času
vse intenzivneje bavijo s konje-
rejo in ovčerejo. Seznanili so se
že o ureditvi konjskih hlevov,
tekališč in pasišč za konje ter o
njihovi prehrani, v prvi polovici
marca pa jih bodo seznanili še o
novostih pri delu rodovniške
službe. Proti koncu meseca bo
na vrsti predavanje še za tiste, ki
so se ponovno lotili vzreje ovac.
Poljedeljce bodo seznanili s
tehnologijo pridelave ozimnih
žit, bolezni pri koruzi, pravil-
nem apnjenju tal, predstavili iz-
bor koruz in trav za letos ter o
boleznih in škodljivcih pri sort-
nih žitih in varstvo pred njimi.
Do konca meseca bodo kmeto-
valce seznanili še o intervenci-
jah v kmetijstvu za leto 1997,
kmetijski zakonodaji, zakonu o
kmetijskih zemljiščih ter zako-
nu o dedovanju.
Živinorejcem in poljedeljcem
bodo predavali dr. vet. med. Mi-
ran Ačko, mag. Andrej Golob,
dipl. oec. Stanko Leskovar, dipl.
ing. Peter Pribožič, dipl. ing.
Vlado Tumpej, dipl. ing. Anton
Hohler, prof. dr. Franc Habe,
dr. Borut Trapečar, mag. Drago
Kompan ter mag. Janez Rus.
ZANIMIVOSTI ZA
VINOGRADNIKE
IN SADJARJE
Tudi del predavanj za vino-
gradnike so v tej zimi že opravi-
li, v prihodnjih dneh pa bodo na
sporedu predavanja o pomenu
kvalitete trsnih cepljenk pri za-
snovi vinograda ter o varstvu
vinske trte. V času vegetacije
vinske trte bodo potekala v
Oplotnici, Makolah, Poljčanah
in Slovenski Bistrici štiri preda-
vanja o zaščiti vinogradov na
osnovi konkretnih vremenskih
razmer v letu 1997. V okviru
najstarejšega vinogradniškega
društva v občini Slovenska Bi-
strica - v Makolah pa so v minu-
lih dneh vinogradniki opravili
kletarski tečaj, na katerega so se
lahko prijavili interesenti iz vse
občine.
Sadjarji so že imeli nekaj zani-
mivih predavanj ter tečajev o
strokovnem izvajanju tehnolo-
gije, predstavili so jim poskusno
postajo Gačnik, opravili so tečaj
zimske rezi pri sadnem drevju
in se seznanili z rednimi in viso-
kimi pridelki jablan. Do konca
tega meseca pa bodo imeli še
predavanje o varstvu sadnega
drevja.
Vinogradnikom in sadjarjem
predavajo Gordana Veber, J.
Valdhuber, mag. Gustav Matis,
Zlatka Gutman-Kobal, Peter
Zadravec, dr. Franc Štampar ter
Teja Ozimič.
Vida Topolovet
Novosti iz zbirke
Mejniki
Zadnje dni minulega leta so
izšle nove knjige iz poljudne se-
rije Mejniki, ki jo izdajajo pri
DZS. Knjige so prevodi franco-
skih uspešnic, ki jih izdaja cen-
jena založba Gallimard iz Pari-
za.
Zbirka je zelo priročnega,
manjšega formata in jo zraven
zgoščenega, a pregledno ureje-
nega besedila odlikuje zelo bo-
gat, barvni slikovni material.
Mejniki predstavljajo v posa-
meznih knjigah različne teme,
ki gotovo sodijo k splošni razg-
ledanosti. Hkrati pa posegajo
tudi na področja, ki postajajo
trenutno nekoliko bolj zanimi-
va (npr. astrologija. Črna magija
...). Šest novih knjig uvršča dve
knjigi v znanost, ostale pa v
glasbo, arheologijo, film in
izročilo. Mejniki so knjige, ki
pomagajo osnovnošolcem pri
pripravi seminarskih nalog,
enako jih bodo z veseljem upo-
rabili tudi srednješolci. Le
knjižničarji smo nekoliko manj
zadovoljni, saj so Mejniki slabo
vezani (lepljeni listi) in nekaj-
kratna izposoja povzroči razpad
knjige.
NEBO - RED IN
NERED
je avtor Jean-Pierre Verdet
zastavil pregled davnih zanimi-
vih verovanj in slutenj o nebe-
snih pojavih. Verdet je astro-
nom pariškega observatorija, ki
se fe najprej posvetil razisko-
vanju sončne korone (svetlobni
sij). Kasneje je z infrardečimi
žarki opazoval atmosfero Jupi-
trovih planetov. Zadnjih pet-
najst let je namenil poglobljene-
mu raziskovanju antične astro-
nomije. S skupino sodelavcev
prevaja in izdaja antične in re-
nesančne astronomske spise.
Pričujoča knjiga je napisana
zelo vabljivo: Vse od zore sveta
gledajo ljudje v nebo, ga
sprašujejo, oživljajo in se ga
boje. Nebo jim odgovarja v svo-
jem jeziku, z nevihtami, s strelo
... Nebo, spomin in ogledalo
sveta, je dom dobrohotnih in
tudi zlobnih bogov, domačih in
izmišljenih živali. V njem se
vedno prepletajo najlepše mito-
logije. Knjigo je prevedel Maks
Veselko. Dvesto strani je razdel-
jeno na naslednja poglavja:
Nebo in ljudje; Nebesni svod;
Zvezda dneva,zvezda noči;
Kozmični nered; Muhasto in
Čudovito nebo; Pričevanja in
dokumenti,
SPREMINJAJOČE
SEVESOUE
je avtor Xuan Thuan Trinh
podnaslovil Veliki pok in čas po
njem. Priznani astrofizik, po
rodu Vietnamec, pripoveduje s
preprostimi besedami zapleteno
zgodbo o velikem poku in brez-
mejni razsežnosti vesolja. Trinh
pravi, da se je iz začetnega, mi-
kroskopsko majhnega, drobca
stkala brezmejna kozmična ta-
piserija. Ta je iz stotine milijard
galaksij, v vsaki izmed teh je
stotine milijard zvezd. V eni od
teh galaksij, na nekem planetu
blizu neke zvezde, se je pojavil
človek, ki se čudi in občuduje
kozmično skladnost. Xuan
Thuan Trinh je profesor astrofi-
zike na univerzi v Virginiji, kjer
predava astronomijo tudi pesni-
kom. Knjiga ima 176 strani,
prevedla jo je Metka Čeligoj.
ISKANJE
STAREGA RIMA
nas popelje v skrivnosti arheo-
logije, ki jo ob prebiranju
pričujoče knjige lahko doživi-
mo kot pustolovski roman.
Tisočkrat porušeni in ponovno
zgrajeni Rim ni nikoli izginil.
Papeži, zbiralci, učenjaki, lovci
na zaklade, "antikvarji", arheo-
logi, umetniki in pesniki so ho-
dili k ruševinam. Večno mesto
so oboževali, si ga lastili in ple-
nili, a tudi obnavljali in lepšali.
Z dogodivščinami slednjih je
popisana ena najlepših strani
arheologije. Avtorica Claude
Moatti je predana raziskovalka
zgodovine odkrivanja starega
Rima, doktorirala je iz odnosov
med pravno in politično zna-
nostjo ter družbo ob kohcu rim-
ske republike in začetku ce-
sarstva. Knjigo je prevedel
Maks Veselko in ima 208 strani.
KINEMATOGRAF,
IZUM STOLETJA
je knjiga o zgodovini filma iz-
pod peresa Emmanuelle Toulet,
ki je konservatorka v Narodni
knjižnici v Parizu, kjer skrbi za
filmske zbirke. Avtorica je zna-
na po številnih člankih o zgodo-
vini francoskega nemega filma
in o ohranjanju filmske
dediščine. Razvoj filma, ki je
danes dosegel neverjetne čutne
učinke, je enako razburil prve
gledalce (vožnja lokomotive je
prestrašene gledalce pognala v
beg). V poglavju Pričevanja in
dokumenti (vsebujejo ga vse
knjige zbirke Mejniki) lahko
berete tudi o filmskih začetkih
na Slovenskem. Knjigo je pre-
vedla Breda Rajar.
ROČK: VČERAJ,
DANES, JUTRI
je nekoliko preveč obljubljajoč
oaslov, a dobrodošel v knjižni
suši z glasbenega področja. Av-
tor knjige je novinar in fotograf
Alain Dister, ki je večino časa
posvetil tej glasbeni zvrsti.
Zgodnja leta ročka in njegove
glasbene zvezde je avtor pred-
stavil v poglavjih: Vse poti vo-
dijo v Memphis; Čas, ko so izu-
mili najstnike; Ročk po ang-
leško; Povratek ameriškega sna;
Vpliv Woodstocka; No future?
in jasno. Pričevanja in doku-
menti.
EINSTEIN:
VESELJE DO
RAZMIŠUANJA
je najtanjša knjiga iz novih
Mejnikov (140 strani), morda
zato, ker je o geniju že toliko za-
pisanega. Toda izjemna znanst-
venica, ki vodi pripravo franco-
ske izdaje izbranih Einstein-
ovih del, je odlična poznavalka
njegovega življenja in dela.
Knjiga je kratek vodič, ki prika-
zuje znanstveno in vsakdanje
življenje velikega misleca. Avto-
rica Francoise Balibar je izbrala
zanimive ilustracije, ki dopoln-
jujejo celostno Einsteinovo po-
dobo.
Knjige iz zbirke Mejniki naj-
dete tudi na policah mladinske-
ga oddelka Knjižnice Ivana
Potrča, kjer vas pričakujemo
vsak dan od osme do devetnaj-
ste ure, ob sobotah pa do dva-
najste ure. Še vedno velja pova-
bilo: sporočite nam naslov svoje
najljubše knjige (Knjižnica Iva-
na Potrča, Minoritski trg 1,
2250 Ptuj; s pripisom MOJA
NAJLJUBŠA KNJIGA).
LIliona Kl0m»nili
TEDNIK ■ 20. FEBRUAR 1997
OD TOD IN TAM - 11
PTUJ/TRETJI MEDOBČINSKI KNJIŽNI KVIZ
lefosfif0 tema: vesolje
Mladinski knjižničarji so v
pravljični sobi mladinskega od-
delka ptujske knjižnice minuli
torek in včeraj pripravili v
počastitev slovenskega kultur-
nega praznika že 3. medobčin-
ski knjižni kviz za osnov-
nošolce. V dveh dneh se je po-
merilo 26 ekip iz 13 osnovnih
šol, najboljše tri ekipe z nižje
stopnje in najbolje uvrščene z
višje stopnje pa se bodo 5. in 6.
marca pomerile v studiu radia
Ptuj.
Naslov letošnjega knjižnega
kviza je Sonce, zemlja, mesec,
vrte se brez kolesec, tekmovalci
pa so si znanja nabirali ob prebi-
ranju desetih knjig. Tekmovalci
nižje stopnje so odgovore na šte-
vilna vprašanja o vesolju našli v
knjigah: Drejček in trije mar-
sovčki. Narobe pravljice.
Majhne besede - velike reči,
Zvezdica zaspanka in Nebesno
gledališče, tekmovalci od petega
do osmega razreda pa so imeli na
voljo knjige: Mali princ^ Zapiski
odposlanca zemlje, Stoparski
vodnik po galaksiji in Nebo nad
nami.
Na knjižni kviz so se prijavile
ekipe iz šol Breg, Cirkovce,
Destrnik, Dornava, Kidričevo s
podružnico Lovrenc, Ljudski
vrt, Juršinci, Majšperk, Mladika,
Olga Meglič, Podlehnik, Velika
Nedelja in Videm. Vse ekipe so
se po besedah knjižničarjev do-
bro odrezale, pokazale veliko
znanja, najboljših šest ekip se bo
kmalu pomerilo še v finalu tek-
movanja v ptujskem radijskem
studiu. Tudi takrat bo tekmo-
vanje potekalo pod budnim
očesom komisije knjižničarjev.
Tudi letošnje knjižno tekmovan-
je so obogatili učenci dramskega
krožka OŠ Olge Meglič z
Nebeško predstavo.
Tekst in fotografija:
Tatjana Mohorko
Na medobčinskem knjižnem kvizu
ZDAJ v KULTURI
### A. Gačnilc na
kongresu o maskah
Aleš Gačnik, vodja oddelka za etnologijo v Po-
krajinskem muzeju Ptuj, se je vrnil iz Belgije,
kjer se je udeležil 14-dnevnega evropskega kon-
gresa o raziskovanju mask v tradicionalni kultu-
ri Evrope. Na kongresu je predstavil dve razpra-
vi: v prvi je govoril o problemih in dilemah pri
prezentaciji mask in karnevalov v evropskih
muzejih, druga pa je povezana z modifikacijami
tradicionalne pustne kulture v Sloveniji s poseb-
nim poudarkom na fenomenu kurenta in kuren-
tomaniji.
••• U. Bratušek
predela fakultetno
Prešernovo nagrado
Poleg Prešernovih nagrad in nagrad Prešerno-
vega sklada so tudi letos podelili študentske
Prešernove nagrade in nagrade posameznih fa-
kultet. Prešernovo nagrado Fakultete za kemijo
in kemijsko tehnologijo v Ljubljani je letos pre-
jela tudi Ptujčanka Urška Bratušek za diplom-
sko nalogo z naslovom Poskusi sintez nekaterih
B-heterodaktil substituiranih A-aminokislin-
skih derivatov. Urška Bratušek je sedaj zaposle-
na na omenjeni fakulteti kot mlada raziskoval-
ka.
### Ponovno razjpis
za direktorja muze|a
Mestna občina Ptuj in Občina Ormož sta po-
novno objavili razpis za direktorja Pokrajinske-
ga muzeja Ptuj. Naj vas spomnimo, da razpis
pred mesecem dni ni bil uspešen, saj sta občin-
ski komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja ugotovili, da noben od štirih kandi-
datov ne ustreza razpisnim pogojem. Takrat sta
komisiji sklenili, da bosta razpisne pogoje neko-
liko natančneje opredelili, vendar je novi razpis
povsem enak prejšnjemu. Kandidati se lahko
prijavijo do 25. februarja, izbrani kandidat pa
naj bi pričel delati kot direktor 1. aprila. Do ta-
krat bo še naprej opravljal dela direktorja kot
vršilec dolžnosti Ivan Vidovič, ki je sicer zapos-
len na občinskem oddelku za družbene dejav-
nosti.
Zbrala MZ
VIDEM/ 24. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Proračun ne dosega
potreb tn želfa
Svetniki občine Videm so v torek sicer potrdili predlog proračuna za leto
1997, vendar s precej težko odločitvijo za. Proračun je namreč zelo skromen
in na številnih pomembnih področjih ne zagotavlja dovolj sredstev. Pripravl-
jalci proračuna so bili tokrat zelo previdni in so planirali manjše prihodke z
velikim upanjem, da bodo med letom možni pozitivni popravki proračunskih
postavk in da se bo našel kak tolar tudi za naloge, ki v prvi različici pro-
računa niso omenjene.
Precej težav je imel župan na torkovi seji že s prepričevan-
jem svetnikov, da potrdijo zaključni račun občine za leto
1996. Svetniki so pripravljenemu gradivu očitali precej po-
manjkljivosti in zahtevali do naslednje seje še nekaj dodat-
nih in preciznejših informacij. Kljub temu pa so zaključni
račun, že zaradi datumske vezanosti, potrdili. Lani je
občina Videm imela 402 milijona prihodkov, v letošnje leto
pa je stopila še z 50-miIijonskim dolgom za opravljene na-
loge na področju infrastrukture, kmetijstva in malega go-
spodarstva. Letos je torej pričakovati precejšnjo investicij-
sko sušo, saj razen za investicijo v občinsko stavbo ni pred-
videnih večjih proračunskih postavk.
Letošnji proračun občine je
skoraj za devetdeset milijonov
manjši od lanske realizacije in
znaša nekaj nad 313 milijonov
tolarjev. Večina sredstev iz
državne blagajne je namen-
skih in občinskim odborom,
ki pripravljajo programe dela
in njihovo financiranje, ostane
malo manevrskega prostora in
seveda bistveno manj denarja
od izraženih potreb. Omeni-
mo nekaj največjih proračun-
skih postavk na strani odhod-
kov: plače funkcionarjev in
delavcev občinske uprave
znašajo dobrih 28 milijonov
tolarjev, materialni stroški 19
in pol milijona, za izo-
braževanje je predvidenih 33
milijonov, za socialno varstvo
31,5 milijona, zdravstvu je na-
menjenih 12 milijonov,
otroškemu varstvu 32, kulturi
in športu po 5, varstvu pred
naravnimi nesrečami sedem,
komunalni rabi trije milijoni
in cestnemu gospodarstvu 17
milijonov tolarjev. Za skupni
program, ki je za občane naj-
zanimivejši, saj gre za kon-
kretne investicije, je v
letošnjem proračunu občine
Videm predvidenih 72 milijov
tolarjev, od tega gradnji pros-
torov občine 29 milijonov. Po-
membnejše postavke iz skup-
nega programa so še vodovod
v Trdobojcih in sanacija pla-
zov, vsaka z desetimi milijoni
planiranih sredstev, sledi pa
obsežen program nalog, ki so
jim namenjena manjša sred-
sta. Za delovanje krajevnih
sklupnosti je v proračunu
predvidenih 30 milijonov to-
larjev.
Že na osnutek proračuna je
bilo na prejšnji seji sveta veli-
ko pripomb. Nekaj jih je pri-
pravljalen uspelo upoštevati, v
glavnem pa se je zataknilo pri
višini pričakovanega denarja
in v seznamu potreb in želja.
Po razpravi o predlogu pro-
računa je bilo pričakovati, da
ga večina svetnikov ne bo
podprla, pa so si pozneje pre-
mislili in mu dali 11 glasov.
Tudi zaradi tega, ker sta
župan in predsednik odbora
za plan in razvoj nakazala
možnosti, da se z rebalansom
proračuna med letom še
lahko uresniči kakšna od po-
treb občanov, ki v sedanjem
proračunskem gradivu niso
omenjene. Največja zamera
takemu proračunu je bila s
strani predsednika odbora za
kmetijstvo in drobno gospo-
darstvo. Predvsem kmetijstvo
je v občini s 70 odstotki kme-
tijskega prebivalstva pro-
računsko zanemarjeno, saj
mu v tekočem letu ni namen-
jenih nobenih sredstev. Svoj
glas pa sta dvignili tudi naj-
večji vasi v občini - Pobrežje
in Lancova vas, ki sta v prvih
letih delovanja nove občine
ostali brez investicij v svojo
infrastrukturo. Prispevek
obeh vasi v občinsko pro-
računsko vrečo je znaten, saj
šteje Pobrežje 900, Lancova
vas pa 600 prebivalcev. Rahla
tolažba obema so izjave, da se
bo morda našel denar zanje v
rebalansu proračuna ali pa
bodo njihove potrebe priori-
tetne v proračunu za leto
1998. Sicer pa se ob tako
težavni delitvi sredstev znova
porajajo ideje o vaških ali
celo o občinskem samopris-
pevku.
J. Bračič
PODGORCI/ SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN
"Dobro se znajo
Tako je mlade folkloriste pohvalil član strokovnega odbora
ZKO Maribor za našo regijo Metod Špur. "Celotna priredi-
tev je bila lepo stilizirana in preživeli smo zares lep večer,"
je še dodal.
V soboto so obiskovalci v Pod-
gorcih lahko prisluhnili ljud-
skim godcem, pevcem in si ogle-
dali okretne plesalce, ki so se kot
vsako leto predstavili na občin-
skem srečanju. Večer je organizi-
PTUJ/MLADI KAV AKCIJI
"NAJ POVE SRCE"
Jan Plestenjak
proti drogom
Med dvesto osnovnimi šolami je
Urad za mladino, ki deluje v okvim
Ministrstva za šolstvo in šport, iz-
bral deset šol, ki bodo vključene v
preventivno akcijo proti zasvoje-
nosti in agresiji, imenovano Naj
pove srce. Tako je v torek že obi-
skal ptujsko šolo Mladika, ki je
med izbranimi šolami, pevec Jan
Plestenjak. Učencem sedmih in
osmih razredov je zapel nekaj
svojih pesmi, nato pa se z njimi
zadržal v pogovoru. V prihodnje
naj bi obiskovali izbranih deset šol
še znani športniki in dmge oseb-
nosti, ki bodo učence na podlagi
lastnih pozitivnih izkušenj usmer-
jali proč od mamil in drugih oblik
zasvojenosti.
MZ
rala Občinska zveza kulturnih
organizacij iz Ormoža v sodelo-
vanju s Kulturnim društvom
Podgorci. Slišali in videli smo
dober izbor ljudskih pesmi, ple-
sov in tudi običajev. Lepo je bilo
videti, da so folklorne skupine
sestavljene iz zelo mladih plesal-
cev, ki bodo lahko še veliko do-
segli, kot je dejal Metod Špur.
Hkrati pa je zaskrbljujoče, da
mladi, tako se zdi, ko dosežejo
določena leta, folkloro zapustijo.
Tudi običaji, ki so jih ljudski
umetniki predstavili, so bili zelo
avtentični in lepi, vendar morda
sodijo na posebno prireditev in
ne na srečanje folklornih sku-
pin. S svojo izvirnostjo si zas-
lužijo posebno prireditev.
Na reviji so nastopili Dekliški
tamburaški orkester iz Ormoža,
Kulturno društvo Obrež, ljudski
godci iz okolice Podgorcev, fol-
klorna skupina iz Ivanjkovcev,
Kulturno društvo Sv. Tomaž,
Stanko Štuhec in Ivan Petek, fol-
klorna skupina Lancova vas, se-
stre Nedeljko in Kulturno
društvo Podgorci.
vk
Plesalci so se zavrteli v ritmu polke.
ORMOŽ/ SREČANJE LUTKOVNIH SKUPIN
Otroški svei lutk
Po dolgih urah vaj, potem ko so izdelali lutke in sceno in se naučili vseh potreb-
nih spretnosti in so gladko obvladali besedilo, so se v ponedeljek svojim vrstni-
kom predstavili člani lutkovnih skupin iz šol in vrtcev ormoške občine. Že tradi-
cionalno srečanje je organizirala Občinska zveza kulturnih organizacij Ormož.
Predstavili so se lutkarji male
šole VVZ Ormož z glasbeno
pravljico Mire Voglar Gradič
(pod vodstvom mentorice Zinke
Lukman), lutkovna skupina
osnovne šole Stanko Vraz
Ormož, s Pravljico o lisjaku
(mentorica Mira Grmič-Podgo-
relec), lutkarji 2. razreda OŠ Ve-
lika Nedelja s pravljico Bav bav
(mentorica Jožica Skoliber), lut-
kovna skupina osnovne šole Sre-
dišče ob Dravi z Zrcalcem (men-
torica Sonja Kosi), lutkarji iz
osnovne šole Tomaž pri Ormožu
s pravljico Janko, Metka in Pav-
liha (mentorica Zvonka Lalič)
ter lutkarji osnovne šole Ormož,
ki so za predstavo Mavrična ribi-
ca združili moči s plesalkami
plesne šole Pandora (mentorici
Nada Novak in Ljuba Fišer, ko-
reografija Tomaž Bolcar).
vk
ORMOŽ/ZDRAVSTVE-
NOVZGOJNA PREDAVANJA
Kicipl/fce
zdraviti
Humanitarna organizacija
ADRA organizira v pri-
hodnjem tednu v ormoškem
gasilskem domu vrsto
zdravstvenovzgojnih preda-
vanj. Dr. Mila Saftič bo pre-
davala o bolezni kot posledici
stresa (24. feb.), o vplivu hra-
ne na rakasta obolenja (26.
feb.) in vodnarjevi dobi (27.
feb.). Psihiater Slobodan
Šunjevarič bo spregovoril o
zlorabi tablet kot sodobni
obliki odtujenosti (25. feb.)>
psihiatrinja Vesna Novak pa
bo načela problem zasvoje-
nosti mladih z ilegalnimi
drogami (28. feb.). Predavan-
ja se pričnejo vsak večer ob
19. uri, vabljeni pa vsi, ki jih
zanima reševanje teh proble-
mov sodobnega načina živl-
jenja.
vk
12 - NASI KRAJI IN UUDJE
20. FEBRUAR 1997- TEDNIK
PTUJ / NOVI PROSTORI DISPANZERJA
ZA MENTALNO ZDRAVJE
Da bodo rezul^
tati dela boljši
Nove prostore dispanzerja za mentalno zdravje v
Ptuju so prejšnji petek tudi uradno odprli. To so nare-
dili na krajši slovesnosti, kjer so se poleg zdravstvenih
delavcev iz različnih okolij zbrali predstavniki mest-
ne občine in nekateri drugi. Javni zavod Zdravstveni
dom Ptuj jih je uredil v Čučkovi v Ptuju. Čeprav pros-
tori niso veliki, pomenijo veliko, ker strokovni tim
dispanzerja po novem dela skupaj, prej pa je bil na pe-
tih krajih.
V takih razmerah so rezuhati
dela, ki je v glavnem po-
svečeno otrokom in mladost-
nikom z razvojnimi motnjami,
bistveno boljši. Dane so
možnosti skupinskega dela.
pogovorov in iskanja skupnih
rešitev, kar je bilo v prejšnjih
razmerah skorajda nemogoče.
Zaradi prostorske ločenosti se
je strokovni tim srečeval le en-
krat mesečno. Precej dela in
naporov strokovni delavci dis-
panzerja vlagajo v pre-
prečevanje vseh osebnostnih
in drugih motenj pri otrocih
in mladostnikih. S svetovan-
jem jim pomagajo in tako
omogočajo normalni nadaljnji
razvoj in tudi življenje. Tre-
nutno delajo v dispanzerju za
mentalno zdravje logopedinja,
defektologinja oziroma speci-
alna pedagoginja, klinični psi-
holog specialist, medicinska
sestra, sredi leta pa se jim bo
pridružil tudi specialist pe-
dopsihiater. V timu tudi še ni-
majo socialnega delavca, po-
magajo si s socialnim delav-
cem iz patronažne službe.
Na otvoritvi novih prostorov
za mentalno zdravje v Ptuju je
bilo zaznati željo, da bi v krat-
kem pridobili še en strokovni
tim, ki bi nudil psihohigien-
sko in psihoterapetvsko
pomoč odraslim osebam.
MG
Z novimi prostori so pridobiii pacienti in strokovni delavci
dispanzerja.	Foto: M. Ozmec
PTUJ / NOVA PRIDOBITEV AGENCIJE ZA PLAČILNI PROMET
Lepši in sodobnelši prostori
17. februarja je bila v ptujski podružnici Agencije za
plačilni promet Republike Slovenije slovesnost ob odprt-
ju prenovljenih prostorov likvidature, blagajne in trezor-
ja. Poleg delavcev agencije so se odprtja udeležili tudi ne-
kateri gostje, za ubrane trenutke pa je poskrbel komorni
moški pevski zbor iz Ptuja.
Razširitev prostorov oziroma
adaptacijo celotnih prostorov li-
kvidature, blagajne in trezorja je
narekovala prostorska stiska likvi-
dature in blagajn, saj se ti v 18 letih
niso spremenili kljub povečanemu
obsegu dela, pred desetimi leti so
jih celo nekoliko zmanjšali. Kot je
povedal direktor podružnice Ivan
Tement, so imeli še leta 1989
opravek s 70 podjetji in 389
društvi, pozneje so se te številke
bistveno spremenile. Na
zmanjšanem poslovnem prostoru
so do nedavnega opravljali likvida-
turo, prodajo obrazcev in blagaj-
niško poslovanje za več kot tisoč
podjetij in več kot 600 društev. V
zadnjem obdobju se je zelo
povečalo tudi število pravnih oseb,
ki jih v ptujski podružnici Agenci-
je za plačilni promet vodijo pod os-
talimi oznakami računov. Danes
imajo opravka tudi s tridesetimi
poslovalnicami pošte in dvema
poslovnima enotama bank, za ka-
tere je potrebno pripraviti večje
količine denarja, ki pa jih ni
mogoče predati pri okencih. Po
standardih banke bi potrebovali
primopredajni pult in intimni
prostor za štetje večjih količin de-
narja.
"Do nedavnega smo vse te pos-
topke opravljali v garaži s pomočjo
videonadzomega sistema, po ob-
novi pa smo jo spremenili v pros-
tor za števnico, s čimer smo prido-
bili varnejši prostor za števke de-
narja iz dnevno-nočnega trezorja,
medtem ko smo v prostorih likvi-
dature in blagajn pridobili večji
prostor za poslovanje s povečanim
številom strank," je povedal direk-
tor Ivan Tement.
V okviru projekta obnove prosto-
rov so imeli opravek tudi z nekate-
rimi dilemami, povezanih s pred-
logi za spremembo davčnega siste-
ma oziroma bodočim delom agen-
cije za plačilni promet. Ne glede na
vse pa, kot poudarja direktor Ivan
Tement, so v Ptuju zagotovljeni
prostori, pripravljeni pa so tudi za
prihodnja tako ali drugače poveza-
na dela plačilnega prometa in tudi
za druga dela finančno transakcij-
skih poslov. V ptujski podružnici
Agencije za plačilni promet je sku-
paj z ormoško ekspozituro zapos-
lenih 65 ljudi. Naložba v nove
prostore, ki jih je odprla vodja li-
kvidature, blagajne in trezorja
Kristina Lašič, je veljala 30 mili-
jonov tolarjev.
MG
Obnovljeni prostori likvidature, blagajne in trezorja ptujske
podružnice Agencije za plačilni promet Republike Slovenije
so naložba, ki so se Je razveselili uporabniki in delavci po-
družnice.	Foto: M. Ozmec
Potem ko mandatar dr.
Drnovšek v parlamentu ni dobil
potrebne večine za predloženo
novo levosredinsko vlado, je
eden izmed bratov Podobnik
ugotovil, "da se je znova odprla
možnost za graditev mostov in
izhod iz krize". Slovenska ljud-
ska stranka je tudi v resnici
zadnje dni izkoristila predvsem
za ugotavljanje možnosti za
vzpostavitev nove koalicije s
premierom dr. Janezom
Drnovškom, ne da bi pri tem ka-
korkoli omejevala možnosti za
sodelovanje drugima dvema
pomladnima strankama. Vendar
pa je res, da so se tokrat z man-
datarjem vse tri pomladne stran-
ke pogovarjale posamično, kar je
(glede na spremenjene razmere)
povsem normalno. Upoštevati je
treba, da v (prvotnem) skupnem
nastopu vseh treh strank niso
uspeli najti ustrezne formule za
vzpostavitev vlade narodne
enotnosti, pa tudi ne velike koa-
licije pomladnih strank in LDS.
Vztrajanje na starih opozicijah
bi v bistvu pomenilo samo na-
daljevanje pat pozicije, ki že
čedalje bolj škodi normalnemu
življenju v državi. Zato bi lahko
rekli, da je bilo ravnanje Sloven-
ske ljudske stranke bolj državot-
vorno kot pa vztrajanje obeh
drugih pomladnih strank na po-
zicijah, ki so se pokazale kot
neustrezne za doseganje potreb-
nega kompromisa o koaliciji
med pomladniki in LDS. Tako
je do soglasja o vzpostavitvi koa-
licije med Liberalno demokraci-
jo Slovenije (LDS), Slovensko
ljudsko stranko (SLS) in Demo-
kratično stranko upokojencev
(DeSUS) prišlo šele potem, ko
sta tako Slovenska krščanska de-
mokracija (SKD) in Socialde-
mokratska stranka Slovenije
(SDS) nedvoumno zavrnili
Drnovškovo povabilo za sodelo-
vanje v vladi.
VLADA S ŠIRŠO
PODPORO
Po prvotnem šoku, ki je
spremljal propad prvega
Drnovškega predloga vlade, so
mnogi vendarle zaslutili novo
priložnost za ponoven
Drnovškov poskus, da sestavi
vlado s široko koalicijo in z večjo
podporo v parlamentu, kot pa si
jo lahko obeta prvotno zamišlje-
na levosredinska vlada. Sicer pa
Drnovšek ni nikoli skrival, da bi
rad imel vlado, v kateri bi bile
zastopane tudi posamezne ali vse
"pomladne" stranke, čeprav so
nekateri skrajneži z desne strani
politične scene kar naprej špeku-
lirali in poskušali dopovedati, da
je to samo Drnovškova "igra" in
ne dejanski interes. Za širšo koa-
licijsko vlado, za sodelovanje
različnih političnih opcij v vla-
dajoči koaliciji se je ves čas zav-
zemal tudi predsednik republike
Kučan, ki je tudi po neuspelem
glasovanju v državnem zboru
opozoril, da očitno ni prave pri-
pravljenosti, da bi res gradili
mostove, da bi vzpostavljali na-
rodno enotnost in medsebojno
sodelovali. Kučan je dejal, da je
premier dr. Drnovšek na široko
odprl možnosti za sodelovanje v
vladi, vendar je lahko sestavil le
vlado s tistimi, ki so bili pri-
pravljeni prevzeti odgovornost
za upravljanje države, in potem-
takem po volji tistih, ki v vladi
niso želeli sodelovati. Kučan je
poudaril, da je po neuspelem
glasovanju naloga predsednika
vlade, da v novih pogovorih s
strankami ugotovi, katere izmed
strank so pripravljene skupaj z
njim nositi odgovornost za
upravljanje države, za odpravl-
janje problemov, ki so pred njo.
Kučan je še dodal, da so vsi pos-
lanci v državnem zboru in vse
stranke, ki so v parlamentu, "za-
vezane z istimi temeljnimi nalo-
gami, to je s tistimi, ki so
določene s plebiscitom in osa-
mosvojitvijo, ki zahtevajo, da
Slovenija postane demokratična,
pluralna demokracija, pravna
država s kompetetivnim gospo-
darstvom, država, ki bo tudi so-
cialna in se bo umestila v evroat-
lantske integracijske procese in
institucije. Drugačnega mandata
ni dobil nihče in zato tudi ma-
nevrski prostor, ki ga bosta imeli
bodoča vladna pozicija in
bodoča opozicija, ni zelo širok.
To je prostor, na katerem se je
treba sporazumeti. Kučan je
tudi dejal, da tujino zanima
samo to, ali bo Slovenija dosled-
na na poti dokončanja svojih re-
formnih procesov in ali bo dos-
ledno ostala na poti v evroatlant-
ske integracije.
Številna "tipanja" in razgovori
so pokazali, da je v novih razme-
rah najbolj naklonjena sodelo-
vanju v širši koaliciji z
Drnovškom Podobnikova Slo-
venska ljudska stranka. SLS si je
pravzaprav tudi v prvem krogu
pogajanj o novi vladi (ko so
stranke slovenske pomladi še
nastopale kot enoten pogajalec)
do zadnjega trenutka prizadeva-
la, da bi našli za vse ustrezno for-
mulo za sodelovanje v koaliciji.
In Marjan Podobnik je bil tudi
edini politik, ki je po neuspelih
pogovorih samokritično sprego-
voril tudi o "blokadah" znotraj
pomladnih strank. Najnovejši
krog pogajanj o koalicijski vladi
je še bolj izrazito pokazal raz-
ločke v pristopu pomladnih
strank. Predsednik SKD je vna-
prej proglasil mandatarja dr. Ja-
neza Drnovška za "nekompe-
tentnega", da bi sestavil novo
vlado, in ga pozval, naj od te na-
mere odstopi. Predlagal je for-
miranje prehodne "tehnične"
vlade, v kateri pa ne bi bilo no-
benega od voditeljev strank. Ta
vlada naj bi opravila tekoče, ne-
odložljive posle in pripravila po-
goje za predčasne izredne volit-
ve, na katerih bi SKD po Peter-
letovem prepričanju spet dobila
več glasov kot na zadnjih volit-
vah. Za tehnično vlado brez
Drnovška so se ogreli tudi v
SDS, prve pogovore z Janezom
Drnovškom o morebitnem sode-
lovanju v vladi pa so proglasili
za neuspešne. Peterle in Janša
sta vztrajala pri povečani trdnos-
ti in enotnosti vseh pomladnih
strank, predsednik SLS Marjan
Podobnik pa je prejšnji četrtek
dejal, da je kljub morebitni
odločitvi SDS in SKD, da gredo
v opozicijo, verjetna tudi koali-
cija SLS in LDS. Sodelovanje
SLS z LDS v vladajoči koaliciji
bi po mnenju Marjana Podobni-
ka omogočilo izpeljavo
predčasnih volitev in izvedbo
nujnih projektov, seveda če bi
Slovenski ljudski stranki uspelo
na kadrovskem in programskem
področju uveljaviti svoje zahteve
glede nove vlade. Najožje vodst-
vo SLS je na sestanku v četnek
ugotovilo, da bi bilo v položaju,
ko noben blok nima zadostne
večine v državnem zboru, zelo
dobro, "če bi stranke slovenske
pomladi sodelovale v uravno-
teženi vladi". Še boljša možnost
bi bila koalicija pomladnega
trojčka in LDS, vendar ta koali-
cija po Podobnikovih besedah
nima podpore. Tudi koalicija
brez katere od pomladnih strank
bi bila po njegovem mnenju "kar
dobra rešitev za Slovenijo in
pomladni krog, ki bi imel večino
v njej". V SLS so ugotovili, da
krščanski demokrati in socialde-
mokrati niso navdušeni nad no-
vimi možnostmi in da si najbolj
želijo, da bi šle vse tri stranke v
opozicijo, je poročal Večer. Opo-
zicija pa bi za SLS pomenila, da
se odreka možnostim za realiza-
cijo vrste obljub, ki jih je dala
pred volitvami svojim volivcem.
JANŠA IN
PODOBNIK PROTI
DRNOVŠKU
O različnih pogledih na vlogo
pomladnih strank zgovorno
pričata tudi komentarja, ki sta
bila minuli četrtek objavljena v
Podobnikovih Slovenskih braz-
dah in Janševi Demokraciji. Slo-
venske brazde pišejo, da je
odločitev poslancev (ko predla-
gana nova vlada ni dobila po-
trebne večine) pokazala, "da ne z
levo, kakor tudi ne s čisto desno
opcijo ne bo mogoče oblikovati
niti formalno večinske, kaj šele
stabilne in dolgoročno uspešne
vlade." Demokracija pa upa, da
propadlo glasovanje v državnem
zboru ni kakšen Drnovškov ma-
never, da bi pridobil čas za raz-
bitje strank pomladi. "Zato je
zdaj najpomembneje, da se te še
trdneje povežejo, saj je
Drnovškova taktika dobro zna-
na - pritegniti v vlado vsaj eno
demokratično stranko, si s tem
vrniti ugled in jo s ponižanji,
spraviti na kolena." Značilno je,
da tako Peterle kot Janša .svarita
Marjana Podobnika pred sodelo-
vanjem z Drnovškom, čeprav je
bil doslej dosledno opozicijski
do Drnovška ravno Podobnik s
svojo stranko, saj sta bila tako
Peterle kot Janša s svojima
strankama že v njegovi vladi.
Tudi govoričenje o domnevnem
Drnovškovem "izigravanju" koa-
licijskih partnerjev ne priča
samo o Drnovšku, ampak opo-
zarja tudi na (ne)sposobnost in
(ne)doslednost vsakokratnih
koalicijskih partnerjev.
Jak Koprive
TEDNIK ■ 20. FEBRUAR 1997
OD TOD IN TAM - 13
PTUJ / JUTRI SVETOVNI DAN TURISTIČNIH VODNIKOV
Ob devetih pred Mestno hišo
že po tradiciji bodo ptujski turistični vodniki svoj praznik -
21. februar - proslavili delovno. Ptujčane bodo kot že več let
doslej povabili na strokovni ogled mesta in gradu ter v ptuj-
sko klet na ogled in pokušnjo. Društvu vodnikov Slovenije -
sekciji Ptuj, Pokrajinskemu muzeju Ptuj in Vinarstvu Slo-
venske gorice - Haloze se bo letos pridružil tudi Viktor Zaj-
ko z vlakcem Ptujčanom, ki bo udeležence brezplačnega
ogleda mesta in gradu popeljal s svojim vlakcem; ta postaja
za Ptujčane in druge obiskovalce mesta vedno zanimivejši.
Zbirališče bo jutri, 21. februarja,
ob devetih pred mestno hišo. Ptuj-
ski turistični vodniki pričakujejo,
da bo tudi njihovo letošnje vabilo
odmevno. Svoj praznik pa bi lahko
proslavili še bolj zadovoljni, če bi
jim v niesmi občini resno pris-
luhnili. Že nekaj let si prizadevajo,
da bi vodenje po mestu uredili z
odlokom. S tem bi mesto naposled
pokazalo, da misli pri turizmu re-
sno. Ena od njihovih dosedanjih
pobud je bila celo zavrnjena z izgo-
vorom, da za tak odlok ni pravne
podlage. "Ob porastu turističnega
obiska vedno bolj prihaja do izraza
dejstvo, da vodenje po mesm
opravljajo tudi domači in tuji
"vodniki", ki za to delo nimajo po-
trebnega znanja, npr: šoferji turis-
tičnih agencij, domačini... Za vo-
denje po muzejskih zbirkah je po-
trebno obširno znanje, ki ga nad-
zorujejo kustosi Pokrajinskega
muzeja Ptuj in vodnikom brez na-
rejenih izpitov in letnega prever-
janja ni dovoljeno voditi. Za vo-
denje po mestu nadzor ne obstaja.
Že pred leti smo pri občinskih or-
ganih sprožili pobudo, da se to
stanje uredi po vzoru turističnih
mest v tujini," je med drugim po-
vedal vodja pmjske sekcije
Društva vodnikov Slovenije Boris
Zajko. V trenumih razmerah se
celo zdi, kot da se nekdo boji mo-
nopola Ptujskih vedut, ki v danih
razmerah edine izpolnjujdo pogo-
je za vodenje po mestu. Če ne bi
bilo njih, bi to delo opravljal kdo
drug. Ime v tem trenutku ni po-
membnmo, pomembna je strokov-
nost in usposobljenost za delo, ki
je zdelo občutijivo, saj so ponavadi
vodniki prvi, ki pridejo v stik s m-
risti. Od njih je v največji meri od-
visno, kakšno nmenje bo turist o
mesm odnesel. Zato je ta odlok
tudi tako pomemben. Na prizade-
vanja ptujskih tiuističnih vodni-
kov ostaja za zdaj gluh tudi pred-
sednik Tiuistične zveze Slovenije
dr. Marjan Rožič. Na njihovo
prošnjo za pomoč se namreč doslej
ni odzval. Prosili so ga, da bi jim
posredoval odlok o tiuističnovod-
niški službi v Ljubljani, da bi jim
svetoval glede pravne podlage za
sprejem takega odloka in jih sez-
nanil z načinom izvajanja odloka.
Prestolnica je namreč že pred leti
znala ustrezno lurediti in organizi-
rati vodniško službo po mesm.
Sicer pa bi se o odnosu mesme
občine do turizma dalo zaznati
tudi iz pičlo odmerjenih sredstev
za te namene v osnutku proračima
za letos. Edini, ki ga je pri prvi raz-
pravi delovnega osnutka pro-
računa za letos zaskrbelo za to dej-
avnost, je bil vodja poslanske sku-
pine SKD Emil Tomašič. Manj
kot odstotek za turizem je za dej-
avnost, ki pomeni razvojno pri-
ložnost za Pmj in njegove prebi-
valce in je tudi opredeljena kot
prednostna razvojna prioriteta
tega območja, resnično premalo in
v resnici kaže podcenjujoč odnos.
MG
PTUJ / KLUB BRIGADIRJEV O LETOŠNJIH AKCIJAH
Kaivili bodo nov prapor
člani območnega odbora Kluba brigadirjev Ptuj so na
prvi letošnji seji v sredo, 5. februarja, sklenili, da bo III.
zbor vseh brigadirjev in brigadirk 1. aprila v delavskem
domu Franca Krambergerja v Ptuju. Pred dnevom upora
proti okupatorju bodo skupaj z borci obiskali spominska
obeležja v Spuhlji, Mostju, Kicarju in Trnovski vasi, 27.
aprila pa bodo organizirali tradicionalni pohod k spomin-
skemu obeležju v Kicarju. Pripravljajo se na slovensko
srečanje mladinskih delovnih brigad, ki bo maja v Celju,
ter na razvitje novega klubskega prapora. Sicer pa so skle-
nili, da se bodo sestajali vsako prvo sredo v mesecu.
Kot je poudaril Feliks Bagar,
predsednik ptujskega kluba bri-
gadirk in briga^rjev mladinskih
delovnih brigad, je med po-
membnejšimi nalogami kluba v
letošnjem lem predvsem pridobi-
vanje novih članov in zbiranje
doktmientacije o pmjskih briga-
dirjih in brigadah. Nadaljujejo
tudi prizadevanja za lutditev stal-
ne spominske sobe o mladinskem
prostovoljnem delu, ki naj bi bila
v Domavi, kjer je bil sedež prve
povojne in takrat največje akcije
Pesnica 1946 ter več let sedež
zvezne mladinske delovne akcije
Slovenske gorice vse do zadnje na
pragu devetdesetih let. Bežen
sprehod skozi povojno obdobje
izgradnje porušene domovine v
okviru tedanje Jugoslavije, pa
mdi v poznejšem času namreč
pove, da so se v različne mladin-
ske delovne brigade množično
vključevali mdi mladi s širšega
pmjskega območja. Zato so v klu-
bu brigadirjev dobrodošli vsi, ki
so kadarkoli in kjerkoli vihteli
krampe in lopate ali kako drugače
sodelovali na kateri od mladin-
skih delovnih akcij.
Sicer pa že potekajo priprave na
tretji zbor članov kluba, ki ga
bodo izvedli 1. aprila v delavskem
domu Franca Krambergerja. Na
seji je kot gost sodeloval Ivan
Rau, predsednik območne
borčevske organizacije Pmja. Z
njim so se dogovorili za sodelo-
vanje ob praznovanju 27. aprila,
dneva upora proti okupatorju. Na
predvečer praznika bodo pripra-
vili osrednjo proslavo v dvorani
Narodnega doma Ptuj, na sam
praznični dan, 27. aprila, pa bodo
ob osmih zjutraj pričeli tradicio-
nalni pohod k spominskemu obe-
ležju slovenjegoriške čete v Ki-
carju.
Letošnje osrednje srečanje bri-
gadirjev MDB bo 24. maja na le-
tališču Aerokluba Celje v Levcu.
Iz Ptuja bodo zagotovili organizi-
rano udeležbo brigadirjev z
večjim avtobusom. Sicer pa se
ptujski brigadirji pripravljajo
tudi na razvitje novega klubskega
prapora, kar naj bi slovesno stori-
li 8. avgusta letos.
Da bi bilo še več možnosti za
vključevanje v klub in da bi bila
večja povezava med člani in
vodstvom, so sklenili, da se bodo
odslej sestajali v prostorih kluba
v Prešernovi ulici 29 (2. nadstrop-
je) vsako prvo sredo v mesecu ob
16. lui.
M. Ozmec
TRNOVSKA VAS /- KAKO SE BO RAZVIJALA OSNOVNA SOLA
Zel/e dobivajo podobo
v občini Destmik-Tmovska
vas je problem šolstvo zelo
pereč. Na Destmiku zato gradijo
večnamensko dvorano in dodat-
ne učilnice, tako da bodo končno
zagotovljeni prostori za prehod
na devetletno šolanje. V drugih
dveh krajevnih skupnostih, Sv.
Andraž in Trnovska vas, pa je se-
daj zagotovljeno šolanje za prvih
pet razredov, brez prostorov za
izvajanje telesne vzgoje. Učenci
višjih razredov se vozijo na Ptuj v
OŠ Mladika. V obeh krajevnih
skupnostih krajani želijo imeti
popolno devetletno šolo, zaveda-
jo pa se tudi, da zdajšnji prostori
ne zadoščajo niti za dve triadi
(šestletko) ob prehodu na devet-
letno šolanje. Pri teh željah jih
podpira tudi župan občine Franc
Pukšič.
O tem je razpravljal že prejšnji
svet KS Trnovska vas, vendar je
ostalo le pri pobožnih željah. Na
zadnji seji pa je svet imenoval od-
bor za dograditev šole in doma
krajanov v večnamensko dvorano.
Vodi ga Franci Lah, člani pa so še:
podpredsednik sveta KS Trnovska
vas Anton Potrč, podžupan občine
Alojz Fekonja, Danilo Pukšič in
vodja podružnične šole Angela
Fras. Stalni zunanji sodelavec je
Danilo Miu^šec
V petek, 7. februarja, se je grad-
beni odbor skupaj z županom
občine Francem Pukšičem sestal s
projektantko Cveto Faith iz Pro-
jektivnega biroja 91 iz Maribora.
Dogovorili so se za izdelavo idej-
nih projektov za dvofazno dogra-
ditev šole v popolno devetletko, v
idejnem projektu pa naj bo predvi-
den mdi prostor za vnec, saj sedaj
starši vozijo svoje otroke v vrtec v
Lenart, na Ptuj in v Voličino, kar
pomeni razdaljo od 8 do 15 km.
Naročili so tudi izdelavo idejnega
projekta za preiu^ditev doma kra-
janov z dograditvijo v večnamen-
sko dvorano. V sklopu gradnje
šole so se pogovarjali mdi o idej-
nem projektu za izgradnjo čistilne
naprave za potrebe šole, nanjo pa
bi priključili tudi bližnje naselje.
Če bo ta idejni projekt zaživel, bo z
leti otrokom iz Trnovske vasi
omogočeno šolanje v domačem
kraju in se jim ne bo treba več vo-
ziti v ranih jutranjih urah v OŠ
Mladika na Ptuj. Najverjemeje pa
se bodo pred realizacijo projekta
morali krajani na referendumu še
izreči za uvedbo samoprispevka za
zagotavljanje dela finančnih sred-
stev.
Zmage Šalamun
BUKOVCI / 102 LETI JULIJANE KUKOVEC
Delati^ ne se selrirafi
in ne pretirttvati
Redki, vse bolj redki so ljudje, ki v življenju dočakajo že
skoraj magično mejo 100 let. A so med nami in nanje ne po-
zabljamo, le ponosni smo lahko na vsakega, ki sta mu
zdravje in sreča naklonjena v zavidljivo starost. Tudi župan
mestne občine Ptuj dr. Miroslav Luci meni tako, zato je v
spremstvu vodje oddelka za družbene dejavnosti Kristine
Šamperl Purg in socialne delavke Marte Zafoštnik v pone-
deljek dopoldne obiskal najstarejšo občanko mestne
občine Julijano Kukovec iz Bukovcev 102, ki je bila rojena
17. februarja 1895 in je tako praznovala 102. rojstni dan.
Čeprav je slavljenka svoje goste zaradi bolezni pričakala v
postelji, je bila vesela obiska, pa tudi velikega šopka, daril-
ne kuverte in nekaj sladkih dobrot.
Slavljenka Julčka je čestitke ob 102. rojstnem dnevu zaradi
bolezni sprejela v postelji.	Foto: M. Ozmec
Julijana ali po domače Julčka
je bila rojena v številni družini
Polanec v sosednji Novi vasi pri
Markovcih. Vse življenje je bila
marljiva gospodinja in kmeto-
valka. Ni je ženske daleč naoko-
li, ki bi skozi njene roke šlo toli-
ko liikca, kot ga je šlo skozi
pridne Julijanine roke. Rada se
spominja tistih mladih let, ko je
bilo življenje v liikarski deželi
resnično odvisno od gojenja in
trženja z rdečim liikcem. Cele
njive so ga sadili, ga okopavali,
pleli in zrelega z veseljem pulili,
ga čistili, vezali v vence ter ga
ponujaU po vsej Sloveniji; tudi
v sosednji Avstriji je zanj vlada-
lo veliko zanimanje. To so bili
časi, ko so kljub utrujenosti ob
delu radi prepevali in se tudi
poveselili.
Slavljenka Juhjana je žal že ne-
kaj desetletij vdova, sicer pa je v
zakonu rodila osem otrok, od
tega jih šest - tri hčerke in trije
sinovi - še živi, vsi na območju
Bukovcev, Njeno osnovno vodi-
lo v življenju je bilo delati, ne se
sekirati in nikoli v ničemer pre-
tiravati. In takšna je bila Julčka
vse svoje aktivno življenje, dok-
ler je bila pri močeh. Sorodniki
in znanci vedo povedati, da je
bila vedno pokončna ženska, ni-
koli, še v tako težkih trenutkih
ni klonila. Nekakšno čudežno
voljo je imela v sebi in resnično
se nikoli ni sekirala. "Počasi, po-
malem," je običajno rekla, ko je
druge zaradi problemov že gra-
bila panika, in mirno čakala
boljših časov. Dobrih živcev je
bila in ostaja kljub 102 letoma.
Na domačiji, kjer živi, gospo-
dari njen sin Franc, nadvse pa je
hvaležna tudi snahi Mariji, ki že
dobrih 36 let zanjo pridno skrbi
in jo zadnja leta tudi neguje. Vse
do lanskega maja je bila čila in
zdrava, še do pred nekaj leti je
brala Tednik brez očal, zadnje
leto pa je zaradi padca in
poškodbe noge v glavnem prik-
lenjena na posteljo. Veseli se
vsakega obiska, še posebej pa-
tronažne sestre Tilčke, ki jo
občasno obiskuje in ji je nekaj
dni pred 102. rojstnim dnevom
celo uredila pričesko. Njenega
visokega jubileja se veseli tudi
12 vnukov, 25 pravnujkov in
celo 2 prapravnuka. Čestitkam
ob visokem jubileju se z naj-
lepšimi željami pridružuje tudi
uredništvo Tednika.
M. Ozmec
Od tod in tam
PTUJ •
Sestanek
regijskega
štaba CZ
Na prvi letošnji seji so se v
sredo, 19. februarja, v Ptuju
sestali člani regijskega štaba
civilne zaščite za Podravje.
Razpravljali so o programu
letošnjih aktivnosti, dopolnit-
vi sklepa o izdelavi načrtov
zaščite, reševanja in pomoči v
suši in nesrečah z nevarnimi
snovmi, podrobneje ocenili
posamezne naravne in druge
nesreče v minulem letu 96,
seznanili so jih z delom regij-
skega centra za obveščanje, ob
koncu pa so se dogovorili tudi
o aktivnostih ob dnevu civilne
zaščite, 1. marcu.
OM
PTUJ •
Ribiči o svoji
zalconodaji
Novi zakon o društvih zahte-
va vrsto organizacijskih in
drugih sprememb tudi v slo-
venski ribiški organizaciji. O
tem bodo v glavnem razpravl-
jali člani Upravnega odbora
Ribiške družine Ptuj ta petek v
prostorih ribiškega doma v
Rogoznici. Po obravnavi pred-
logov in usklajevanju statutov
ribiške družine, Zveze ribiških
družin in Ribiške zveze Slove-
nije se bodo lotili zaključnega
računa ptujske ribiške družine
ter finančnega tn delovnega
načrta za letošnje leto. Dogo-
vorili pa se bodo tudi za izved-
bo delnih zborov ribiških
družin.
OM
SKORBA«
Nova zasebna
trgovina
Ob avtobusnem postajališču
v Skorbi 19 je samostojni pod-
jetnik Borut Černček te dni
odprl specializirano trgovino z
barvami, laki in orodjem. Kra-
jani Hajdine, Hajdoš in Skor-
be lahko tako na enem mestu
kupujejo vse, kar je potrebno
za obnovo stanovanja ah hiše,
in jim za to ni treba več v Ptuj.
OM
PTUJ«
Srečanje
gojiteljev
malih živali
v soboto, 22. februarja, bodo
gojitelji malih živali praznova-
li v Dražencih dvajsetletnico
ptujskega društva. Na
svečanosti bodo podeliU jubi-
lejna priznanja. Predsednik
društva Ivan Brlek je pred so-
botnim srečanjem povedal, da
bo tokratni občni zbor lepa
priložnost, da se bodo lahko
vsem rejcem zahvalili za
uspešno delo v minulih letih.
Vseh 20 let je društvu ostal
zvest samo Še eden od gojitel- '
jev, ki bo prejel posebno priz- l
nanje kot ustanovni član, vsi
drugi pa seveda priložnostna
priznanja društva in zveze. Si-
cer pa ptujsko društvo gojitel-
jev malih živali (vanj so
združeni rejci perutnine, golo-
bov in kuncev) združuje 40
članov, ki se lahko pohvalijo z
bogato zbirko pokalov in priz-
nanj za uspešno vzrejo.
V soboto bodo gojitelji med
drugim sprejeli nekaj novih
pravil za delovanje društva. Na
srečanje so rejci povabili tudi
gojitelje iz sosednjih društev
in rejce iz Hrvaške, sobotno
svečanost pa bodo zaključili z
zabavo.
T. M.
PTUJ«
Spomladansko
šolanje psov
Ptujsko Kinološko društvo
bo kmalu pričelo spomladan-
sko šolanje psov od četrtega
leta storosti, sledili pa bodo
spomladanski in jesenski izpiti
za tečajnike.
Prvi vpis bo v društvenih
prostorih ob vadbišču v Budi-
ni v soboto, 22., in v nedeljo,
23. februarja, med 10. in 12.
uro. Sicer pa se bodo ptujski
kinologi na redni letni konfe-
renci sestali jutri v okrepčeval-
nici Venera v Budini, ko bodo
izvoli novo vodstvo društva.
Prvo agiliti tekmo, ki bo štela
za državno prvenstvo, bodo or-
ganizirali v enem od spomla-
danskih mesecev.
TM
14 - OD TOD IN TAM
20. FEBRUAR 1997- TEDNIK
ORMOŽ / SVEČAN SPREJEM PRI ZUPANU
Obisk predsednika
drztMvnega zbora
Minulo nedeljo je občino Ormož obiskal predsednik držav-
nega zbora Janez Podobnik. To je bil njegov prvi obisk v
Ormožu, a gotovo ne zadnji, kot je dejal župan Vili Trofe-
nik. Ob tej priložnosti so se na svečanem sprejemu zbrali
poslanca v državnem zboru in župana Miroslav Luci in Pe-
ter Vesenjak ter predstavniki političnega, gospodarskega in
kulturnega življenja občine.
Predsednik državnega zbora Janez Podobnik
V nedeljo je bila seveda najbolj
vroča tema pogovorov obliko-
vanje koalicije med LDS in SLS
in Janez Podobnik je zelo pre-
vidno in z veliko če-ji napovedal
današnje stanje. Omenil je tudi,
da so pri razmišljanjih o kandi-
datih za ministre pomislili tudi
na ormoškega župana, a hoče ta
držati dano besedo volivcem in
vztraja pri svojem županstvu.
Prisotni so gostu na kratko pred-
stavili občino in njene poglavit-
ne težave, nato pa so ga zasuli z
vprašanji, ki so zadevala delo-
vanje državnega zbora in vlade.
Janez Podobnik je zatrdil, da se
število zaposlenih v državni
upravi ne bo povečevalo, kot je
bilo moč prebrati v nekaterih
časopisih. Pri načrtovanju de-
lovnih mest bodo izhajali iz de-
janskih življenjskih potreb,
državne službe pa morajo postati
servis, ki bo služil državljanom.
Janez Podobnik ni mogel
mimo svoje stroke in se je poza-
nimal za stanje v zdravstvu ter
izrazil željo, da bi obiskal
ormoško bolnišnico. Dr. Mele-
tova je izkoristila priložnost in
opozorila na kadrovske težave,
ki pestijo ormoški zdravstveni
dom. Dr. Luci je videl oviro, ki
okrog 150 brezposelnim zdrav-
nikom brani oditi iz Ljubljane,
predvsem v nižji kvaliteti živl-
jenja na podeželju in oddaljenos-
ti od možnosti strokovnega izpo-
polnjevanja. Dr. Podobnik pa je
bil optimističen. Dejal je, da se
Slovenija spreminja in da bo v
bodočnosti še bolj odprta, z
boljšimi cestnimi povezavami,
kar bo omogočalo zaposlovanje
tudi v oddaljenejših krajih. Po-
membna se mu zdi tudi zasebna
iniciativa tako na proizvodnem
kot tudi na intelektualnem po-
dročju. Vili Trofenik je opozoril,
da bi ustanovitev srednje šole v
Ormožu mlade morda bolj veza-
la na domači kraj, za kar mu je
Podobnik obljubil vso podporo.
Ker je ormoška občina v veliki
meri kmetijska, seveda niso mo-
gli mimo težav z denacionaliza-
cijo. Tone Luskovič je zelo lepo
orisal zagate, v katerih so se
znašli, predsednik državnega
zbora pa je dejal, da bo denacio-
nalizacija eden vročih kostanjev
bodoče vlade, ki ima moralno
odgovornost, denacionalizacijo
izpeljati do konca.
vk
ORMOŽ/OBČNI ZBOR SLS
Vstopa v vlado niso podpHi
Nedeljski občni zbor ormoške podružnice
SLS je minil pod vplivom pričakovanja
odločitve o vstopu stranke v koalicijo z LDS.
Zato na zboru ni bilo predsednika stranke
Marjana Podobnika, prišel pa je predsednik
državnega zbora Janez Podobnik. V kratkem
nagovoru je orisal stanje po volitvah in izpos-
tavil, da SLS želi sodelovati v vladi. Upali so
sicer, da bodo lahko oblikovali vlado z drugi-
ma dvema pomladnima strankama, pa to ni
uspelo. Opozoril je, da je Slovenija že nekaj
mesecev ohromljena na zakonodajnem po-
dročju in da je temu stanju treba narediti ko-
nec.
Na občnem zboru ponovno izvoljeni pred-
sednik podružnice Miroslav Hanželič je po-
dal poročilo o delu, razprava pa se nekako ni
hotela prav dobro razživeti. Očitno so bili po-
misleki o vstopu v vlado pri članih stranke še
kako prisotni, saj so ob koncu oblikovali
sklep, da ne podpirajo vladne koalicije LDS-
SLS.
vk
PTUJ / TEOLOŠKI TEČAJ 1 997
Tribuna drugaine misli
Teološki tečaj v lanskem novembru, ki je sočasno potekal
v Ljubljani in Mariboru, je obhajal tridesetletnico. Ob tej
priliki je izšel pri Skupnosti kataloške mladine v Ljubljani
Zbornik ob 30-letniciy katerega rdeča nit je oznaka, da je bil
teološki tečaj vedno tribuna "drugačne", pluralne misli in
iskanja, še posebaj v času pred osamosvojitvijo Slovenije.
Letos poteka na Ptuju njegovo
že jubilejno petnajsto leto, saj je
bil tukaj poleg osrednjega
ljubljansjega prvič v letu 1982.
Kar je v preteklosti veljal
ljubljanski in mariborski za širše
področje, je ptujski pomenil za
mesto in širšo okolico.
Tudi letos poteka v župnijski
dvorani sv. Ožbalta, Potrčeva 24,
od 2 L do 23. februarja in od 28.
februarja do 2. marca, vsak večer
ob 18. uri. Rdeča nit tečaja je
skupni naslov: VZNEMIRJATI
IN POVEZOVATI. Letošnji
predavatelji so predvsem teolo-
gi, med njimi pa je tudi dosedan-
ji minister za kulturo R Sloveni-
je dr. Janez Dular.
Dr. Rudi Koncilija bo obrav-
naval pomen osebnega branja
Svetega pisma pod naslovom:
SVETO PISMO POMAGA
REŠEVATI UGANKE MOJE-
GA ŽIVLENJA (2L 2. 1997). V
lanskem letu smo Slovenci dobi-
li nov standardni in ekumenski
prevod celotne Biblije, ki pome-
ni za slovenski narod tudi izje-
men kulturni dogodek. Dr. Dra-
go Ocvirk bo razmišljal o člove-
kovi prihodnosti, kam nas prav-
zaprav moderna civilizacija pelje
in kakšen prispevek k temu vidi
v krščanstvu. Naslov predavanja
je: ČLOVEK PRIHODNOSTI:
SUPERMAN, FRANKEN-
STEIN ALI NEKAJ TRETJE-
GA (22. 2.). Vprašanje zakona,
družine, njunih temeljev in pro-
blematike se bo dotaknil dr.
Ivan Štuhec s predavanjem:
MOŽA IN ŽENO JU JE UST-
VARIL (23. 2.). Temeljno teo-
loško predavanje o človekovem
odnosu do Boga bo podal dr.
Marjan Turnšek z avguštinov-
skim naslovom: LEPOTA,
VEČNO DANA IN VEČNO
NOVA (28. 2.). Lansko leto smo
se Slovenci poslovili od enega
velikih sinov našega naroda, dr.
Antona Trstenjaka. Predavanje
dr. Vinka Potočnika z naslov-
om: ANTON TRSTENJAK:
ZA ČLOVEKA GRE (L 3.) žeH
biti hvaležen spomin na profe-
sorja, psihologa, filozofa, teolo-
ga, akademika in duhovnika, ki
je tudi teološki tečaj odločilno
zaznamoval. Dr. Janez Dular pa
bo izhajal iz jezika kot organiz-
ma komunikacije in s tega vidi-
ka razmišljal o človeku, Bogu,
skupnosti, družbi in medseboj-
nih odnosih. Naslov njegovega
predavanja je: MED METAFO-
RO IN LAŽJO ALI NE PRIČAJ
PO KRIVEM (2. 3.).
Tečaj je tematsko bogat in bo
na njem vsakdo lahko našel ne-
kaj zase.
Stane Bešter
OD TOD
IN TAM
LENART •
Občni zbor SLS
V četrtek, 13. februarja, so se
na občnem zboru zbrali člani
in simpatizerji Slovenske ljud-
ske stranke, podružnice Len-
art, ki jo vodi Janez Kramber-
geir. Med gosti so bili poslanca
DZ Franc Kangler in Alojz Ve-
senjak, župan občine Lenart
dr. Slavko Kramberger in
župan občine Duplek Janez
Ribič.
Razprave se je udeležil tudi
predsednik Državnega zbora
RS Janez Podobnik. Prisotnim
je govoril o dogajanju v zadnjih
mesecih v Državnem zboru in
o možnosti vstopa strank slo-
venske pomladi v vladno koali-
cijo, saj po njegovem vsaka
stranka sama nosi odgovornost
za prihodnost Slovenije. Uspeh
stranke na volitvah pa je ko-
mentiral: "Mnogi nam prizna-
vajo, da smo bili uspešni na vo-
litvah zato, ker smo rekli, da
bomo poskušali graditi most
med slovenskimi prebivalci, v
političnem smislu tudi most
med desno in levo sredino,
most med civilno družbo in
politiko."
Člani so pregledali delo po-
družnice v minulem letu in si
zadali plan za naprej. Izpeljali
so volitve in na tajnih volitvah
za predsednika SLS - po-
družnice Lenart ponovno izvo-
lili poslanca v Državnem zboru
Janeza Krambergerja, doktorja
veterinarske medicine.
Z.Š.
CERKVENJAK •
Občni zbor
Društva
podeželske
mladine
v soboto, 15. februarja, so se
člani Društva podeželske mla-
dine Slovenskih goric zbrali na
občnem zboru v Cerkvenjaku.
Predsednik društva Janko
Zemljič je povedal, da člane
družijo enaki cilji - veselje do
kmečkega dela in življenja, pri
delu jih podpira občina Len-
art, dobro pa sodelujejo tudi s
Kmetijsko svetovalno službo
Lenart.
Na občnem zboru so pregle-
dali delo v lanskem letu, ko so
organizirali več strokovnih
ekskurzij in izletov, kviz "Mla-
di in kmetijstvo" (zmagovalna
ekipa se je udeležila regijskega
kviza), udeležujejo se srečanj
kmečke mladine, sodelovali pa
so tudi na regijskih kmečkih
igrah v Cirkovcah ter na držav-
nem prvenstvu zasedli tretje
mesto.
V letošnjem letu bodo nadal-
jevali s strokovnimi ekskurzi-
jami, tečaji in predavanji,
predvsem pa prirejali družabna
srečanja in izlete.
Zmago Šalamun
PTUJ-ORMOŽ •
4. kongres
Mladih krščan-
skih demokratov
Na območju Ptuja in Ormoža
trenutno delujejo štirje občin-
ski odbori Mladih krščanskih
demokratov : v Majšperku,
Markovcih, Gorišnici in
Ormožu. Člani omenjenih šti-
rih združenj so se sredi tega
meseca udeležili 4. kongresa
MKD v Kopru. Na srečanju
(ki je bilo delovni in tudi za-
bavno) so sklenili, da bo
združenje MKD tudi v pri-
hodnje organizacija mladih,
srečnih in z energijo polnih
ljudi, ki vedo, kaj v življenju
hočejo. Sicer pa si v odborih
MKD želijo, da se organizacija
širi preko meja, da se odbori
povezujejo. Slovenija je že čla-
nica združenja evropskih
MKD in mlade evropske de-
mokratične skupnosti, kar daje
nove možnosti povezovanja.
TM
VROČA
LINIJA
RADIA PTUJ
Sem zelo preprosta kmečka
ženska z zelo malo šolske izo-
brazbe, doma v prelepih sloven-
jegoriških krajih, poročena z
možem, ki je prav tako naših
bregov sin, le da je on videl več
sveta kakor jaz, ker je služil
armijo ter celo delal v Avstriji,
ko je bil še mlajši. Okrog šolske
izobrazbe ne bi pisala, ker ima
res boljše spričevalo kot jaz, kar
pa je tudi normalno, saj so imeli
doma kmetijo in je lahko nosil
tovarišicam razne izdelke iz
kmetijstva, da je dobil pozitivno
oceno...
No, pa saj to ni važno, važnejši
je namen mojega pisanja. Veste,
moj kmečki mož je zelo zatre-
skan v našo politiko. Ne boste
verjeli, ko je na televiziji dnev-
nik, je pri naši hiši takšen mir,
da mora še krava počakati na po-
rod, če ji ravno takrat pride.
Prav takrat je bilo v petek, ko je
tista oddaja na našem radiu o
vročih stvareh. Molža krav se je
končala že eno uro prej kot po-
navadi. Mleko je moj možiček
odpeljal s traktorjem eno uro
prej kot ponavadi. Ko se je vrnil
domov, mi je na mojo zahtevo le
povedal, zakaj nocoj tako hiti.
Pojasnil mi je, da bi lahko vede-
la, da je petek in da v vroči temi
izbirajo NAJ ŽUPANA, ter do-
dal, da tega v Santa Barbari pač
ne povedo ter da me drugo itak
ne zanima. Revček moj, še prav
je imel, kaj mene brigajo župani
pa njihovi svetniki pa tajnice pa
še ne vem kdo na naših novih
občinah.
Ker so me že mama učili, da je
moški glava družine, sem se tega
tudi jaz tokrat držala ter poleg
njega v kuhinji spremljala tisto
vročo oddajo. Prinesla sem nama
na mizo liter šmarnice ter kolač
kruha, da sva ga svežega, še malo
toplega počasi ob kozarčku
grizljala ter poslušala napeto gla-
sovanje. Priznam, da mi je posta-
lo kar zanimivo. Eden da glas za
župana iz Gorišnice, drugi za
Zavrč, tretji za ptujskega. Pa sem
si mislila: Ja, kje neki je pa naš?
Glej ga, zlomka, pa se sliši glas za
mojega župana. Bila sem vsa
presrečna, pa čeravno nisem od
tam doli, so nas pač določili k
njim, pa čeprav smo iz bregov.
Tisti gospod, ki so glasovali, so
tak lepo povedali, kaj je naš
župan dosti naredil za infro-
strukturo, če sem si prav zapom-
nila ime, ter veliko za izboljšanje
cest (naša, po kateri gremo k
maši ter vozimo mleko, je ali
zelo slaba).
Spila sva vsak po dva kozarca,
tako da mi je šmarnice že počasi
delovala. Spet glas za našega
župana. Pa saj to ni res. Mojemu
dragemu sem pripomnila, da se
mi zdi glas zelo znan. Mož mi je
dejal, da je posledica šmarnice.
Malo sem vstala, odšla v kopal-
nico ter si v hladni vodi umila
obraz in druge dele svojega tele-
sa. Mislila sem si: Je že bolj
važno, da pridem umita k svoje-
mu možu spat, kot pa da pos-
lušam, na koncu pa še nič ne ra-
zumem.
V kuhinjo sem prišla malo
pred deveto. Moj mož še vedno
posluša ter mi pove, da je naj-
boljši župan iz Gorišnice.
Vprašala sem ga, ali je to tisti, ki
ima take lepe brke pa še mlad je,
pa me je samo vprašal, ali bom še
dva deci ali imam dovolj. Ravno-
kar sem nagibala kozarec, ko
slišim spet glas za mojega župa-
na. Bila sem vesela, mož pa še
bolj. Vprašala sem ga, ali ni to
isti glas kot že dvakrat prej. Do-
bila sem kratek odgovor, da naj
se ne vmešavam v politiko, ker
to niso krave ter njih molža, am-
pak da je to zelo resna stvar. Jez-
na sem odšla spat.
Drugo jutro sem jaz odpeljala
mleko na zbiralnico. Vedela
sem, da bom tam že kaj izvedela
o vsej stvari. Pa komaj sem prišla
do praga, sem že slišala debato.
Ena od daljnih sosed me je kar
direktno vprašala, kaj mislim,
koliko je dobil podkupnine tisti
gospod, ki je trikrat glasoval za
župana. Druga je takoj pripom-
nila, da pač to mora, ker je nje-
gova desna roka, pa tudi na vese-
hcah poleg njega sedi. Nisem nič
rekla, takoj sem ugotovila, da le
ni bila šmarnica kriva, pa čeprav
mi je to očital moj pametni mož.
Ko sem prišla domov, sem mu
želela povedati, kar sem slišala, a
mi je samo odgovoril, da naj se
posvetim kmečkim opravilom,
ko pa bom svetnica v občini, pa
se bom morala svetnikom ter go-
spodu županu, pa ne glede, v ka-
tero občino bom takrat spadala.
Odšla sem v hlev jezna,
razočarana, nazadnje sem prista-
la v kleti, kjer sem mahnila dva
deci ter se odločila, da več ne
bom poslušala politike, raje bom
gledala Santa Barbaro...
Julika iz Slovenskih goric
OBČINA DESTRNIK - TRNOVSKA VAS
Ponovno o razdružitvi obiine
v ponedeljek, 17. februarja, so se svetniki
občine Destrnik - Trnovska vas zbrali na 21.
redni seji.
Potrdili so spremembe in dopolnitve prostor-
skih sestavin planskih aktov, po hitrem postop-
ku sprejeli odlok o taksi za ustvarjanje odpadkov
in povračilo za izkoriščanje in rabo pitne vode
ter pravilnik o cenah in povračilih za zbiranje,
transport in odlaganje komunalnih odpadkov na
območju občine. Potrdili so predlog dogovora
občine Majšperk o oblikovanju cen vode in de-
poniranju komunalnih odpadkov. Potrdili so
tudi usklajeno besedilo delitvene bilance in
sklep o začasnem financiranju občine v letu
1997.
Zataknilo pa se je pri obravnavi predloga komi-
sije za razdelitev občine. Eni so menili, da je
predlog slabo pripravljen, in sprejeli sklep, da se
komisija razširi in dopolni sklep v roku 14 dni.
Največ prahu pa je dvignil predlog KS Destrnik,
v katerem zahteva, če Državni zbor ne odobri
razdružitve občine, da se prenese sedež občine na
Destrnik.
O tem predlogu svetniki niso glasovali. Nato so
sejo prekinili in jo bodo nadaljevali 4. marca, ko
bodo obravnavali osnutek proračuna in govorili
o potrditvi zaključnega ručuna.
Zmago Šalamun
TEDNIK ■ 20. FEBRUAR 1997
OD TOD IN TAM - 15
ZAVRČ, SPUHLJA, ZASADI / SLOVESNOSTI OB ZLATIH POROKAH
ZLATOPOROCENCA KOSTANJEVEC
Zlatoporočenca Ivana in Janez Kostanjevec.
Foto: Langerholc
Janez in Ivana Kostanjevec iz Spuhlje 18 sta zlato poroko prazno-
vala 1. februarja. Pri obredu v ptujski poročni dvorani so ju spremlja-
li vsi, ki ju imajo radi. Prvič sta se poročila prav tako v Ptuju, in sicer
26. januarja 1947.
V zakonu so se jima rodili trije otroci, danes ju razveseljuje devet
vnukov in štirje pravnuki. Zlati ženin je bil kmetovalec, nevesta pa je
gospodinja.
Ob jubileju tudi naše iskrene čestitke!
MG
ZlATOPOROCENCA SESEK
V završki občini so zadnjo januarsko soboto v grajski poročni dvo-
rani prvič letos nazdravili zlatoporočencema, in sicer Ferdu in Roza-
liji Šešek iz Goričaka 58. Na slovesnosti so se zbrali sorodniki in pri-
jatelji slavljencev in nazdravili častitljivemu jubileju.
22-letni Ferdo Šešek iz Goričaka (rojen 5. 2. 1925) in 21-letna Ro-
zalija Belšak (rojena 2. 8. 1926) iz Gorenjskega Vrha sta se poročila
januarja 1947 in pričela skupno življenje na Ferdovi domačiji v
Goričaku. Obdelovala sta zemljo na kmetiji, Rozalija je gospodinjila,
Ferdo pa si je z oranjem pri sosedih zaslužil kakšen dinar. Kmalu po
poroki sta si zgradila nov dom in v njem vzgojila dve hčerki. Čeprav
sta oba ostala doma na kmetiji, sta našla čas za strokovno izo-
braževanje na predavanjih, kjer sta dobila veliko koristnih nasvetov
za obdelovanje vinograda, ki jima je bil glavni vir dohodka. Skupaj
sta znala premagovati še tako težka leta po vojni in kljub težavam z
zdravjem dočakala petdeset skupnih let. Danes je v njuni hiši veliko
veselja tudi v družbi sedmih vnukov in pravnukov.
Rozalija in Ferdo sta po petdesetih letih skupnega življenja v dvoje
dobila mnogo dobrih in iz srca izrečenih želja in slednjim se pri-
družuje tudi naše uredništvo.
T. Mohorko
ZlATOPOROCENCA POLK
Po petdesetih letih skupnega življenja sta 1. februarja ponovno sto-
pila pred oltar Franc in Jera Polič iz Zasadov v občini Destrnik -
Trnovska vas. V farni cerkvi sta zlatoporočenca sprejala tudi župan
Franc Pukšič in podžupanja Julijana Černezl, domači župnik pa je
opravil obred zlate poroke.
Franc Polič je bil rojen 3. septembra 1922, njegova življenjska so-
potnica Jera pa 1. marca leta 1924. Franc je delal kot zidar v Kmetij-
skem kombinatu. Žena Jera je bila gospodinja, doma je vzgajala nju-
ne tri otroke: sinova Frančka in Pepija ter hčerko Nežiko, predvsem
pa veliko prispevala k razvoju domačega kraja. Kljub starosti je še
zmeraj aktivna članica organizacije Rdečega križa in redna
obveščevalka ljudi, kadar je v kraju napovedana kakšna krvodajalska
akcija.
V zakonskem življenju sta Franc in Jera Polič delila družinsko
srečo s tremi otroki, danes pa je v družini še več veselja s petimi vnu-
ki in že dvema pravnukoma.
Urbančani so zlatoporočencema zaželeli še veliko srečnih in zdra-
vih let, čestitkam pa se pridružuje tudi naše uredništvo.
T. Mohorko
Završka zlatoporočenca Rozalija in Ferdo Šešek
Zlatopororočencema sta bila priči sin Franček in hčerka
Mežika
RAKOVCI / PRAZNOVALI 95. ROJSTNI DAN
Visok jubilej Franiiške Pondrk
v Rakovcih je te dni praznovala 95. rojstni dan najstarejša
prebivalka Frančiška Pondrk. Pretekli konec tedna so se na
domačiji zbrali sorodniki od blizu in daleč in ob bogato
obloženih mizah proslavili prababičin praznik. Bilo je zelo
veselo, in ker je bila hiša pretesna za vse, so se najbolj vroči
ob zvoku harmonik zavrteli na domačem dvorišču.
Frančiška je bila njihovega
obiska zelo vesela, toda ob silne-
ga razburjenja je bila kar malo
utrujena. Kljub temu mi je popi-
sala zgodbo svojega življenja in s
posebno ljubeznijo je govorila o
svojem pokojnem možu. Pravi,
da je bila v zakonu zelo srečna in
da sta oba dočakala visoko sta-
rost. Že leta 1982 sta praznovala
zlato poroko. Njuna zgodba je
zelo romantična, takšna, kot jih
popisujejo v literaturi in filmih.
a so le redke v resničnem živl-
jenju. Frančiškina družina -
Cajnkarjevi so bili v kraju znani
kot premožni kmetje. Poleg njiv,
vinogradov in živine so imeli
tudi dva mlina, njen izbranec pa
ni imel toliko pod palcem in zato
so jima starši prepovedali poro-
ko. Janez je prišel trikrat k
staršem prosit za roko njihove
hčere, pa so ga vedno odklonili.
Zato sta s Frančiško nekega le-
pega dne šla k Sv. Tomažu in se
"dala zapisati". Po poroki je
Frančiška na novem domu vzela
stvari v svoje roke in je kot prava
žena podpirala tri vogale pri
hiši. Z leti sta uspela kmetijo
postaviti na noge. Janez je bil v
občinski službi, ona pa je delala
na zemlji, skrbela za dom in
otroke, ki so se rojevali. V zako-
nu se jima je rodilo sedem otrok.
Kljub temu da včasih ni bilo
lahko, pa Frančiška pravi, da
svoje odločitve ni nikoli obžalo-
vala. Spoznala je, da bogastvo, ki
ga ne moreš uživati, ni kaj dosti
vredno. Z možem Janezom sta
znala tudi izpreči, so spočiti.
Rada se spominja številnih izle-
tov in pripoveduje, da sta prepo-
tovala velik del takratne Jugosla-
vije.
Pri Pondrkovih danes živijo
pod isto streho štiri generacije:
Frančiška, sin Alojz in snaha
Rozalija, vnuki Peter, Irena in
Franc z ženo Katarino ter prav-
nuka Miha in Blaž. Blaž je kar
95 let mlajši od svoje prababice.
Frančiška je bila pred leti kar
precej bolna, nagajalo ji je srce,
kljub temu pa ne miruje rada. Je-
seni je še pomagala pri spravilu
jabolk in buč.
Kaj je skrivnost njenega dolge-
ga življenja, ni izdala. Najbrž
zmerno in zadovoljno življenje.
vk
Frančiška med osmimi od svojih dvanajstih pravnukov
PTUJ / NOC Z REDARSKO SLUŽBO
Angela varuha
Vsak, ki se zvečer odpravi na ulico, je v nevarnosti, kajti
noč ima svojo moč. Moč pa imajo tudi tisti, ki se zvečer
"napojijo" z alkoholom in pokažejo svoj "živalski" obraz.
Takšne obraze lahko vidimo predvsem v gostinskih loka-
lih.
Trenutno najbolj obiskan lokal
na Ptuju je klub Romantika,
vendar tam še ni prišlo do izgre-
dov. Za to sta zaslužna redarja
Ivica Matozovič in Dušan Ko-
drič, ki tam skrbita za red in
mir. Preden sta stopila med re-
darje, sta oba trenirala borilne
veščine; tega še nista opustila,
saj morata ves čas ostati v dobri
formi. Oba sta že na pogled ne-
premagljiva, vendar ne samo za-
radi svojega videza, temveč zara-
di dobre psihične pripravljenos-
ti. Kalilce miru umirita že samo
s pogledom, včasih uporabita be-
sede, le redkokdaj pa strokovni
prijem. To sta dokazala, ko so
vinjeni občani hoteli stopiti v lo-
kal, kar je prepovedano.
Danes se vse več pomembnih
oseb odloča za varovanje zaradi
groženj po telefonu ali pismih.
Tudi za to poskrbita Dušan in
Ivica, saj delata tudi kot telesna
stražarja. Na seznamu tistih, ki
iščejo pomoč pri njiju, sem se
znašel tudi sam. Svoje delo sta
dobro opravila in tako sem našel
svoja dva angela varuha.
Milan Krajnc
Varuha noči iz kluba Romantika
VITOMARCI / OBQNI ZBOR
TURISTIČNEGA DRUŠTVA
Iztlajaio ivhilei-
no razgledni€0
V soboto, 15. februarja, so se člani Turističnega društva Vito-
marci sestali na 3, občnem zboru. Društvo šteje 50 članov, vodi
pa Alojz Cigula. Pregledali so delo v preteklem letu in začrtali
nove naloge. Tako so v plan dela za letos zapisali organizacijo ko-
lesarskega trima in čistilno akcijo ter sodelovanje z drugimi
društvi. Organizirali bodo več izletov in strokovnih ekskurzij.
Do sedaj so krajane spodbujali k urejenejšemu kraju, v letošnjem
letu pa bodo izpeljali tekmovanje za najlepše urejeno hišo in dvo-
rišče v kraju. Nadaljevali bodo tudi akcijo "1000 vrtnic v Vito-
marcih", poskusili pa bodo tudi izdati jubilejno razglednico ob
700. obletnici prve omembe kraja.
2.Š.
STOPERCE / POKAŽI, KAJ ZNAŠ
Vedno boliša prireditev
V veselem in prijetnem vzdušju je preživelo nedeljsko po-
poldne, 2. februarja, okoli 400 ljudi, ki so bodisi kot navijači
bodisi le kot ljubitelji petja in glasbe prišli v Stoperce na
Pokaži, kaj znaš. Prireditev je Kultumo-prosvetno društvo
Stoperce organiziralo že tretjič in ugotavlja, da se leto za le-
tom izboljšuje.
Prireditev je tekmovalna. Prij-
avljeni pevci in instrumentalisti
so se pomerili ločeno v dveh tek-
movalnih skupinah. Tekmoval-
cev je bilo kar 300 in so prišli od
blizu in daleč, nekaj pa je bilo
tudi domačinov. Za vse lahko
napišemo, da so se na odru več
kot dobro izkazali, kar je potrdi-
lo tudi navdušeno ploskanje
občinstva v dvorani. Med pevci
so za zmagovalko izbrali Kle-
mentino Žnidarko, med mojstri
na instrumentih pa sta bili vsem
najbolj všeč Valerija in Lih Mi-
kulič s harmoniko in klarine-
tom.	Kulturno-prosvetno
društvo Stoperce je s pomočjo
sponzorjev prvim petim v obeh
tekmovalnih delih pripravilo
nagrade, vsi sodelujoči pa so pre-
jeli priznanja za sodelovanje.
Naš modri planet Zemlja sicer
brez prestanka pleše s svojo
družbo planetov in zvezd po ve-
solju, mi pa smo se po treh urah
vendarle poslovili. Po izjavah
obiskovalcev in tekmovalcev
sklepamo, da so se imeli vsi prav
zabavno in zato smo prepričani,
da bomo naslednje leto srečali
na četnem Pokaži, kaj znaš.
Aleksandra Jernejšek
16 - NASVETI
20. FEBRUAR 1997 - TEDNIK
Kuharski nasveti
Beluši - znanilii pomladi
Stebelna zelenjava nas razveseljuje s svojo svežino in raz-
vije med kuhanjem prijetne vonjave. Te vrtnine gojijo že
stoletja. Ker nekatera stebla hitro spremenijo barvo, jih
hranimo in kuhamo v okisani vodi. Danes boste slišali le o
eni stebelni zelenjavi, to so beluši.
Beluši so znanilci pomladi.
Užitni so mladi poganjki, ki so
glede na sorto in način pridelo-
vanja različnih barv, od bele, ze-
lene do vijoličaste. V Nemčiji
najbolj slovijo beli ali bledo ru-
meni debeli beluševi poganjki,
ki jih režejo iz kupčkov zemlje
na gredah, preden pokukajo iz
zemlje glavice. Italijani in
Francozi pa imajo ravno na-
sprotno raje zelene ali vijoličaste
beluši. Nasploh so zeleni beluši
cenejši, ker jih lažje pridobivajo.
Vsi beluši se na sončni svetlobi
obarvajo. Zaradi izrazitega oku-
sa ima večina sladokuscev raje
tanke zelene beluše. Vse beluše
kuhamo ali v vodni pari, pri ka-
ter se obdrži večja hranilna vred-
nost in okus, ali v vodi. Ker so
beluševe glavice zelo občutljive,
jih nekateri kuhajo tako, da jih
pobežejo v šop, postavijo v glo-
boke lonce z manjšo odprtino v
krop, tako da glavice molijo iz
vode. Nakateri kuharji pa raje
kuhajo glavice belušev v vodno
pari. Ne glede na to, kje jih ku-
hamo ali kako, mora biti posto-
pek zelo hiter, da ohranijo obli-
ko in aromo.
Preden beluše uporabimo, jih
moramo surove najprej tanko
olupiti, ker imajo debelo olese-
nelo lupino. Za zelene beluši je
značilno, da jih olupimo samo
spodaj. Olupiti in pripraviti jih
moramo tik pred toplotno obde-
lavo, ker se zelo hitro izsušrjo.
Vse beluševe poganjke vedno lu-
pimo kar se da natanko od zgoraj
navzdol. Spodnji del beluša je
ponavadi že prav tako olesenel,
zato ga pri lupljenju odrežemo.
Preden jih damo kuhat, je pri-
merno, da jih s kuhinjsko nitjo
povežete v manjše snopiče, ker
tako lažje ravnamo z njimi,
sploh če jih pripravljamo kot
prilogo, lahko pa jih enakomer-
no narežemo, in če bomo iz njih
skuhali juho, potem jih ni po-
trebno povezati.
Ko beluše nudimo kot prilogo,
jih najpogosteje tik pred servi-
ranjem zabelimo z maslom ali
eno izmed maslenih omak. V
vrhunskih kuhinjah pa jih naj-
pogosteje ponudijo z malteško
ali holandsko omako s sokom
rdečih pomaranč in malo nari-
bane pomarančne lupine. Pri nas
pa jih radi pripravimo s pre-
praženimi drobtinicami. Če pa
jih ponudimo hladne, jih pred
serviranjem zabelimo z olivnim
oljem in limono ali winegrettsko
omako, ki jo izboljšamo s sesekl-
janim trdo kuhanim jajcem in
peteršiljem.
Iz belušev si lahko pripravimo
tudi vrhunsko kremno juho, ki
jo pripravimo tako, da na malo
maščobe prepražimo na kolobar-
je narezano jušno zelenjavo, kot
je por, korenje, peteršilj in zele-
na. Za maščobo lahko uporabi-
mo tudi margarino ali maslo.
Zraven zelenjave dodamo
beluševe olupke, ki jih seveda
dobro operemo. Nato dodamo
beluševa stebla, vršičke pa
odrežemo in jih damo kuhat po-
sebej v slano vodo ali vodno so-
paro. Nekoliko prepražene
beluše pomokamo, zalijemo s
kostno juho ali vodo, lahko pa
prilijemo tudi vodo, v kateri smo
posebej kuhali vršičke. Dodamo
začimbe: sol, poper ali muškatni
orešček. Kuhamo tako dolgo, da
se vsa zelenjava popolnoma
zmehča. Nato juho zmiksamo
oziroma pretlačimo in ponovno
prevremo, po potrebi še začini-
mo in okus tik pred servgiran-
jem izboljšamo z limoninim si-
kom in kislo smetano. Kislo
smetano lahko zamenjamo in
juho izboljšamo z legirjem, ki ga
pripravimo tako, da en rumen-
jak zmešamo z decilitrom kisle
smetane. Ko legir vlivamo v
juho, to že nekoliko prej odstavi-
mo, da se umiri, in jo temeljito
mešamo, najbolje, da s šibo.
Beluševe vršičke damo v juho tik
pred serviranjem v krožnik ali
jušnik, po vrhu pretresemo s
sekljanim zelenim peteršiljem.
Za jušni vložek lahko uporabi-
mo tudi prepečene kruhove koc-
ke ali profiterole.
KRVODAJALCI
6. februarja:, Stanislav Nemec,
Mihovci 32; Marjan Herga, Črmlja
5/a; Milan Borko, Gomila 22;
Ivanka Kranja, Mali Moravščak 9;
Anton Horvat, Godeninci 9; Zlat-
ko Kralj, Desnjak 33; Srečko Bak-
lan, Sp. Jablane 16; Janez Vese-
lič, Moškanjci 90/b; Franc
Draškovič, Dragonja vas 17; Mar-
tin Golenko, Sp. Jablane 10/a;
Anton Frangež, Zg. Jablane 13;
Jože Frangež, Sp. Jablane 3; Mi-
lan Kranjčič, Lancova vas 95;
Branko Trčko, Sp. Jablane 11;
Zvonko Cesar, Zg. Jablane 36;
Emil Veler, Cirkovce 76; Štefan
Trčko, Sp. Jablane 11;Slavko
Kovačič, Cirkovce 60/d; Marjan
Hazenmali, Mihovce 28; Stanko
Lah, Pongrce 15; Janko Milošič,
Jablovec 56/a; Robert Franc,
Repišče 13/a; Janko Beranič,
Pongrce 3; Robert Doliška, llčeva
ul. 11; Leopold Zabukovšek, Dra-
gonja vas 2; Terezija Milošič, Ja-
blovec 56/a; Anton Strmšek, Zg.
Jablane 28; Mirko Jernejšek, Dra-
gonja vas 16; Ernest llovšek,
Prežihova 20; Matej Pleteršek,
Mihovce 20; Jožef Lah, Pongrce
8; Tomislav Korez, Sp. Jablane
51; Ivan Kirbiš, Vereja 4; Danilo
Unuk, Zg. Jablane 38; Stanko
Krničar, Pongrce 26/a; Hermina
Zaje, Mihovce 54/a; Andrej Ko-
rez, Sp. Jablane 51; Štefka Luk-
avski, Belšakova 69; Zlatko Met-
ličar, Pongrce 5; Franc Hergan,
Sp. Jablane 15; Jožef Zajšek,
Hajdoše 60/a; Franc Teskač, Zg.
Jablane 17; Maksimiljan Lesko-
var, Cirkovce 1; Roman Fridauer,
KvedrovaS; Branko Mlakar, Šiko-
le 78; Miran Babič, Tomšičeva 46;
Franc Golob, Zg. Jablane 38/a;
Anton Drevenšek, Župančičeva
13; Miran Trdin, Kopališka 7; Mar-
jan Lah, Pongrce 15; Franc Ci-
zerl, Gregorčičev drevored; Adolf
Leva, Sp. Gorica 2; Leopold Žun-
kovič, Šikole 20; Robert Lovec,
Partizanska 21; Milan Teskač,
Prepolje 16; Dragica Drevenšek,
Župančičeva 13; Marjan Milino-
vič, Cirkovce 49/a; Žiga Medved,
Sp. Jablane 54; Danilo Beranič,
Pleterje 31/a; Jože Teskač, Haj-
doše 46; Branko Cajnko, Nova
vas pri Ruju 10; Zlatko Košar,
Župančičeva 1; Duško Brvar, Pla-
ninčevih 17; Franc Lah, Betnav-
ska 129; Roman Kociper, Videm
pri Ruju 13; Miran Jakolič, Mihov-
ce 56; Miroslav Greifoner, Cirkov-
ce 68/c; Anton Sagadin, Gerečja
vas 61; Franc Trčko, Cirkovce
59/a; Stanko Libman, šercerjeve
brigade 5; Anton Valentan, Sta-
rošince 13; Jožek Vindiš, Šikole
14; Roman Podgoršek, Cirkovce
1/n; Ivan Lah, Mihovce 30; Robert
Pšajd, Klepova ul. 14; Daniel Pe-
trovič, Podvinci 124/a; Robert
Medved, Mihovce 6; Stanko Zaje,
Mihovce 54/a; Mladen Sobotič,
Sp. Jablane 32; Zvonko Babič,
Župečja vas 44; Milenea Kmetee,
šikole 42; Slavko CizerI, Vinarje
82; Milan Fideršek, Zg. Jablane
16; Rozalija Sobotič, Sp. Jablane
32; Anton Lamberger, Cesta ob
ribniku 23; Vinko Balkan, Zg. Ja-
blane 30; Peter Dukarič, Sloven-
jegoriška 1; Robert Žiher, Milana
Skrbniška 5; Ivan Fras, Prineipo-
val.
4. februarja: Roman Mesarič, Sta-
rošinee 41/a; Ernest Zavernik,
Grajena 28; Branko Prezelj, Pod-
vinci 51/a; Franc Rižnar, Strmec
3; Milan Kranje, Grajena 36; Ed- |
vard Jurgec, Lancova vas 68; Jo- |
sip Smontara, Slovenska 46; Dra- I
gica Gajšek, Vintarovci 73/a; Ma- |
rija Štumberger, Stojnci 20; Dra- I
go Kokot, Mihalovei 58; Andrej Vi- |
dovič, Mezgovci 2/b; Srečko Si- I
tar, Lancova vas 58; Marica Vido- |
Vič, Dolena 19/e; Darja Grahel, ?
Koritno 5; Miro Emeršič, Lancova J
vas 56; Branko Kos, Praprotniko- ^
va 12; Andrej Kozel, Velika Varni-
ea 6; Elizabeta Roškar, Strmec i
13; Ivanka Vidovič, Kraigherjeva |
27; Sandi Roškar, Pobrežje 146; i
Ivan Kolenič, Finžgarjeva 19; Mi- i
ran Jagarinee, Spuhlja 108; |
Zvonko Zamuda, Gajevci 49; Mi- ^
ran Bezjak, Kiear 42; Silva Pre- ^
zelj, Podvinci 51/a; Janez Kokol, I
Suha veja 8; Frane Slatič, Sp. Ve- ""
lovlek 2; Jožica Starčič, Markovei
26/a; Stanko Vrbek, Cirkovce 42;
Janez Kranje, Korenjak 6; Milena
Štopfer, Pobrežje 32/a; Stanko
Polič, Vintarovci 76; Stanislav
Meznarič, Mezgovci 3; Marija -
Kramberger, Ločki Vrh 6; Anton
Horvat, Pobrežje 40/a; Franc Ma- |
jerič, Sagadinova 13; Jožef Šilak,
Nova vas pri Markovcih; Dušan
CizerI, Destrnik 26; Jože Kolenič, «
Finžgarjeva 19; Alojz Cajnko, Za-
grebška 12; Franc Štumberger, |
Nova vas 83.	I
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. /
KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 109. NAD
Vzgoja It kulturnosti
I* nad«
Znanje, pa naj seže od pravil lepega vedenja do
najširšega političnega znanja, si je danes mnogo lažje
pridobiti kot vzgojenost. V šolah se preveč gradi na
osvajanju celo nesmiselnega znanja, vzgoja pa se prela-
ga na družino. Obenem pa starši, ker nimajo dovolj časa
za otroka (in zato, ker sami taki vzgoji niso kos),
pričakujejo, da bo vzgojno nalogo opravila šola. In ravno
iz tega nesporazuma se je rodilo dejstvo, da kaže mladi-
na v poprečju nižjo stopnjo kultiviranosti kot nekoč.
Marsikatera stvar, ki jo imenujejo "napredna", je žal
zgolj prostaštvo.
Kaj se razume pod nevzgoje-
nostjo oz. nekulturnostjo in
kakšen pomen ima to za duševno
zdravje, se da ponazoriti na zelo
poučnem primeru tehnične nekul-
ture, ki jo srečamo pri planiranju
in gradnji sodobnih mest in nase-
lij, ter na problemih varstva okol-
ja-
Populacijska ekspanzija in
prenaseljenost (večina ljudi
živi v mestih) sta vsekakor dej-
avnika z grozečimi posledica-
mi za duševno zdravje ljudi.
.Raziskave so pokazale, da je v
mestih večje število psihoso-
matskih obolenj, nazadovanje
rojstev, večja umrljivost, večje
število zapuščenih otrok, večji
kriminal ipd., kot pa je to na
podeželju. Poglejmo si primer
New Yorka: deset odstotkov
prebivalstva ožjega območja
tega mesta izkazuje težke
duševne motnje, v Minnesoti,
kjer živi na kvadratni kilome-
ter le 20 ljudi, pa je težke motn-
je opaziti le pri odstotku ljudi.
Urbanisti ter mestne in
državne oblasti pa pri plani-
ranju novih mest in naselij tega
ne upoštevajo in raje kapituli-
rajo pred prenaseljenostjo. Pre-
naseljenost vsekakor ni edini
vir frustracij v mestih. Za živl-
jenje v mestih je namreč
značilno, da je bolj dinamično
in zahteva od ljudi hitrejše
spreminjanje stališč, vrednot
in interesov ter s tem števil-
nejše oblike prilagajanja. Vse-
mu temu so ljudje komaj še
kos, posebej še ob burnih kul-
turnih, socialnih in družbenih
spremembah.
Po mnenju strokovnjakov
doživijo ljudje v mestih več
stresov, razočaranj in omejitev,
ki bi se jim bilo moč izogniti.
Vsi vzroki še zdaleč niso
proučeni, toda velik del odpa-
de na dejstvo, da naselja, v ka-
terih so ljudje prisiljeni živeti
večino svojega življenja, ne
ustrezajo njihovim osnovnim
psihološkim in socialnim po-
trebam.
Najbolj usodne napake so-
dobnega urbanega planiranja
so:
-	Naselja največkrat ne čuvajo
in ne ohranjajo biotipa, to je
skupne življenjske scenerije
narave in človeka.
-	Naselja največkrat ne zado-
voljijo dveh človekovih potreb,
to je potrebe po stiku s sosedi
in potrebe po intimnosti. V
lastnem stanovanju so ljudje
zaradi slabe zvočne izolacije
pogosto izpostavljeni vplivom
iz okolja, zunaj stanovanja pa
zanje ni dovolj družabnih pros-
torov.
-	Sodobna naselja so zgrajena
zgolj za eno starostno skupino -
za odrasle, zaposlene ljudi, in
še za te zelo slabo. Sovražna pa
so za otroke in ostarele ljudi.
-	Delovno mesto, mesto pre-
bivanja in mesto zabave so v
mestu ločeni, zaradi česar pos-
taja mesto prebivanja zgolj
neke vrste kolektivna spalnica.
Mnoge arhitektonske
"rešitve" so v direktnem na-
sprotju s psihofizičnimi last-
nostmi ljudi. Tako je bivanje v
višjih nadstropjih stolpnic za
človeka neugodno, na kar kaže
tudi povezava med duševnim
počutjem ljudi, obolenji srca in
višjih etaž. Otroci npr., ki biva-
jo v višjih nadstropjih, hodijo v
povprečju manj na zrak, manj
se igrajo z vrstniki, kažejo
večjo negotovost, manjšo sa-
mostojnost ipd.
O tem, kako človek ubeži iz
takega okolja in še o čem pa,
naslednjič.
BARBARIN MODNI KOTIČEK BARBARIN MODNI KOTIČEK BARBARIN MODNI KOTIČEK
MODA V OSEMDESETIH
Praktično smo že na prelomu stoletja, kar v tem primeru
predstavlja tudi prelom tisočletja. Zato mislim, da je pre-
teklo že dovolj časa, da se lahko z nekaj zdrave zgodovin-
ske distance lotimo nekakšnega bežnega pregleda oz.
površne analize oblikovanja v obdobju, ki mu skrajšano
zelo radi rečemo tudi osemdeseta. Pri tem bomo za trenu-
tek zajadrali tudi na nekatera druga področja oblikovanja,
končali pa bomo seveda, kot vedno doslej, z modnim obli-
kovanjem.
Osemdeseta leta je definiral
nov, mednarodni slog. Obliko-
vanje je postalo ključna stvar.
Nov način interpretacije linij,
materialov in prostora je šinil
kot blisk skozi modni svet in
ustvaril nezmotljiv videz.
osemdesetih, ki jih lahko
označimo kot desetletje hedo-
nizma in ponovno odkritega
ekonomskega blagostanja, med-
tem ko so bila sedemdeseta v
znamenju precejšnje gospodar-
ske krize, je svet ponovno postal
popolnoma "nor" na izdelke,
podpisane s slavnimi oblikoval-
skimi imeni. Kaj torej lahko naj-
demo tako privlačnega v prele-
pem kosu oblačila ali kakem
drugem izdelku, ki je avtorsko
delo prej omenjenih osebnosti?
Ostanimo predvsem v mod-
nem svetu. Oblačila so oblikova-
na zelo prefinjeno in pazljivo.
Telesna razmerja so reinterpreti-
rana na način, ki predvsem pou-
darja ta razmerja. Pri tem mis-
lim predvsem na reze, ki so po-
polnoma ravni in tako močno
naglašeni, ramena so široka in
močno podložena, pri obliko-
vanju hlač pa je lahko zaslediti
težnjo po širših krojih.
Ko že govorimo o osemdesetih,
seveda ne moremo mimo Gior-
gia Armanija, ki je, mimogrede,
tudi moj najljubši modni obliko-
valec. Armani je bolj kot kdor-
koli predstavil image osemdese-
tih, ko je predstavil žensko, ki se
rada spogleduje s klasičnimi
moškimi oblačili. Razni jopiči.
ki segajo preko ravno krojenih
dolgih hlač ali pa preko kratkih
hlač, oblikovanih tako, da kažejo
par z napornimi aerobnimi vaja-
mi lepo oblikovanih nog, so pos-
tali osnovni kos oblačila v vsaki
ženski garderobni omari. Tudi
moški se Armaniju niso mogli
upreti. Njegova oblačila je deni-
mo nosil Richard Gere v "Ame-
riškem žigolu", kjer smo lahko
videli prototip narcisoidnega
moškega osemdesetih. Giorgiovi
modi se je preprosto težko upreti
in sloviti "Time" ga je v tem ob-
dobju na svoji naslovnici progla-
sil celo za "The Gorgeous"
(Veličastni).
V istem obdobju je tudi skupi-
na industrijskih oblikovalcev na
novo interpretirala poželenje.
Sami so svojo oblikovalsko smer
oz. slog poimenovali "Memphis".
Z enakim imenom se ponaša
tudi domače mesto kralja
rock&rolla Elvisa Presleyja in
mesto v starodavnem Egiptu,
kjer je stal tempelj boginje Ptah.
Ime so izbrali slučajno nekega
zimskega večera med razpravl-
janjem skupine prijateljev, ki so
delili svoje revolucionarne pog-
lede na dom in vsakdanje gospo-
dinjske predmete. Skupino je
vodil Ettore Sottsass in je bila
sestavljena iz kar najrazličnejših
posameznikov. Memphis kot
nova oblikovalska smer s svojim
značilnim slogom je predstavil
barve in dekoracijo v funkcio-
nalnem smislu, kot celoto, ki
prijetno in sproščujoče vpliva na
počutje stanovalca.
Osemdeseta so bila pretežno
označena kot postmodernistična
oz. raje kot reinterpretacija pre-
teklih bolj ali manj sprejemlji-
vih oz. bolj ali manj uspešnih
slogov.
arhitekturi se je taka obliko*-
valska koncepcija in usmeritev
na primer kazala kot poživlja-
joča in sprejemljiva kombinacija
sodobnih in tradicionalnih teh-
nik. Bogato in postavljajoče se
desetletje je pomenilo zlato dobo
vsega glamuroznega in sijočega.
V industrijskem oblikovanju je
ta usmeritev predpostavljala iz-
biro svetlikajočih se materialov,
kot sta na primer krom in jeklo,
in uveljavitev koncepta, ki bival-
no okolje vidi v zelo slikoviti in
barvno usklajeni pojavi. Primer
tega oblikovalskega sloga je na
primer restavracija Manin v To-
kiu (če ga boste kdaj obiskali, si
te restavracije nikar ne pozabite
ogledati), katere notranjo opre-
mo je oblikoval Philippe Starck
leta 1987.
Pa se po tem ekskurzu, ki nam
seveda nikakor ne more škoditi,
posvetimo še malo osnovni temi,
torej modi v oblačenju.
Tudi v modi je ta koncept pri-
peljal do osredotočenja na
bleščeče materiale v barvi zlata
ali na lurex ter na močno pou-
darjene linije, ki so obdobje bla-
gostanja razglašali na ves glas.
e na kratko povzamem, ste
osemdeseta preživeli "in", če ste
popolnoma zaupali slavnim
oblikovalskim imenom, ne da bi
pri tem preveč trpeli ob pogledu
na kopneče premoženje v svojem
usnjenem mošnjičku, če ste torej
svoje bogastvo brez zadrege ka-
zali tudi navzven, a kljub temu
uspeli zadržati pravšnjo mero
okusa pri kombiniranju raz-
ličnih kosov svetlikajočih se,
bleščečih oblačil.
Toliko na kratko o nastopaških
osemdesetih, ki so utelesila veli-
ko že videnega v novi prestižni
izvedbi. Prihodnjič pa
obljubljam ponovno nekaj aktu-
alnih napotkov za prihajajočo
sezono. Upam, da se čez štiri-
najst dni spet srečamo. Pa zdravi
ostanite.
Barbara Plaveč

TEDNIK - 20. FEBRUAR 1997
ŠPORT - 21
NAMIZNI TENIS / I. LIGA - ŽENSKE
Petovia - Ilirija
Melitrade 0:7
Lanskoletne prvakinje lige
niso imele doraslega nasprotni-
ka, saj je NTK Petovia nastopila
močno oslabljena. Katarina
Golič ni igrala zaradi študijskih
obveznosti, Špela Lukner pa je
zbolela. Edini set je dobila Breda
Mojsilovič proti Mojci Guzelj.
Tokrat je prvič dobila možnost
igranja v ligi Nina Selišek, a pro-
ti reprezentantkam ni imel pra-
ve priložnosti, da bi pokazala
vse, kar zna.
Posamezni izidi: Zalezina -
Guzelj 0:2, Selišek - Dermastja
0:2, Mojsilovič - Safran 1:2,
Mojsilovič, Zalezina - Dermast-
ja, Safran 0:2, Zalezina - Der-
mastja 0:2, Mojsilovič - Guzelj
0:2, Selišek - Safran 0:2.
MERKUR -
PETOVIA 3:4
v boju za obstanek v ligi so se
Kranjčanke okrepile s Cehovi-
novo, kar pa ni zadostovalo za
zmago proti NTK Petovia, saj je
bila Katarina Golič boljša od
obeh nasprotnic. Dve piki pa je
priigrala še Špela Lukner.
Posamezni izidi: Čehovin - Za-
lezina 2:0, Fojkar - Golič 0:2,
Konečnik - Lukner 1:2, Čeho-
vin, Konečnik - Golič, Lukner
2:1, Čehovin - Golič 0:2,
Konečnik - Mojsilovič 2:0, Foj-
kar - Lukner 0:2.
Vrstni red: Ilirija Melitrade in
Kajuh Slovan po 20, Šampionka
16, Petovia 12, Vektor Olimpija
8, Rakek 6, ŽNTK Ljubljana 3,
Merkur 0.
I. LIGA MOŠKI •
Mavrica Ilirija -
Petovia 0:7
Proti igralcem Mavrice Ilirije
Ptujčani niso imeli težkega dela.
Po dva dvoboja so dobili Marin-
ko Grbič in brata Zafošnik in
enega par Grbič, G. Zafošnik.
KAJUH SLOVAN -
PETOVL\ 3:4
s Kajuh Slovanom je bil dvo-
boj mnogo bolj izenačen in so
igralci z najtesnejšim izidom
iztržili dve točki. Po dve zmagi
za ekipo sta priigrala Grbič in
Grega Zafošnik.
Vrstni red: Petovia 28, ERA
26, Škofije Scripta 22, Mavrica
Ilirija 16, Fužinar Interdiskont
14, Gralan, Šampionka in Škofia
Loka po 10, Kajuh Slovan 6,
Merkur 2.
V soboto se bodo igralci NTK
Petovie ob desetih pomerili z
neposrednim konkurentom za
prvo mesto v drugi ligi v dvorani
Mladika. Zmaga bi pomenila ne-
posreden vstop v prvo državno
ligo.
MLADINSKO
PRVENSTVO
SV REGUE
v Murski Soboti so se pomerili
mladinci in mladinke na mla-
dinskem prvenstvu SV regije za
posameznike in dvojice. Tokrat
sta se izkazali Špela Lukner s
prvim in Nina Selišek z drugim
mestom.
Urška Rojko
PLAVANJE
Absolutno
tekmovanje v
znamenju rekordov
Trodnevno Absolutno prvenstvo
Slovenije v plavanju je bilo v zna-
menju rekordnih rezultatov, saj so
plavalci in plavalke v 30 finalnih
nastopih postavili kar 10 novih
državnih rekordov. Mariborčanka
Metka Šparovec in moška štafeta
Ilirije iz Ljubljane sta postavila
kar dva rekorda, Kajžerjeva, Mi-
lenkovič, Mankoč in Tahirovič pa
po enega.
Že 16 let je minilo, odkar je Ptuj
zadnjič imel predstavnika v tako
močni konkurenci. Po treh letih
oživitve tega športa in trdega dela
nam je uspelo dovolj kvalitetno
pripraviti kar štiri mlade plavalce.
Mitja Ličen, Matevž Božičko in
Uroš Gojkovič so nastopili v dis-
ciplini 50 m prosto. Najbolje je
plaval Matevž, saj se je s časom
27,52 uvrstil med plavalci, ki so
bih tudi do 8 let starejši, na 18.
mesto, med svojo generacijo pa je
bil celo drugi. Bojana Kološič je
plavala v disciphni 100 in 200 m
delfin in se obakrat uvrstila na
odlično 8. mesto. Ptujčani smo
tako tudi prvič v celotni zgodovini
ptujskega plavanja dobili pred-
stavnika v finalu absolutnega
državnega prvenstva.
Franjo Rozman
ŠAH
Ptujiani
gostovali na
Madžarskem
Na povabilo šahovskega
društva Heviz-Kesztely so ptuj-
ski šahisti v swoboto in nedeljo
gostovali na moštvenem tekmo-
vanju v turističnem kraju Heviz
na Madžarskem. Na tekmovan-
ju, na katerem sta sodelovali še
ekipi Gleisdorfa iz Avstrije in
odlično madžarsko moštvo Za-
laegersegi Csuti A. S K iz Zalae-
gersega so ptujski šahisti prese-
netljivo zasedli drugo mesto.
Nastopili so večinoma z
mlajšimi igralci, ki jim je tekmo-
vanje služilo kot odlična pripra-
va pred načrtovanim turnirji.
V prvem kolu so ptujski šahisti
premagali domačine s 4:2 in v
drugem kolu nesrečno izgubili z
ekipo Gleisdorfa z enakim rezul-
tatom, finalno srečanje s profe-
sionalno madžarsko ekipo pa so
zasluženo izgubih z visokim re-
zultatom. Za ekipo Csuti A. SK
iz Zalaegersega so nastopili
izkušeni internacionalci G. Hor-
vath, T. Horvath in F. Portisch,
ki se jim Brglez, Roškar, Bohak,
Žlender, Planjšek, Cvitanič in
Napast, ki so nastopili na tem
tekmovanju za ptujsko ekipo,
niso resneje upirali in so izgubili
s 5:1. V moštvu Šahovskega
društva Ptuj so bili s polovičnim
izkupičkom	najuspešnejši
Roškar, Bohak in Napast.
Končni vrstni red tekmovanja:
SK Zalaegerseg A. Csuti 16,5
točke, ŠD Ptuj 7 točk, Heviz-
Kesztely 6,5 točke in Gleisdorf 6
točk.
Janko Bohak
PTUJ / SKUPŠČINA BOKSARSKEGA KLUBA
Izbrali novo vodstvo
člani boksarskega kluba Ptuj
so se zbrali na redni letni
skupščini. Vzdušje v klubskih
prostorih je bilo zelo dobro, saj
so bili prisotni tudi gostje, med
njimi ptujski podžupan Ivan Jur-
kovič. Pred skupščino so si lahko
navzoči ogledali lepo urejene
klubske prostore, ki so bili
končani samo nekaj ur pred tem.
Natančno pripravljeno gradivo je
prikazalo zadnje obdobje, ko so
ptujski boksarji dvakrat osvojili
naslov državnih prvakov, enkrat
pa so bili drugi ter vedno dobro or-
ganizirali najkvalitetnejšo sloven-
sko boksarsko prireditev - ptujsko
Zlato rokavico. Predsednik BK
Ptuj Janko Gabrovec je opisal delo
v preteklem obdobju, ko je bilo
potrebno veliko postoriti, da so se
razvili na najboljši boksarski klub
v Sloveniji. Veliko odpovedovanja
je bilo, da so prišli do svojih klub-
skih prostorov, kjer bodo lahko v
miru vzgajali bodoče ptujske bok-
sarske rodove. Prav tako zelo po-
Albert Skok, novi predsednik
BKPtuj.	Foto: Kosi
drobno poročilo je podal trener
BK Ptuj Albin Mere.
Po podelitvi klubskih priznanj
in praktičnih nagrad so za novega
predsednika izvolili Alberta Sko-
ka, za podpredsednika pa dose-
danjega predsednika Janka Ga-
brovca, izvolili pa so tudi druge
organe v BK Ptuj.
Novega predsednika in vodstvo
čaka veliko dela, če želijo še naprej
ostati najboljši boksarski klub v
Sloveniji in dvigniti delo kluba na
še višji nivo. Ob tem so jim izrazili
podporo gostje. Na koncu so bok-
sarji in trener podelili skromno
darilo dosedanjemu predsedniku
kluba Janku Gabrovcu za izjemno
zaslužno delo v preteklem obdob-
ju.
Danilo Klajnšek
JUDO
Jože Mann deveti
Judoist iz Gorišnice Jože
Marin je nastopil na tekmi
svetovnega pokala, ki je bila
v avstrijskem Leodingu. V
njegovi kategoriji je bilo 19
tekmovalcev, a Jože Marin ni
ponovil dobre uvrstitve, kot
je bila tista v Sofiji. Osnovni
razlog je bila poškodba, ki jo
je staknil v prvem krogu.
Jože Marin je najprej prema-
gal Čeha Kolbla in Avstrijca
Suviča, izgubil pa z Japoncem
Kosejem, sicer kasnejšim zma-
govalcem, in Tunizijcem
Agrebijem, ki je na koncu
osvojil tretje mesto. Judoist
Gorišnice Jože Marin bi sicer
moral biti na reprezentančnih
pripravah v Celju, kjer se naj-
boljši slovenski judisti pod
vodstvom trenerja reprezen-
tance Štefana Čuka pripravlja-
jo za nastop na tekmovanju v
Mariboru - za Baumgartnerjev
pokal.
DK
22 - ŠPORT
20. FEBRUAR 1997 - TEDNIK
TENIŠKE NOVICE
#	Odprti prvenstvi do 14 let
Rok Galun se je na OP ŠPORT
PLUS v Ljubljani za igralcev do
14 let uvrstil v četrtfinale. Tam
pa je bil uspešnejši od njega
Matic Omrzel (Triglav Kranj) z
rezultatom 4/6, 6/7. Omrzela je
Galun letos že premagal, in sicer
v finalu OP Ljubljane do 14 let.
Ajada Brumen pa je odlično
igrala na OP SPIN v Domžalah.
V četrtfinalu je premagala Tinko
Uranjek (Tenis akademija Žalec)
6/3, 7/5 od katere je pred mese-
cem dni izgubila v Ljubljani. V
polfinalu je Ajdo premagala Saša
Britovšek 3/6,4/6.
#	Odprto prvenstvo do 16 let
V Litiji so dekleta igrala na od-
prtem prvenstvu do 16 let. Iz
teniškega kluba Ptuj sta na
turnirju nastopili Alenka Gojčič
in Tjaša Kovač.
Tjaša Kovač je s svojimi
odličnimi nastopi dosegla svoj
največji uspeh, saj se je uvrstila v
polfinale. To je uspeh, ki so ga
trenerji Kovačevi napovedali že
lani, vendar se ji po poškodbi
roke (zvin na atletskem tek-
movanju) in smoli pri žrebu ni in
ni posrečilo. Pohvaliti jo velja za
njeno izredno delavnost in
pokončno držo, ki se prav gotovo
manifestira skozi ta uspeh.
Alenka Gojčič se je uvrstila V
četrtfinale. Igrala je s Tajano
Mlakar (TA Breskovar) in po
dveh urah igre in petih spornih
odločitvah vrhovnega sodnika
izgubila s 4/6, 6/7, čeprav je v
drugem nizu vodila že s 4/1.
Ta konec tedna bodo v
Domžalah nastopili fantje do 16
let.
(TK)
ROKOMET
Preverit B - Pyramidia 22:22 (10:9)
^Pyramidia: Rihtarič, M. Šandor 2, Kelenc, Margušič 2,1. Ivančič 4,
Žnidarič, F. Šandor 7, Ranfl 5, D. Ivančič 2, Firbas, Korpar, Tement
Rokometaši Pyramidie iz Moškanjcev se z gostovanja v Slovenj
Gradcu vračajo s točko. Po začetnem vodstvu domačih igralcev so
gostje ves čas imeli igro in vodstvo v rokah. Vodili so že s tremi
zadetki, vendar so ob koncu prvega polčasa naredili preveč napak in
dali priložnost domačinom, da so povedli za zadetek. V nadaljevanju
srečanja so igralci Pyramidie najprej rezultat izenačili, nato pa
povedli, toda ponovilo se je nekaj zadnjih minut iz prvega polčasa.
Nato so gostje morali loviti domačine in I. Ivančič je le uspel rezuhat
izenačiti, s tem zadetkom pa so igralci Pyramidie prišli do pomembne
točke.	(Danilo Klanjšek)
PLANINSKI KOTIČEK
Počitnice
malo drugače
Počitniški čas je še kako
primeren za izlete, zato smo se
odločili, da vas povabimo prvi dan
v počitnicah, to je v ponedeljek,
24. februarja, na počitniški potep
po Halozah. Odhod bo ob 7. uri z
avtobusne postaje Ptuj, povratek
okoli 17. ure. Hrano si bomo
napravili v nahrbtnik kar doma,
vzeli s seboj veliko dobre volje in
prijetnega razpoloženja in dan bo
prav počitniški. Ne verjamete ?
Pridružite se nam! Smer poti naj
bo zaenkrat skrivnost, cena
prevoza je okoli 500 SIT. S seboj
vzemite tudi DNEVNIK
HALOŠKE POTI. Na izlet
vabimo tudi starše. Če bi bilo
vreme zelo slabo, izlet odpade.
Letos pade v počitniški čas tudi
POHOD PO JURČIČEVI POTI,
ki smo se ga Ptujčani udeležili že
trikrat. Izlet bo v soboto, 1. marca.
Odhod posebnega avtobusa bo ob
5.15 izpred šole Ljudski vrt,
povratek okoli 20. ure. Pot je pri-
jetna, položna, večjih vzponov na
poti ni. Začetek je v VIŠNJI
GORI, kamor nas pripelje
avtobus. Nato se sprehodimo do
POLŽEVEGA, kjer nas čakata
kontrolni žig poti in počitek. Od
tu dalje se pot polagoma spušča
vse do Muljave. Sprehodili se
bomo po krajih, ki so znani iz
Jurčičevih povesti in romana DE-
SETI BRAT. Iz teh krajev je
doma večina Jurčičevih literarnih
junakov. Vsa pot je markirana s
posebnimi markacijami. Prijazni
domačini poskrbijo za pohodnike,
da ne odidejo iz njihovih krajev
lačni in žejni. Ob poti postavijo
stojnice z dobrotami kmečkih
gospodinj in dobrih gospodarjev.
Suhi krhlji s poti so lahko še
dolgo prijeten posladek in spomin
na prehojeno pot. Ste se že
odločili, da se nam pridružite?
Prijave so možne na PD Ptuj v
Prešernovi ulici do torka, 25. fe-
bruarja. Cena avtobusnega
prevoza je 1.500 SIT. Prijavite se
lahko tudi pri vodnici izleta.
Planinci svetujemo, da preživite
s svojimi otroki kakšen dan počit-
nic v naravi. Tudi v okolici Ptuja
so zanimive in privlačne poti, ki
jih po krivici zanemarjamo. Ali
ste se že kdaj podali proti MET-
NEMU VRHU do DRSTELJE,
kjer se je rodil naš veliki slavist
dr. Matija Murko? V kmečkem
gostišču Lacko se lahko še ok-
repčate. Druga pot nas lahko
popelje mimo Urekovih v Grajeno
in mimo Potrčeve domačije na
Štukih nazaj proti Ljudskemu
vrtu. Zanimiv potep je lahko tudi
proti ŠTURMOVCU, kjer se v teh
dneh že oglašajo pomladni spevi
naših zanimivih ptic. Poti niso za-
htevne, so pa prijetna sprostitev,
prava priložnost za kakšen pri-
jeten klepet z otroki, za katere ne
najdemo veliko časa.
Tudi po gradovih tod okoli se la-
hko sprehodimo. Grad
TURNIŠCE je lahko izhodišče za
kar nekaj izletov. Mimo gradu
Ristovec se lahko odpravimo proti
Dornavi in še naprej do Muret-
incev. Planinci smo se poskusili
povzpeti tudi že na ptujski grad,
od koder smo se podali na ogled
ptujskih znamenitosti in na
kopanje v TERME.
Včasih je potrebna smo dobra
volja in kakšen namig prijatelja pa
se že tudi na domačem pragu la-
hko počutimo kot pravi planinci.
Planinstvo je način življenja, ne
samo hoja v visokogorje. Tu se
pričenjajo treningi tudi az za-
htevne ture poleti. Na to ne bi
smeli pozabiti.
Prijetne počitnice vam želim!
ViktoriJaDabič
Z VLAKOM NA JANCE
Pester program izletov, poho-
dov in drugih aktivnosti, ki jih je
Planinsko društvo Ptuj organizi-
ralo v februarju, končujemo s
povabilom na prijeten sobotni
izlet na Janče (792 m). Vrh is-
toimenskega hriba, po katerem se
imenuje tudi prikupna vasica,
sodi med najbolj priljubljene
izletniške ter predvsem planinske
točke ljubiteljev gora iz Ljubljane
in okolice. Razlogov, ki privabijo
vsako leto na Janče veliko plan-
incev, je več. Med najpogosteje
poudarjene sodita nedvomno
bližina železniške postaje Jevnica
s pogostimi povezavami v smeri
Ljubljane in Zidanega mosta, od
koder sta slabi dve uri zmernega
hoda, ter velik planinski dom v
središču vasi. Poleg omenjenih
prednosti družbene narave pa je
glavni vzrok obiska Janč
vsekakor čudovita pokrajina in
obilica skritih kotičkov, ki nam
ponujajo svojevrstne razglede na
območje med Ljubljansko kot-
lino na eni ter dolenjskimi griči
in Posavskim hribovjem na drugi
strani. V zadnjih letih postajajo
Janče vse pogostejši cilj tudi za
štajerske planince, zato naj bodo
pričujoče besede dovolj mikavne.
da se nam v soboto, 22. februarja,
pridružite na skupnem izletu
ptujskih in mariborskih plan-
incev na Janče.
Planinci in ljubitelji gora se
zberemo ob 6.30 uri na železniški
postaji v Ptuju, od koder se z
vlakom IC Mura popeljemo do
Jevnice. Sledila bo prijetna, vsega
dve uri trajajoča hoja do planin-
skega doma, kjer nudijo domači
planinci iz PD Litija izvrstno
hrano in pijačo. Po daljšem
počitku bomo z vrha sestopili
nazaj v Jevnico, od koder se
bomo vrnili v Ptuj ob 17.25 uri.
Opremite se planinsko, za hojo
po sredogorju (planinski čevlji)
ter vremenskim razmeram
primerno. Hrana iz nahrbtnika
in v planinskem domu. Cena
izleta, ki vključuje organizacijo,
vodenje in povratno vozovnico za
IC vlak do Jevnice pri Ljubljani,
znaša za člane PD 780 SIT, za
mlade planince 700 SIT ter
nečlane PD 1200 SIT. Prijave z
vplačili sprejemamo v društveni
pisarni na Prešernovi 27 do
petka, 21. februarja. Preživite pri-
jeten dan v družbi ptujskih plan-
incev, zdravemu življenju naproti
pa povabite tudi prijatelje, sorod-
nike in znance. Vodil vas bo Uroš
Vidovič s sovodniki.
KARATE - DO KLUB PTUJ
Odliino peto mesto Lidije Cafuta
Slovenska reprezentančna ekipa
je v Sofiji odlično zastopala
državo, saj je Miha Božič iz Idrije
v srednji kategoriji zasedel tretje
mesto, Ptujčanka Lidija Cafuta pa
odlično peto mesto v težki kate-
goriji, oba v športnih borbah.
Lidija je v prvi borbi s 3:1 pre-
magala Norvežanko, v drugi borbi
Estonko 6:0, v polfinalni borbi za
tretje mesto pa je zelo tesno izgu-
bila z Nemko 5:6.
Prvenstva se je udeležilo 442 na-
jboljših tekmovalk in tekmoval-
cev iz 35 držav.
Andrej Cafuta
Lidija Cafuta v borbi.
TEDNIK 20. FEBRUAR 1997
ŠPORT - 23
ODBOJKA # Marsel -
Zgornja Savinjska 3:1
v derbiju kroga v l.B DOL so
odbojkarice ptujskega Marsela
uspele po 96 minutah igre uganiti
zelo močno ekipo Zgornje Savinj-
ske, pri katerih nastopata dve kva-
litetni ruski igralki. Pred polno
športno dvorano Mladika so bolje
pričele gostje in v prvem nizu po
ogorčeni borbi zmagale. To je de-
lovalo kot opomin za domače od-
bojkarice in so že naslednji niz
prepričljivo dobile ter zmagale še v
naslednjih dveh. Rezultati nizov:
11:15, 15:7, 15:13, 15:9. S to zma-
go so brez poraza prevzele prvo
mesto v 1. B DOL za ženske. Med
dobrimi domačimi odbojkarcami
sta izstopali Marjana Gojkošek in
Nevenka Merhar. Ptujčanke so
nastopile v postavi: Viniševa, Ze-
nunovičeva,	Habjaničeva,
Emeršičeva, Intiharjeva, Klajde-
ričeva, Lipovčeva, Godčeva, Gosa-
kova, Gojkoškova, Prauhartova in
Merhar jeva.
Danilo Klajnšek
NOGOMET • Drava -
Bakovci 2:2(1:1)
Strelci: 1:0 Pučko (7), 1:1
Kerčmar (15), 2:1 Gojkošek (60),
2:2 Kokaš (72)
Drava: Lešnik, Koren, Fanedl,
T. Vršič, Hotko, A. Vršič, Pučko,
Zec, Lučič, Vogrinec in Vesenjak.
Nastopili so še: Sraga, Volk, Kara-
novič in Gojkošek.
Nogometaši ptujske Drave so v
petem pripravljalnem nogomet-
nem srečanju nastopili proti
močnemu tretjeligašu iz Bakovcev
v Hajdošah, da bi vsaj malo ohra-
nili ptujsko igrišče. Srečanje je
bilo izredno živahno, na težkem
igrišču so igralci obeh moštev pri-
kazali hitro igro, vendar brez pra-
ve kontrole žoge.
Danilo Klanjšek
NOGOMET •Aluminij-
FC Gnass 0:2 (0:1)
Strelca: 0:1 Suppan (30), 0:2 P.
Puntigam (72)
Aluminij: Horvat, Kristofič,
Zemljič, Pole, Emeršič, Grbavec,
Zrnko, Rozman, Boškovič,
Gerečnik, R. Hojnik. Igrali so še:
J. Šmigoc, L. Šmigoc, Stimberger,
Hertiš, Vindiš, Zelko, Krajnc,
Lončarič, Habjasnič, Ivančič in
Fridl.
Po sobotni zmagi proti članu 1.
mariborske lige Zlatoličju, so no-
gometaši Aluminija proti četrtoli-
gašu Gnassu delovali močno utru-
jeni. Na tekmi je prišlo do nekaj
poškodb igralcev Aluminija. Upaj-
mo, da niso resnejše.
Danilo Klajnšek
ODBOJKA # Prvenstvo
ŠC Ptuj
Dekliški in fantovski odbojkar-
ski turnir v Šolskem centru Ptuj
sta bila zanimiva ter sta postregla z
obilico privlačnih dvobojev. Ekipe
so bile izredno izenačene, izidi te-
kem negotovi do konca, vmes pa
številni preobrati. Vsi nastopajoči
so bili zelo aktivni, z dobro igro v
polju, na mreži in tudi v napadu.
Odlikovali so se še s servisom in
sprejemom.
Rezultati - dijaki: PTKŠ - EŠ
2:0, PTEŠ - PTSŠ 2:0, GIMN. -
PTKŠ 2:0, EŠ - GIMN. 2:0; za
tretje mesto: PTSŠ - PTKŠ 0:2, za
prvo mesto : PTEŠ - GIMN. 2:1;
dijakinje: PTKŠ - EŠ 0:2, GIMN.
- PTKŠ 2:0, EŠ - GIMN. 2:0.
Vrstni red: 1. EŠ,2. GIMNAZIJA,
3. PTKŠ.
Ivo Komik
MALI NOGOMET
L LIGA • Petovio
Mila - Cariote 9:6
(3:2)
Strelci: 0:1 Majcen (7), 0:2 Lepe-
nik (17), 1:2 Klinger (19), 2:2
Klinger (21), 3:2 Mihdragovič
(26), 4:2 Arlič (31), 5:2 Huzjak
(33), 5:3 Lepenik (38), 6:3 Leben
(41), 6:4 Brglez (43), 7:4 Arlič (44),
8:4 Milodragovič (51), 8:5 Lepe-
nik (53), 9:5 Khnger (55), 9:6
Zemljič (60)
Petovio Mila . Komik, Najvirt,
Arlič, Huzjak, Milidragovič,
Hrastnik, Klinger, Leben.
V derbiju ekip z dna prvenstvene
razpredelnice so nogometaši ptuj-
ske Petovio zasluženo slavili po-
membno zmago. Začetek ni obetal
najboljšega, saj so gostje povedli z
dvema zadetkoma razlike. No, to-
krat so bili domači igralci zelo raz-
položeni, predvsem pa Boris Klin-
ger, ki je z dvema zaporednima za-
detkoma rezultat izenačil. Svo)
delež je prispeval Milidragovič. To
je že povsem druga igra ekipe Pe-
tovio Mila, kot je bila v prvem delu
prvenstva, ko je bila na Ptuju raz-
prodaja točk. Domači trener Mir-
ko Anžel pa še vseeno ni povsem
zadovoljen. V naslednjem krogu
ptujski nogometaši igrajo v
Ljubljani z zelo dobro ekipo Vuko
Rogič.
Danilo Klajnšek
L LIGA MNZ PTUJ
Rezultati zaostalih tekem 7. kro-
ga: Bistro Špic - Krona Zagi 4:7,
Bistro Milena - C.Canon Ambien-
te 0:3 p.f (moštvo Bistro Milena ni
prispelo na tekmo)
I.SLONČEKAl.KAC 7 5 1 1 41:2216
2.	DABTEAM	7 5 0 233:1715
3.BUTIKIVANA	7 5 0 231:2215
4.	PRI TONETU 7 5 0 233:2516
5.	KRONA ZAGI 7 4 0 337:2612
6.	VITOMARCI PETLJA 7 3 1 340:2810
7.	BISTRO ŠPIC 7 3 0 434:34 9
8.	PODLEHNIK 7 2 0 514:22 6
9.	C.CANON AMBIENT 7 2 O 519:15 6
10.BISTRO	MILENA 7 0 0 714:55 0
Razpored za soboto, 22. februarja
-	dvorana CENTER: 16.00 C.Ca-
non Ambiente - Pri Tonetu, 16.50
Krona Zagi - Bistro Milena, 17.40
Dab Team - Bistro Špic. 18.30 Bu-
tik Ivana - Slonček A.L. Kac,
19.20 Podlehnik - Vitomarci
2. LIGA MNZ PTUJ
1.GASTR0ŽETALE	6 4 11 23:16 13
2.	JURŠINCI 5 4 01 24:16 12
3.	MAJŠPERK 5 3 20 27:16 11
4.	RAJH DRAŽENCI 5 3 11 19:15 10
5.	CIRKULANE 5 2 12 15:10 7
6.	ZAVOD 93 6 2 13 22:30 7
7.	SESTRŽE 5 2 03 13:16 6
8.	TELEKOM 5 1 04 10:21 3
9.	ZG. PRISTAVA 6 O 06 16:29 O
Razpored za soboto, 22. februarja
-	dvorana CENTER: 12.30
Zg.Pristava - Cirkulane, 13.20
Juršinci - Rajh Draženci, 14.10
Majšperk - Telekom, 15.00 Sestrže
-	Gastro Žetale.
Branko Lešnik
SKUPŠČINA RK DRAVA
Nii vestif še manj odgovornosti
NEUSPELI SKUPŠČINI ROKOMETNEGA KLUBA DRAVA OB ROB
Dolgo pričakovana skupščina Rokometnega kluba
Drava Ptuj je končno zagledala luč sveta. Na las pa
je bila podobna prejšnji. Zbrali so se namreč samo
ijgralci, trener, sekretar, nekaj staršev in direktor
Športnega zavoda Ptuj Stanko Glažar. Od vodstva
kluba - predsednika kluba in ptujskega podžupana
Ervina Hojkera, sicer človeka, ki je od ptujskega
župana zadolžen za šport, predsednika kluba Boža
Vukašinoviča, Nika Kranjca in Borisa Gobca - pa je
bila megla. Vsaj gospodu Gobcu se je zdelo toliko
vredno, da se je opravičil zaradi bolezni.
In kaj naj bi igralci sami počeli? Normalno: vodili
klub, pridno trenirali in dosegali vrhunske rezulta-
te. No, gospodje, lepo prosimo za minuto odmora.
Tudi odstopiti je častno, saj ste ob prevzemanju
funkcij vedeli, v kaj se spuščate in kaj bi bila vaša
dolžnost.
Mogoče igralci niso primerni vašemu ratingu, še
manj primerni, da so sklicatelji neke skupščine, ki
se potem sprevrže v razširjeni sestanek. Za usodo
kluba vam je bilo zelo malo oziroma čisto nič mar.
Izgovorov bi moralo biti dovolj, a čas teče naprej.
Od obljub, ki ste jih dali, ni ničesar. Še več! Pozabili
ste, da se bliža polagoma konec prvenstva in da bi
lahko bilo s ptujskim moškim rokometom konec.
Ali je to cilj? Verjetno kljub svoji markantnosti tega
ne boste doživeU.
Pa kako je vse skupaj enostavno. Namesto zavajan-
ja bi prišH pred igralce, starše, ljubitelje rokometa in
dejali: "Res ne gre, dajmo skupaj nekaj narediti."
Samo uro in koledar ste pozabili. Vsak glas, vsaka
beseda v odgovor ali nasprotna kritika bo dobro-
došla, če bo namenjena razreševanju težav v ptuj-
skem moškem rokometu. Podrobnosti za vodstvo
niso bistvene. Bo že nekdo. Sicer bi se morali zave-
dati, da še ni prepozno. A časa je vedno manj. Vi res
ne bost trpeli, ampak rokometaši vseh selekcij v klu-
bu, ki jih je vedno manj. Pa ne zaradi pisanja in raz-
krivanja nedela, ampak zaradi nedela ljudi, ki so z
nasmehom in veseljem sprejeli vodenje RK Drava
iz Ptuja.
D. Klajnšek
SV. TROJICA / OBČNI ZBOR PD HAKL
Leto dni planinskega društva
Planinsko društvo Hakl je bilo ustanovljeno aprila lani in ima
blizu 100 članov. Vodi ga Dragotin Kuster.
V	lanskem letu so organizirali
devet izletov. V počastitev 800-let-
nice Lenarta so se odpravili tudi
na Triglav. Izletase je udeležilo več
kot 40 udeležencev. V lanskem
letu so tudi pričeli s tečajem za pla-
nince vodnike, oktobra so bili
sprejeti v Planinsko wezo Sloveni-
je in postali so člani Športne zveze
Lenan. Izdelali so tudi svoj
zaščitni znak.
V	soboto, 15. februarja, so se
zbrali na 1. občnem zboru in v pro-
gram dela za letos zapisali, da bodo
organizirali 7 izletov in pohodov,
dokončali tečaj za planince vodni-
ke, organizirali martinovanje, del-
no opremih planinske vodnike z
najsodobnejšo opremo, ustanovili
sekcijo planinskih vodnikov in
skrbeli za povezanost društva z
drugimi društvi v KS Sv. Trojica.
Skupaj s PD Lenart nameravajo
urediti planinsko pot po občini
Lenart ter urediti obeležje na
domačiji Frana Kocbeka, ki je bil
doma iz Ločkega Vrha pri Bene-
diktu, ima pa velike zasluge za raz-
voj planinstva v Savinjski dolini,
saj je leta 1926 izšla njegova mono-
grafija o Savinjskih Alpah.
Zmago Šalamun
ROKOMET/1.B LIGA
Drtnfa ' Goreit/e
8 31:24(14:11)
Drava: Krauthaker, Valenko, MešI, Pučko 11, Šeruga,
Belšak 6, Potočnjak 4, Pisar 2, Djekič, Hrnjadovič 7 (4),
Osterc 1.
V	zelo pomembnem srečanju v borbi za obstanek so rokometaši
ptujske Drave le uspeli slaviti. Ves prvi polčas so vodih z zadetkom
ali dvema, v 28. minuti, ko je vratar Krauthaker ubranil sedemme-
trovko, pa so domači prišli do treh zadetkov prednosti.
V	drugem polčasu je bila podobna situacija. Rokometaši Drave so
se uspeli oddaljiti na večjo razliko sedem minut pred koncem, ko so
zaigrali nekoliko hitreje in prišU do sorazmerno visoke zmage.
V	naslednjem kolu bodo igrali v gosteh proti prvouvrščeni ekipi
Škofljice.
Danilo Klajnšek
PTUJ / PROGLASITEV NAJBOLJŠIH ŠPORTNIKOV IN ŠPORTNIC
Naslova Maji Ozmec in
Aleksandru Beljavskemu
Dvorana Šolskega centra na Ptuju je bila prizorišče podelitev
priznanj najboljšim športnikom in športnicam Mestne
občine Ptuj. Priznanja so prišle v roke najboljšim, kar je tudi
nagrada za njihovo delo v preteklem letu, predvsem pa za nji-
hove rezultate v letu 1996. Prizorišče je bilo svečano, dvorana
polna, program primeren. Športni zavod Ptuj je v sodelovanju
s Športno zvezo Mestne občine Ptuj svoje poslanstvo opravil
zelo korektno. Slavnostni govornik ptujske podelitve je bil
ptujski podžupan Ervin Hojker.
Priznanja so zares dobili naj-
boljši. V konkurenci osnovnih šol
so jih prejeli: 1. OŠ Ol^a Meglič
Ptuj, 2. OŠ Mladika, 3. OS Ljudski
vrt, 4. OŠ Markovei; srednje šole:
dijakinje: 1. Gimnazija Ptuj; dija-
ki: 1. Ekonomska srednja šola
Ptuj. Priznanja zaslužnim šport-
nim delavcem: Andrej Cafuta,
Klub DO, Zvonko Glažar, ŠD
Hajdoše, Franc Ivančič, AK Ptuj,
Jožica Feguš, PD Ptuj, Stane Le-
pej, KK Perutnina Ptuj, Aleksan-
der Mlakar, DTV Panizan Ptuj,
Marija Pulko, SD Ptuj, Silva Skle-
dar, KBV Ptuj, Jakob Rajh, ŽOK
Marsel, Darja Šori, Plavalni klub
Ptu), Uroš Vidovič, PD Ptuj, Janez
Tašner, ŠD Grajena, Simon
Strček, JK Drava, Franček Ljubeč,
Društvo invalidov, Smiljan
Vajsbaher, KMN Poetovio Ptuj.
Priznanja državnim prvakom in
reprezentantom v kolektivnih
športnih panogah: Damjan
Kavčevič, Branko Fidler, Andrej
Vindiš, Boštjan Brumec, Tanja
Plohi, Mateja Erlač, Nadja Šibila,
Matej Šibila, Uroš Prelog, Damjan
Golub, Žan Kovačič, Maja Volge-
mut in Ines Kacjan - vsi KBV Ptuj
ter Boris Horvat, Robi Holc,
Dušan Rakuš, Miro Fleischer,
Klemen Brumen, Boštjan Zemljič,
Jože Zelenko in Boštjan Kerin -
vsi Boksarski klub Ptuj in Nikola
Seničič, JK Drava, David Valič,
SD Ptuj, Sašo Porok, SD Ptuj,
Alenka Peteršič, SD Ptuj, Špela
Lukner, NTK Petovio, Mirko
Vindiš, AK Ptuj, Danilo Piljak,
ŠŠD OŠ Ljudski vrt, Damjan Bez-
jak, Srdan Gojkošek, Boštjan Ko-
ren, Davorin Fridauer, Damjan
Vogrinec, Mitja Lah, Aleš Čeh, Si-
mon Grabrovrec, Matej Topolovec
in Aleš Jučec - vsi NK Drava. Po-
kal za osvojitev naslova državnega
prvaka: Boksarski klub Ptuj in
Klub borilnih veščin Ptuj.
Pokale za najuspešnejše ekipe
prejmejo: padalska članska ekipa
Aero klub Ptuj, člani SD Ptuj, NK
Drava - članska ekipa, članska eki-
pa JK Drava.
Najuspešenjše ženske ekipe:
NTK Petovio Ptuj, ŽOK Marsel
Ptuj.
Najuspešnejši trenerji: Filip
Leščak, JK Drava, Nagib Zenuno-
vič, ŽOK Marsel, Marijan Blou-
dek, NK Drava, Vladimir Sitar,
KBV Ptuj, Žarko Markovič, AK
Ptuj, in Albin Mere, BK Ptuj.
Priznanje je dobil tudi Srečko
Majcenovič iz SD Ptuj.
Pri dekletih je športnica Ptuja za
leto 1996 Maja Ozmec iz Kluba
borilnih ^ veščin Ptuj, 2. Anita
Ličina, ŠD Ptuj, 3. Maja Žižek,
AK Ptuj, 4. Andreja Razlag, KK
Miroteks Celje, 5. Lidija Cafuta,
Karate DO Ptuj, 6. Marjana Goj-
košek, ŽOK Ptuj.
Pri moških je prvo mesto osvojil
šahist ŠD Ptuj Aleksander Bel-
javski, šahovski Velemojster, 2.
Davorin Gabrovec, KBV Ptuj, 3.
Dejan Zavec, Šola boksa Tehcen-
ter Ptuj, 4. Sebastian Kolednik,JK
Drava Ptuj, 5. Tomaž Pliberšek,
Aero klub Ptuj, 6. Nastja Čeh, NK
Drava Ptuj.
Danilo Klajnšek
Proglasitev športnikov Ptuja.	Foto: Langerholc
ROBERT IN
ALENKA
USPEŠNA V NITRI
v soboto in nedeljo je bil veliki
mednarodni turnir najboljših
strelcev in strelk v Nitri na Slo-
vaškem. Tekmovanja sta se ude-
ležila tudi najboljša mladinca
Ptuja Robert Šimenko in Alenka
Peteršič. Robert je streljal
odlično, saj je prvi dan s 543 kr.
bil štirinajsti, drugi dan pa s 539.
kr. dvanajsti. Alenka je bila v
skrbeh zaradi temperature, a je
zmagala volja, da izkoristi pri-
ložnost mednarodnega nastopa.
Prvi dan je bila trinajsta s 339
kr., drugi dan pa štirinajsta.
DOPISNA LIGA
# Zmagovalca
Gril in SD Ptuj
v nedeljo so bile v Postojni
polfinalne borbe z zračnim
standardni orožjem. V streljanju
s standard zračno pištolo so po
pričakovanju zmagali strelci SD
Ptuj (Milan Stražišar 544, Slav-
ko Ivanovič 357 in Franc Bedrač
363) s 1064. krogi, za 18 kr. pred
drugouvrščeno ekipo Kranja
1046. Tretji so bih strelci Kam-
nika 1045., četrti SD Ptuj-Petlja
1036, peti Repentabor-Sežana
1021, šesti pa MIP Ptuj 1016
kr..Ekipa Petlja je nastopila v
sestavi: Izidor Pulko 339, Matija
Potočnik 347 in Marjan Gril 350
in je dosegla največji uspeh do
zdaj, saj se je uvrstila v finale
državne dopisne lige. Strelci
MlP-a Zvonko Hajduk 347, Da-
nilo Janžekovič 305 in Ludvik
Pšajd ml. 364 k. So za las ostali
brez finala.
Posamezno so se uvrstili v fina-
le Slavko Ivanovič 357 kr. kot
peti, Franc Bedrač 363 kr. kot
tretji in Ludvik Pšajd 364 kr. kot
drugi. Pri mladincih je bila ptuj-
ska posamezna zmaga. Zmago-
valec polfmala je znani ptujski
mlajši mladinec Marjan Gril s
350. kr., drugi je bil David Valič
349..kr., oba iz Ptuja.V konku-
renci veteranov se je Slavko Iva-
novič uvrstil v finale kot drugi iz
polfinala.
Finalna borba za zmagovalca
dopisne lige (po pet ekip in pet
posameznikov) bo 22. marca v
Postojni.
SI
ŠTIRI MEDAUE ZA PTUJSKE JUDISTE
Krani€ vi€eprvak
Slovenije
Minulo soboto se je v bistriški dvorani Impol znova zbrala
množica najboljših mladih judistov iz vse Slovenije, ki so
se potegovali za naslov državnih prvakov v kategoriji sta-
rejših dečkov.
Osnovnošolskega državnega
prvenstva se je udeležilo 106 tek-
movalcev iz petdesetih osnovnih
šol, kar priča o vedno večji
razširjenosti juda v šolskem
prostoru. Odlično se je odrezal
mladi val judo kluba Drava iz
Ptuja. Med šestimi ptujskimi
tekmovalci, ki so zastopali svoje
šole, je bil najboljši eden izmed
favoritov sobotnega prvenstva
Aleš Kranje (OŠ Olga Meglič),
ki je v kat. do 42 kg šele v finalu
izgubil proti domačinu Kosu in
tako osvojil naslov viceprvaka
Slovenije. Svojo pripravljenost
in kvaliteto so z osvojenim tretj-
im mestom potrdili Marko
Planjšek (OŠ Kidričevo), Dami-
jan Zagoršek (OŠ Breg) in Pri-
mož Potočnik (OŠ Ljudski vrt)
in s tem napovedali boj za naj-
višja mesta na prihodnjih veli-
kih mednarodnih turnirjih. Le
za las ob medaljo je bil Markus
Polajžer (OŠ Olge Meglič), ki je
na koncu osvojil 5. mesto v kat.
do 55 kg.
Mladi judisti JK Drava Ptuj so
tako na državnem prvenstvu za
mlajše in starejše dečke skupaj
osvojili kar osem medalj.
Najmlajši pa se brez premora
pripravljajo na bližajoča se med-
narodna turnirja v Lendavi in
sosednji Hrvaški.
Simon Starček
24-ZA RAZVEDRILO
20. FEBRUAR 1996 - TEDNIK
TEDMIK - 20. FEBRUAR 1997
ZA KRATEK CAS - 25
Info - glasbene novice!
Info - kviz
Gotovo veste, kdo so fantje na sliki.
Izrežite glasovnico, vpišite odgo-
vor, in če vam bo sreča naklonjena,
vam bodo v prodajalni Tehnika
Emone Merkurja Ptuj podarili
zgoščenko.
Da je bil pred štirinajstimi dnevi na
fotografiji Peter Andre, je ugotovi-
la tudi Tatjana Maguša, Sovjak 1.
Čestitamo!
Odgovore na današnje vprašanje
pošljite (ali prinesite) na: Ured-
ništvo Tednika, p.p. 95, 2250 Ptuj.
Rok: četrtek, 27. februarja.
Glasbeni okusi so poglavje zase.
Vsak človek odrašča z glasbo ter si
izoblikuje svoje glasbene zvezde!
Glasbene zvezde pa so le tiste, ki
vedno znova posnemajo boljšo,
kvalitetnejšo glasbo in znajo na
koncertih izžarevati posebno ener-
gijo.
Legende ročk glasbe so gotovo
ZZ TOP, ki nastopajo v postavi
Frank Beards, Billy in Dusty Gi-
bons. Tejsaški strici iz banda ZZ
TOP naj bi 12. marca "godli" v živo
tudi v Sloveniji. Fantje promovi-
rajo sedaj pesem z naslovom
BANGBANG
Kanadska rokerica AMANDA
MARSHALL gre po poti Sheryl
Crow in Alanis Morissette.
AMANDA je bila zelo popularna
predvsem v Nemčiji s skladbo Let
it Rain, ki ji sledi aktivna ročk ska-
ladba FALL FROM GRACE
Irsko skupino KELLY FAMI-
LY v glavnem posluša "najstniška"
populacija in prav njim je namen-
jen lahkoten pop/rock album Al-
most Heaven. Družina KRLLY je
pripravila vesoljsko ljubezensko
pesem FELL IN LOVE WITH
AN ALLIEN	ki spada
med povprečne pesmi te izredno
popularne skupine.
BELINDA CARLISLE je lani
pozitivno presenetila z zgoščenko
ali albumom A Woman and a
Man, ki je že dal tri izvrstne pe-
smi: In too Deep, Always Brea-
king my Heart in Love in the Key
of C. Gospa BELINDA je pred tre-
mi leti zabredla v težave z mamili
in sedaj čudovita pevka prepeva
pesem CALIFORNIA	ki
jo spominja na njeno živahno živl-
jenje v ZDA.
Britanski pevec JAMES je bil v
začetku 90. doma zelo popularen s
skladbo Sit Down. Mladi JAMES
goji melodičen ročk, ki ga pred-
stavlja z novo skladbo SHE'S A
STAR
Ameriški trio THE FUGEES je
zelo delaven, saj nastopa kar na
treh frontah. V Nemčiji je skupina
izdala komad RUMBLE IN THE
JUNGLE	v Veliki Brita-
niji je ponovno izdala komad FIJ-
GEE-LA 97	in v ZDA je
skupina za film When we were
Kings posnela trdo, nespevno rap
pesem WHEN WE WERE
KINGS (**).
MONTELL JORDAN je osvojil
Ameriko s komadom This is how
we do it. MONTELL niha med ra-
pom, soulom in RN'B-jem ter se
vrača na lestvice s komadom
WHAT'S ON TONIGHT
Ameriški soul kvintet AZ VET
je za film The Nutty Profesor od-
pel odlično soul harmonijo Last
Night. AZ VET pa svojo glasbeno
vokalno moč izkazuje v priredbi
HARD TO SAV PM SORRV
ki so jo v originalu iz-
vajali Chicago.
TONI CATURA je bil še lani
član skupine Ftm Factory. Zdaj je
podpisal močno pogodbo z
založbo Virgin in na hitro pripra-
vil zelo dinamičen plesni komad
DA PARTV BOOM (* **
Nemška skupina GHETTO
PEOPLE & L-VIZ je zablestela s
komadom In the Ghetto. Novi L-
VIZ ali oponašalec Elvisa Presley-
ja je sedaj priredil pesem FEVER
(**), ki jo je kralj ročk n'rolla
prepeval leta 1960.
N'SVNC so prvo uspešnico I
want you Back prodali v več kot
300.000 kopijah. Novi najstniški
pop band N'SVNC ostaja v zna-
nem ritmu v komadu TERAIN'
UP MV HEART	ki je
tudi napoved za njihov debitanski
album!
Najpopularnejši fantovski pop
band so BACKSTREET BOVS, ki
imajo že štiri mega hite We've got
it goin'on. Pil never Break your
Heart, Get Down in Quit Playin'-
Games. BACKSTREET BOVS so
pripravili še peto malo ploščo
ANVWHERE FOR VOU
ki je tudi najlepša in
najboljša pesem na albumu Back-
streets Boys po mnenju mojih
najstniških sosed!
David Breznik
o^Mladi dopisniki
NA KONJA
Sošolka Špela je ves razed pova-
bila v konjeniški klub na Tur-
nišče. Po prihodu v klub smo naj-
prej dobili navodila, kako mora-
mo ravnati s konjem. Nato smo
odšli jahat. Ko sem prišla na
vrsto, me je bilo zelo strah. Špelin
očka me je potolažil z besedami,
da je konj zelo miren in ubogljiv.
Potolažena sem splezala nanj in
odjahala en krog. Videli smo tudi
kovača, kako je podkoval konja.
Zelo sem bila presenečena, saj si
nisem tako predstavljala podko-
vanja. Tudi snega smo ta dan
imeli v izobilju. Z neizmernim
veseljem smo se kepali in gradili
snežake.
Naše igre je prekinila učiteljica s
klicem, da gremo domov. Ta pri-
jetni dan in Špelina Rika mi bos-
ta še dolgo ostala v spominu.
Barbara Feguš, 3. c,
OŠ Mladika, Ptuj
ZIMSKI
ŠPORTNI DAN
Na zimskem športnem dnevu
smo se sankali, smučali, vozili z
vrečami in lopaticami. Oblekli
smo tople kape, šale, rokavice in
kombinezone. S seboj sem vzel
vrečo. Dobili smo topel čaj in
sendviče. Otroci s smučmi so
imeli svoj breg. Imeli so tudi
vlečnico. Zehm si, da bi imeli še
več takšnih športnih dni.
Matej Pal, 2. r.,
OŠSela
MISLI
OSMOŠOLCEV
O DROGI
Za boljše življenje se moramo po-
truditi sami. Dobro moramo biti
seznanjeni z nevarnostjo drog in
posledicami, ki so vidne. Jaz se
bom potrudil, da bom čimveč
mladih seznanil z nevarnostjo
drog. Upam, da se jih bo vsaj
nekaj odločilo proti drogam, po-
sebej proti kajenju in pitju kave.
Miha Furek, 8. a
Zasvojenost z drogo se iz dneva v
dan veča. Širi se kot virus, ki
povzroča hude bolečine. Mla-
dostniki postanejo zasvojeni za-
radi težav, ki jih obdajajo. Mis-
lim, da bi s skupnimi močmi pre-
magali zasvojenost in drogo. Svet
bi bil lepši in poln nasmejanih
obrazov. Mladostniki pa bi bili
veseli in ne bi poskušali droge.
Težave bi reševali skupaj s starši
in prijatelji. Želim si, da bi bilo v
prihodnje res tako.
Blanka Jerenko, 8. b
OŠ VIDEM
ŽALOSTNE SO
USODE
VELIKIH
UMETNIKOV
Umetniki so nevsakdanji, du-
hovno bogati, ustvarjalni ljudje
na področju glasbe, likovne in
besedne umetnosti.
Usode umetnikov: pesnikov, pi-
sateljev, skladateljev, kiparjev in
drugih so bile žalostne. Družba
ni znala vrednotiti njihovih del
in umetniških ustvarjanj. Živeli
so na robu družbe, preganjani,
osamljeni in nerazumljivi. Pri-
mož Trubar, protestanski pisec,
je bil preganjan, France
Prešeren, naš največji pesnik, je
bil reven, zato ga Julija ni marala,
čeprav je najlepše pesmi posvetil
njej. V svojih pesmih je raz-
mišljal o usodi umetnika. "Pevcu
vedno sreča laže, on živi, umrje
brez denarja..." in "Slep je, kdor
se s petjem ukvarja, Kranjec moj
mu osle kaže." (Glosa). Umetnik
mora ustvarjati, ker ga vodi no-
tranja sila, kljub temu da ve, da
njegovo delo ni cenjeno v družbi.
Skladatelj Beethoven je bil
zadnja leta svojega živlljenja
gluh, kljub temu so njegove
zadnje simfonije ene izmed naj-
lepših.. Cankar, Kette, Murn -
večina pisateljev in pesnikov
vseh dob je živela zelo revno.
Umrli so mladi zaradi revščine in
bolezni. Vincent van Gogh, veli-
ki slikar, je zblaznel. Ko raz-
mišljam o teh usodah, se
sprašujem: "Kake pesmi bi pisal
Prešeren, če ne bi bil nesrečno
zaljubljen? Kakšne umetnine bi
ustvarili pisatelji modeme, če bi
bili bogati? Kakšne slike bi slikal
Vincent van Gogh, če ne bi bil
tako čustven in rahločuten?"
Večina umetnikov je postala
slavnih šele po svoji smrti, za časa
življenja pa so zaslužili komaj za
preživetje. Ali res mora človek
umreti, da ga znamo ceniti?
Svoje razmišljanje o žalostnih
usodah končujem. Družba umet-
nikom ni bila (verjetno tudi da-
nes ni) naklonjena. KLjub temu
da so to občutili, so ustvarjali na-
prej. Njihove usode so bile tra-
gične, njihova dela pa velika.
Tadej Pintar,
OŠ Olge Meglič
0,NE!
Hodila sem na poti od avtobusne
postaje do šole. Dolgčas. Še dre-
vesa so bila brez listov. Kot ptič
brez perja.
Bila sem res dobre volje. Ko sem
prispela do šole, sem pri vratih
opazila druščino fantov, zatoplje-
no v pogovor. Prežvekovali so
kot krave. Vrata so se odprla in
na piano je pogledal neki mulček.
"Kaj pa ti gledaš?" je zinil eden od
"ta vehkih". Mali je bil seveda
tiho in hotel se je skriti. A niso
mu dali miru. Začeli so si ga po-
dajati kot žogo. Zraven so se nag-
nusno režali, TELEBANI! Po-
kvarili so mi dan. Stavim, da so
mislili, da so bogovi s potrebnimi
privilegiji in ustrahujejo druge.
Čeprav imam tudi jaz dneve, ko
sem jezna na vsakogar na svojem
radarju in bi se najraje zdrla nad
njim, požgala šolo, se postrigla na
balin, zlomila konice, raztrgala
knjige, zlomila nekaj nosov in
spravila nekaj živcev na preiz-
kušnjo - KDO MI PA KAJ
MORE?
Barbara Zafošnik,
OŠ Kidričevo
SKAKALNICA
Zapadel je težko pričakovani
sneg. Skozi okno sem opazoval
ples snežink. Hrib za hišo je do-
bival vedno debelejšo belo odejo.
Cin, cin! Le kdo je v takšnem
metežu zunaj? Pred vrati stoji Si-
mon. Vpraša me, ali bi šel delat
skakalnico, in poleg poskakuje
od mraza. Zdaj še ni dovolj snega,
mu odgovorim. Lahko pa utrdi-
va progo. Prva dva dni smo utr-
jevali progo. Pomagali so še drugi
fantje. Ko je bila dovolj utrjena,
smo začeli gradnjo skakalnice.
Grega, ki je najstarejši, je vozil
sneg s samokolnico in dajal navo-
dila za izgradnjo, drugi pa smo
teptali in oblikovali. Tudi okra-
sili smo jo kot pravo. Začeli smo
skakati. Ker se je stemnilo, smo
se dogovorili za naslednji dan.
Tako je bilo vse dni počitnic.
Ampak to ni bilo prvič. Vsako
leto si naredimo skakalnico.
Vendar je vsako leto večja. Ati mi
je povedal, da si je v mlajših letih
delal na istem mestu skakalnice.
Upam samo, da sneg ne bo prehi-
tro skopnel.
Davor Ules, 3. r.,
OŠ Hajdina
DAN, KO SE
NAM JE
IZGUBIL PES
Kmalu po novem letu bo že leto,
odkar imamo psa Reksa. Ko je bil
še majhen, se nam je izgubil.
Bil je lep zimski dan. Z bratom
Tomažem in prijatelji smo šli
smučat. Brat je bil zadolžen, da
poskrbi tudi za psa. Pustil ga je
kar zunaj. Ko smo prišli s
smučanja, nismo več našli psa.
Pri hiši je nastala panika in
obtoževanje, kdo je kriv, da ni
psa. Nato se je začelo intenzivno
iskanje, ki je trajalo pozno v noč.
Psa smo klicali in ga iskali pri
vseh okoliških psih. V oddalje-
nejše dele vasi je mama klicala po
telefonu - spraševala je, ali so kje
videli našega psa. Nihče ni nič
vedel in nihče ga ni videl. Bil je
večer, psa pa ni bilo od nikoder.
Bali smo se že, da nam ga je kdo
ugrabil. Ko se je vrnil ata iz
službe, je bil hud, da nismo
skrbeli za psa. Sam se ga je odpra-
vil iskat. Dolgo časa ga ni bilo.
Končno je pozvonilo pri vratih.
Brat, mama in jaz smo se zapodi-
li, da bi jih odprli. Pred vrati smo
zagledali ata in seveda našega
Reksa. Vsi smo se zelo razveselili.
Božali smo psa in poslušali ata, ki
je povedal, da je našel Reksa pri
naših sorodnikih v njihovi pasji
hišici.
Naše veselje je bilo veliko, čeprav
nas je ata tudi okregal, da nismo
dovolj pazili na psa.
Igor Rakuša, 5. a,
OŠ Tomaž/Ormož
KROMPIRJEVA
Mama me je zbudila ob tretji uri
zjutraj. Nisem hotel vstati, ven-
dar ko sem se spomnil, da smo
namenjeni na morje, sem takoj
skočil na noge. Kovčki so bili
pripravljen in hiteli smo jih zla-
gat v avto. Na morje smo šli sku-
paj s sorodniki iz Maribora.
Pot je bila zelo naporna in dolga.
Ko smo prišli do vil Belvi, smo se
namestili. Mama je vprašala, kje
je krompir, in vsi smo začeli iska-
ti. Pretaknili smo ves avto, ven-
dar krompirja ni bilo. Nato se je
ati spomnil, da ga je pozabil
doma. Vsi smo se smejali in malo
je manjkalo, da nam niso popo-
kali trebuhi. Prijatelji so atija je-
zili, da mu je bilo krompirja žal
in ga ni hotel vzeti s seboj.
Naslednji dan smo šli na tržnico,
jo prehodili po dolgem in počez,
a krompirja nismo našli. Tako je
minilo deset dni brez krompirja
na jedilniku.
Še danes nam gre na smeh, ko
pomishmo, da je imel ati posaje-
nega 2 hektarja krompirja, s sabo
ga pa nismo vzeli niti kilogram.
Pritnorz Pernat, 6. r.,
OŠ Cirkovce
ZIMSKO
VESELJE
Zima je zame drugi najlepši letni
čas, ker so mi všeč zimski športi.
Na Ptuj že dolgo ni bilo take
zime. Ker je polno snega, smo
imeli letos tudi že zimski športni
dan. Tam smo se sankali in se
vozili z lopaticami. Učiteljice so
me zafrkavale, ali bi jih vozil, am-
pak si niso upale, zato sem se jim
samo smejal.
Doma smo pa imeli tekmovanje
v skokih. Imeh smo tri ekipe:
veterane, srednješolce in osnov-
nošolce. Najdaljši skok je bi dolg
devetnajst metrov in pol. Pri sta-
rejših in mlajših srednješolcih so
bile prave smešnice, najbolj pa
pri mlajših. Nejc, ki je star osem
let, je padel in od takrat ni upal
več na skakalnico. Pri mlajših
sem skakal tudi jaz in bil Četrti.
Moj najdaljši skok je bil štirinajst
metrov. Prvim trem so podelili
nagrade.
Bilo je čudovito, kljub temu da je
bil mrzel zimski dan.
Branko Lah, 4.b,
OŠ Ljudski vrt
AU, BOLI!
Bile so poletne počitnice. Z ma-
mico sva se odpeljala k babici na
obisk. Tam stanuje moj bratra-
nec Maks, ki je dve leti mlajši od
mene.
Ko sva prišla k babici, me je
Maks vprašal: "Greva v gozd dir-
kat s kolesi?" "Moram vprašati
mamico," sem mu odgovoril. Ma-
mica mi je to odsvetovala. Dejala
je, da se je v gozdu nevarno voziti
s kolesom, saj je tam veliko dre-
ves in njihovih korenin. Kljub
temu sva z Maksom zajahala svo-
ji kolesi in se odpeljala v gozd. Šla
sva tekmovat, kateri je hitrejši in
kateri si več upa. Spustil sem se
po najbolj strmem bregu v gozdu.
Maks se je ustavil in me opazoval.
Pri največji hitrosti me je "vrglo"
v zrak in padel sem, kolikor sem
dolg in širok. Maks je pritekel k
meni. "Joj, kak si zleta," se je za-
smejal. Meni ni bilo do smeha.
Poskušal sem stopiti na nogo, za-
kričal sem: "Au, kako boU." Sedel
sem na tla in zajokal. Jokal sem
od bolečin in od strahu, ker sem
šel v gozd brez dovoljenja. Maks
je šel po mamico. Mamica je
prišla pome, da me odpelje k
zdravniku. Molčala je. Ko sem
zajamral: "Mami, kako me boli
noga," je rekla: "Miha, kaj ne veš:
Kdor ne uboga, ga tepe nadloga?"
Videl sem, da ni jezna name, da
se boji za mojo nogo.
Odpeljala me je k zdravniku,
nato v bolnišnico. Dobil sem ma-
vec. To me je izučilo in nikdar
več ne bom dirjal v gozdu s kole-
som.
Miha Plej, 6. a,
OŠ Kidričevo
26 - POSLOVNA SPOROČILA
20. FEBRUAR 1997- TEDNIK
TEDNIK 20. FEBRUAR 1997
OGLASI IN OBJAVE -27
Čakajoi na steiaj?
Problemi v maiiolsiii tovarni Islira Releji so se pričeli
pred desetimi leti, ko je takratno vodstvo Gorenja proda-
lo najvitalnejši del proizvodnje - programatorje. Težave
so se nadaljevale in stopnjevale konec osemdesetih in v
začetku devetdesetih let. Kazalo pa je, da bo 43 družbe-
nikom, ki so konec 1992. leta postali večinski lastniki
makolske Iskre (dvajset odstotkov je še vedno v lasti
Sklada za razvoj R Slovenije), uspelo presekati gordijski
vozel. V začetku je nekako še šlo, potem pa so se pričele
kopičiti težave ne samo pri izplačilu regresa za letni do-
pust, temveč tudi zaradi ostre konkurence za zahtevnem
zahodnem tržišču, kamor vse bolj prodirajo cenejši izdel-
ki iz nekaterih azijskih držav. Poleg tega pa se jim je
drugo polletje lanskega leta še zmanjšalo število naročil.
Delavci so s stavko kar dva-
krat opozorili, da bi regres za let-
ni dopust želeli dobiti. Ko je v
lanskem novembru kazalo, da iz
tega začaranega kroga ne bo
mogoče priti, je direktor Viktor
Korošec s sindikatom podpisal
neke vrste socialni sporazum.
Delavci so stavko prekinili in šli
na delo. Razočaranje pa so
doživeli konec decembra po iz-
plačilu novembrske plače, ki je
bila manjša za tiste, ki so sodelo-
vali v stavki, še vedno pa niso
prejeli dela regresa za letni do-
pust. Tako je potem okoli 70 del-
avcev takoj po novem letu po-
novno pričelo stavkati.
Stavkajoči, ki so na svoje stan-
je opozorili širšo javnost tudi
tako, da so odšli k slovenjebi-
striškemu županu, kmalu za tem
pa je prišlo tudi do sestanka med
vodstvom občine, makolske to-
varne, predstavniki sindikata ter
Valterjem Nemcem iz Sklada za
razvoj, so v začetku minulega
tedna zahtevali odstop direktor-
ja Korošca. V devetih točkah so
med vzroke zapisali, da direktor
ni izpolnil lastnoročno podpisa-
nega novembrskega sporazuma,
ko je med drugim tudi izjavil, da
bo odstopil, če zahtev stavka-
jočih ne bo izpolnil. Med argu-
mente za njegov odstop so še na-
vedli, da s svojimi sodelavci za-
poslenim ni sposoben zagotoviti
minimalne socialne varnosti in
da v petih letih ni uspel sanirati
podjetja. Še posebej pa mu de-
lavci zamerijo, da je njih in nji-
hove družine spravil na rob ek-
sistence.
Ko smo se minuli ponedeljek
pogovarjali z direktorjem Vik-
torjem Korošcem, nam je pove-
dal, da naj bi vsi zaposleni preje-
li prejšnjo sredo decembrsko
plačo, pa se to ni zgodilo. Ob
tem je še povedal, da si delavci,
ki delajo, s tem ohranjajo delov-
na mesta. V četrtek pa je zaradi
pomanjkanje reprodukcijskega
materiala odredil kolektivni do-
pust, ki bi naj trajal vse do 17. fe-
bruarja. V torek, vse do zakl-
jučka 'lednikove redakcije, de-
lavci še niso delali, kljub temu
da je direktor Korošec, ki je bil
minuli konec tedna nedosegljiv,
le prišel v tovarno.
Problem je nastal prejšnji pe-
tek, ko so stavkajoči, ki vztrajajo
sedaj že osem tednov, prišli zju-
traj pred zaprta vrata tovarne. Z
njimi sta bila poleg Marije
Umiljenovič, predsednice stav-
kovnega odbora, še sindikalista
Edi Ozimič ter Dušan Detiček.
Edi Ozimič je povedal, da se v
času stavke status stavkajočih
delavcev ne more menjati in de-
lodajalec stavke s kolektivnim
dopustom ne more prekiniti.
Tako so stavkajoči "prihajali v
tovarno" vse dni kolektivnega
dopusta in pod milim nebom
vztrajali pred zaprtimi tovar-
niškimi vrati.
Omeniti je še potrebno, da sta
bila Edi Ozimič in Marija Umil-
jenovič minuli četrtek tudi pri
Ivu Bizjaku - varuhu človekovih
pravic. Povedala sta mu, kako
delodajalci ravnajo glede svojih
obveznosti do delavcev. Opozo-
rila pa sta ga tudi, da primer del-
avcev v makolski Iskri ni
osamljen v verigi delavskega
brezpravja, saj veliko zasebnikov
kupuje s krediti razna podjetja
od Sklada za razvoj, kupnino pa
kasneje poravnavajo na plečih
delavcev. Posebej sta izpostavila,
da inšpekcija za delo svoje delo
sicer formalno opravlja, vendar
zaradi nedorečene zakonodaje
na tem področju ni učinkovita,
delo delovnih sodišč pa poteka
prepočasi.
V času kolektivnega dopusta
je v javnost pricurljala vest, da v
Iskri Relejih čakajo na sklep
sodišča o stečaju, ki naj bi ga po-
skušali peljati kontrolirano in
skozi poravnavo "očistili tovar-
no".
Delavci, ki so zaradi vseh ek-
sistenčnih težav na robu živl-
jenjskega minimuma, so se po
pomoč obrnili na Center za soci-
alno delo. Direktorica slovenje-
bistriškega centra Marija Dobni-
kar nam je povedala, da bodo tis-
tim, ki so vlogi predložili vso
ustrezno dokumentacijo, v teh
dneh pričeli izplačevati indivi-
dualno pomoč. Ko pa bodo v to-
varni dobili plačo, bodo to
pomoč morali vrniti, razen če bi
kljub izplačani plači prišli na
rob socialne varnosti. Prav tako
pa so spisek socialno najbolj
ogroženih družin iz makolske
Iskre poslali tudi na občinski
odbor Rdečega križa v Slovenski
Bistrici, ki ljudem v takih sti-
skah vedno priskoči na pomoč.
Vida Topolovec
Prva žrtev podvoza
Nesreča nikoli ne počiva. Na gradbišču pri gradnji pod-
voza pod železniško progo ob Cučkovi ulici na Ptuju je v
petek, 14. februarja, nekaj po deveti uri dopoldne prišlo
do hude delovni nezgode, v kateri je en delavec izgubila
življenje.
Delavci mariborskega podjet-
ja Stavbar Mehanizacija so med
dvigovanjem večjega in težjega
tovora uporabljali avtodvigalo. Z
njegovo pomočjo so opravljali
demontažo velikega dvigala.
Čeprav so avtodvigalo stabilizi-
rali, se je po vsej verjetnosti zara-
di velike teže ter mehkih in
prodnatih tal avtodvigalo s tovo-
rom prevrnilo na stran in padlo
med parkirana osebna vozila. Pri
tem je pod seboj pokopalo 48-
letnega delavca Stjepana Vnuka
iz Karlovca, ki je začasno sta-
noval v Mariboru. Čeprav so
mu iz bližnjega zdravstvenega
doma takoj nudili prvo medi-
cinsko pomoč, je zaradi hudih
poškodb na glavi slabi dve uri
po prevozu v ptujsko bol-
nišnico umrl.
V tistem trenutku v bližini ni
bilo več ljudi, sicer bi bile posle-
dice zagotovo še bolj tragične.
Skoraj neverjetno pa je tudi, da
je avtodvigalo s težkim tovorom
padlo na prazno cesto in pri tem
ni poškodovalo nobenega od
parkiranih osebnih avtomobilov
na pločnikih.
-OM
Prevrnjeno avtodvigalo je padlo na cesto med parkira-
ne osebne avtomobile.	Foto: M. Ozmec
NadaUevanjje
gradn/e podvoza
Delavci italijanskega gradbe-
nega podjetja Copssette so s
pomočjo delavcev svojih podiz-
vajalcev kmalu potem, ko je po-
pustil hujši mraz, prve dni fe-
bruarja nadaljevali delo pri
gradnji ptujskega podvoza. Naj-
prej so nadaljevali gradnjo pod
pokritim delom, trenutno pa
gradijo armiranobetonske in ne-
prepustne stranske stene podvo-
za pod železniško progo. Če bo
vse po sreči, predvsem pa če
pomlad ne bo preveč mokra,
lahko pričakujemo, da bodo dela
končali v dogovorjenih rokih.
Foto: M. Ozmec
ffof bo
veselle
Medtem ko so se za približno
polovico slovenskih šolarjev
pričele zimske počitnice v
začetku tega tedna, čaka šolarje
z območja ljubljanske in mari-
borske regije zimsko veselje v
začetku prihodnjega tedna. Mno-
gi ste se že ali pa se boste glede
na zmožnosti zagotovo odpravili
tudi na smučanje, zato ne bo na-
pak, da vas opozorimo tudi na
varnost na smučiščih.
V letu 1996 se je na naših
smučiščih pripetilo 130 raznih nes-
reč, pri čemer je 36 oseb utrpelo
težje telesne poškodbe, 96 pa
lažje. Smrtnih žrtev na srečo lani ni
bilo. V letošnjem letu pa se je na
slovenskih smučiščih huje ali lažje
poškodovalo že 24 smučarjev ali
deskarjev. Na upravi za notranje
zadeve v Mariboru smo izvedeli, da
v sklopu svojih rednih nalog njihovi
policisti opravljajo tudi nadzor nad
javnimi smučišči na območju mari-
zimsko
varno
borskega in zreškega Pohorja. Za
to je v tej zimski sezoni usposoblje-
nih 19 policistov. Njihova naloga je
predvsem v vseh pogledih bdeti
nad varnostjo smučarjev. Tako
bodo vse vidno predrzne, nevar-
ne ali vidno vinjene smučarje,
sankarje in deskarje enostavno
odstranili s smučišč. Po potrebi
bodo opravljali tudi kontrolo alko-
holiziranosti uporabnikov belih
strmin; kot običajno bodo to
počeli z alkotesti po določilih za-
kona o prekrških.
Upravljavce smučišč, vlečnic in
sedežnic so opozorili na njihove
dolžnosti, med katerimi je najpo-
membnejša ta, da so vsako leto
dolžni skrbeti za varnost obiskoval-
cev z rednimi in kontrolnimi pregle-
di vseh naprav ter seveda s potreb-
nim sprotnim vzdrževanjem vseh
vitalnih elementov teh naprav. Za
izvrševanje teh zakonskih obvez-
nosti so zadolžene inšpekcijske
službe, prepričani smo, da bodo
svoje delo opravljali tako, kot to od
njih pričakujemo vsi ljubitelji
smučanja.
Pa dobro in predvsem varno
smuko vam želim!
M. Ozmec
PRI PADCU SE JE HUDO
RANIL
Na pustni torek zjutraj so mimoi-
doči ob poti čez staro mestno po-
kopališče v Ruju opazili ležečega
nezavestnega moškega. Prišli so
policisti in ugotovili, da je pones-
rečenec 58-letni Stanislav K. iz Ru-
ja. Prepeljali so ga v ptujsko bol-
nišnico, kjer so ugotovili, da ima na
glavi hude poškodbe. Policisti so
tudi ugotovili, da je Stanislav K. tis-
to noč šel peš čez staro mestno
pokopališče. Na shojenem in
zmrznjenem snegu, ki je ponekod
prekrival še pešpot, mu je drselo,
zato je večkrat padel po tleh. Uso-
den je bil zadnji padec, ko je z gla-
vo udaril ob betonski robnik enega
od grobov in obležal. Policisti o pri-
meru zbirajo podrobnejša obvest-
ila in podatke.
POŽAR V STANOVANJSKI
HIŠI
v stanovanjski hiši A.M. v Cezan-
jevcih pri Ljutomeru je v torek, 11.
februarja, popoldne nastal požar, ki
so ga pogasili gasilci iz domače
vasi. Plameni so zajeli dnevno
sobo, po vsej verjetnosti zato ker
so se z ognjem igrali otroci. Po
oceni je škode za dobrih 200.000
tolarjev.
Z VLOMOM PO CIGARETE
IN KAVO
Konec prejšnjega tedna je nez-
nanec vlomil v samopostrežno
trgovino Prehrana v Hotinji vasi pri
Račah. Odnesel je večjo količino
cigaret in kave, po oceni za dobrih
150.000 tolarjev.
ODNESEL KAR CELO
BLAGAJNO
Pred dnevi je neznanec vlomil v
trgovino Domles v Ulici bratov
Brglez na Pragerskem. Verjetno
blagajne ni mogel odpreti, zato jo
je odnesel z vsem, kar je bilo v njej.
Najbrž pa ni bila polna, saj ocenju-
jejo, da je lastnik trgovine M.D.
oškodovan za okoli 100.000 tolar-
jev.
UKRADEN OSEBNI AVTO
v torek, 11. februarja, okoli 18.
ure je nezanec izpred gostinskega
lokala v Cirkovcah odpeljal osebni
avto Renault 4. Katrca je bila svetlo
rjave barve z registrsko številko MB
D 83 74.
MLADI KOLESAR HUDO
RANJEN
v soboto, 15. februarja, ob 14.30
je po lokalni cesti skozi naselje
Podvinci vozila skupina kolesarjev.
Med njimi je bil tudi 16-letni M. K. iz
Ruja, ki je nenadoma padel in se
hudo ranil.
ZAGOREL TOVORNJAK
v petek, 14. februarja, nekaj po
6. uri zjutraj je zasebni prevoznik
na parkirnem prostoru v Prešernovi
ulici v Ljutomeru spravljal v pogon
13 let stari tovornjak. Nenadoma
je, domnevno zaradi napake v do-
trajni električni napeljavi, pod ar-
maturno ploščo začelo goreti. Voz-
nik je brž segel po gasilnem apara-
tu in ogenj pogasil, predno se je
razširil, zaradi tega nastala škoda
ocenjena le na okoli 100.000 tolar-
jev.
ZGORELO GOSPODARSKO
POSLOPJE
v soboto, 15. februarja, okoli 21.
ure je izbruhnil požar na gospodar-
skem poslopju Frančiška S. v
Trnovcu pri Slovenski Bistrici. Zgo-
relo je ostrešje, kolarnica, skedenj,
lesena stiskalnica, več ton sena in
nekaj kmetijskega orodja. Živino in
kmetijske stroje so rešili gasilci, ki
so požar tudi ukrotili. Vzrok požara
še ni znan, škodo pa so ocenili na
okoli 2 milijona tolarjev.
VLOM V PRODAJALNO
v noči na petek, 14. februarja, je
neznanec vlomil v prodajalno
Agro-dežela v Razkrižju, občina
Ljutomer. Z vlomilcem je izginilo
več tehničnih predmetov, razno
orodje in manjša vsota gotovine, ki
jo je našel v ročni blagajni. Po oce-
ni je lastnika prodajalne oškodoval
za okoli 500.000 tolarjev
KOLESAR PRI PADCU
HUDO RANJEN
Po regionalni cesti skozi naselje
Pušenci, občina Ormož, se je v so-
boto, 15. februarja, nekaj po 15. uri
peljal s kolesom 60-letni Stanko L.
iz Pušencev Med vožnjo po klancu
navzdol je nenadoma padel po
cestišču in se hudo ranil.
FF
RODILE SO - ČESTITA-
MO!: Darija Sluga, Mestni
Vrh 99, Ptuj - Tadeja; Metka
Novak, Gabrnik 34/a,
Juršinci - dečka; Valerija
Čeh, Kvedrova 1, Ptuj -
Žana; Suzana Šticl, Izseljen-
ska 1, Slovenska Bistrica -
Mateja; Ljulja Matiči, Za-
grebška 5 - deklico; Milena
Cvetko, Ločič 6/a, Trnovska
vas - Iris; Anita Črnivec, Po-
horje 11, Cirkulane - dečka;
Alica Fekonja, Volkmerjeva
30, Ptuj - Žana; Vesna Šmid,
Rimska pl. 4, Ptuj - dečka;
Vanja Kirbiš, Vareja 4, Vi-
dem - Kajo; Romana Bom-
bek, Mihovci 70/a, Velika
Nedelja - Aljaža; Ana
Svenšek, Ložina 9, Podleh-
nik - deklico; Romana Sat-
ler, Rabelčja vas 16, Ptuj -
Žana; Klavdija Aubel,
Majšperk 77, Majšperk -
Mitjo; Jelka Kokot, Go-
renjski Vrh 49, Zavrč - Ale-
na; Irena Žibrat, Gibina 23,
Ljutomer - Matejo; Željka
Bilič, Partizanska 7, Lenart
- deklico; Anica Primožič,
Vičanci 6, Velika Nedelja -
dečka.
:iTi[fTiif
PTUJ • Drevi ob 19. uri bo v
refektoriju minoritskega sa-
mostana koncert solistov
zbora M. Glinka iz St. Peters-
burga, ki ga bo organiziralo
Združenje prijateljev umet-
nosti Lumen. Nastopila bos-
ta mezzosopranistka Irina
Legkaja in basist Peter Migu-
nov, ki ju bo spremljal pianist
Peter Zoltan.
PTUJ • Drevi ob 20. uri bo v
Party klubu odprta reizstava
likovnih del Branka Gajšta,
člana likovne sekcije DPD
Svoboda Ptuj.
PTUJ # V župnijski dvorani
sv. Ožbalta bo ponovitev je-
senskega teološkega tečaja
iz Ljubljane na temo Vzne-
mirjati in povezovati. V pe-
tek, 21. februarja, bo preda-
val dr. Rudi Koncllja na temo
Sveto pismo pomaga
reševati uganke mojega živl-
jenja, v soboto, 22. februarja,
bo dr. Drago Ocvirk predaval
na temo Človek prihodnosti:
Superman, Frankensteln ali
nekaj tretjega?, v nedeljOj23.
februarja, pa bo dr. Ivan Štu-
hec predaval na temo Moža
in ženo ju je ustvaril. Preda-
vanja se bodo pričenjala ob
18. uri, nadaljevanje tečaja
pa bo naslednji petek, 28. fe-
bruarja.
SLOVENSKA BISTRICA #
Jutri, v petek, ob 19. uri bo v
viteški dvorani gradu Sloven-
ska Bistrica posmrtna pred-,
stavitev knjige slovenskega
režiserja in igralca Branka
Gombača "Ves ta svet je
oder".
PTUJ • Jutri bo v klubu Ro-
mantika odprta razstava
oljnih slik Grege Samasturja,
člana likovne sekcije DPD
Svoboda Ptuj.
JURŠINCI • Prosvetno
društvo dr. Anton Slodnjak
Juršinci pripravlja v soboto,
22. februarja, ob 18. uri kul-
turni večer v pesmi in besedi.
V tamkajšnji prosvetni dvora-
ni bodo nastopili juršinski
fantje, mešani pevski zbor
PD, pevci cerkvenega zbora
sv. Lovrenc, ljudski godci,
mladi glasbeniki in domača
dramska skupina.
PTUJ # Gledališče organizi-
ra v soboto, 22. februarja, ob
20. uri svojevrstno, imrovizi-
rano in neponovljivo gleda-
liško igro Nataše Burger, ab-
solventke gledališke akade-
mije DAMu v Pragi.
PTUJ • V sredo, 25. februar-
ja, bo na Ptuju gostovalo Slo-
vensko stalno gledališče iz
Trsta s komedijo Maurizia
Costadza Izpraznjeno vrni v
režiji Jaše Jamnika. Igrata
Polona Vetrih in Andrijan
Rustjan.
MARKOVCI • V avli osnov-
ne šole je na ogled likovna
razstava profesorice Olge
Zorko, članice Likovne sekci-
je DPD Svoboda Ptuj.
KINO PTUJ • Do konca
tega tedna je ob 17.30 in ob
20. uri na sporedu film Slee-
pers, 22. in 23. februarja pa
ob 16. uri še Notredamski
zvonar. Naslednji teden
bodo vrteli film Jack ob 18. in
20. uri.