GLAS
LETO XXIII. ŠT. 27 (1089) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 19. JULIJA 2018
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Rusija 2018
Z nedeljsko zmago
francoske državne
reprezentance 
se je končalo
svetovno 
prvenstvo 
v nogometu 15
Srečanja 2018
V poletnem
središču 
v Zavodu Sv.
Družine v Gorici
otroci preživljajo
vesele, razigrane
urice 7
Častitljiv jubilej
V Slivnem so v
veseli družbi s
petjem in z
zdravicami
nazdravili 90.
poletju kulturnika
Iva Kralja 11
Foto damj@n 
Kard. Pietro Parolin v Ogleju
Mir, pravičnost,
sprava in sloga!
  b
letošnjem
prazniku
zavetnikov goriške
nadškofije in
dežele Furlanije
Julijske krajine je
bil 12. julija 2018 v
Ogleju poseben
gost letošnjega
slavja vatikanski
državni tajnik
kard. Pietro
Parolin. Najprej je
imel lectio magistralis ob 100. obletnici konca
prve svetovne vojne z naslovom Vojna: poraz za
vse, nato je v patriarhalni baziliki vodil slovesno
somaševanje, ki je potekalo “v oglejskem
duhu”, v jezikih nekdanjega patriarhata.
Obakrat je pozval k miru, spravi in slogi.
DD
/ str. 5
O
www.noviglas.eu
Spominska slovesnost ob 98. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu
Biseromašnik Franc Bole
Oče urednik -
medijski čarovnik
  red polno
koprsko
stolnico in
še bolj številno
publiko po
radijskih valovih
je praznoval 60 let
svoje duhovniške
službe msgr.
Franc Bole. Mož,
ki je kljuboval
fašizmu in
komunizmu, v
zadnjih letih pa
tudi zdravstvenim težavam. Njegovi prijatelji
niso verjeli, da bo po operaciji kolka še kdaj
hodil, a so se ušteli. Še bergle so mu odveč,
hrustu, ki je bil rojen v deželi Martina
Krpana. To se je zgodilo v Koritnicah 9.
avgusta 1932.
Tino Mamić
/ str. 4
P
  drska dolina, doli-
na na robu katere je
tudi moj dom, je
žrtev samote, ki je ni
mogoče zaustaviti. Sa-
mote, ki seveda pritiska
na vse, ki tu živimo, pa
čeprav imamo srečo, da
nam jo lajša prečudovi-
ta, skoraj popolnoma
neokrnjena narava. Ru-
di Paussa, ker nas je ma-
lo, ga imam skoraj za
soseda, čeprav živi v
bližnjem zaselku Srednje (Stregna), je tu doma, odkar
mu je bilo šest let, njegova družina pa ima v tej vasici
prastare korenine. Njegov svet je nekje ujet med le-
poto narave in iskanjem novih poti za preživetje teh
osamljenih vasi, ki počasi umirajo, ter službo v Vid-
mu, kjer je zaposlen kot delovodja v industriji. Kljub
temu da so urniki in odgovornosti kar težki, pa mu
ne zmanjka časa za nove ideje in pobude namenjene
ljudem, ki so ujeti med Korado in Staro Goro.
Suzi Pertot
/ str. 3
I
  Lovrenc Persoglia
Gre za politično
odločitev!
POGOVOR 
  ovrenc
Persoglia je
od aprila
letos predsednik
goriške občinske
konzulte, ki se
ukvarja z vprašanji
slovenske narodne
skupnosti. V tem
trenutku se bori za
to, da bi občinska
uprava priznavala
zgodovinsko
prisotnost
Slovencev v Gorici. Nedavno je namreč
sklenila, da bo table s slovenskimi toponimi
postavila le v okoliških okrajih (Štandrež,
Podgora, Pevma-Oslavje-Štmaver), ne pa v
mestnem središču. “Toponimi v več jezikih so
naše bogastvo in naša kultura”!
DD
/ str. 6
L
Divača
V Muzeju
slovenskih
filmskih igralcev
so na prireditvi
Poklon 
počastili igralca 
Antona Petjeta 9
  Rudi Paussa
Idrski lajhi
POGOVOR 
Svet okrog nas19. julija 20182
Povejmo na glas
Nekdanja meja bo spet meja?
10. Zbor Svetovnega slovenskega kongresa
Kongres pred novimi
odgovornostmi
  Ljubljani je 4. julija v
prostorih Svetovnega
slovenskega kongresa
zasedal 10. volilni zbor.
Udeležili so se ga
predstavniki petih Konferenc
po svetu, ostale konference
so poslale svoja poročila in
predlagale svoje kandidate v
razne organe. Kot vemo, je
bilo društvo Svetovni
slovenski kongres
ustanovljeno v Ljubljani
junija leta 1991, takoj po
osamosvojitvi in
demokratizaciji Slovenije,
pobuda za to pa je bila
izrečena na Dragi leto prej.
Društvo deluje v javnem
interesu na področju kulture
in znanosti ter na drugih
področjih v korist
povezanosti vseh Slovencev, s
posebnim poudarkom na
ohranjanju in krepitvi
slovenstva in slovenskega
jezika, spodbuja kulturne,
znanstvene in druge vezi
med Slovenci v zamejstvu in
zdomstvu. Kot organizacija
civilne družbe se Kongres
zavzema, med drugim, za
demokratično, pravno in
socialno odprto državno
ureditev, za ugled slovenstva
in slovenske države v svetu,
za spoštovanje narodove
kulture in zgodovine, za
popravo krivic iz preteklosti,
za zaščito pravic državljanov
Slovenije in Slovencev v
zamejstvu in po svetu.
Po kratkih uvodnih besedah,
ki jih je izrekel predsednik
Pleskovič, je bilo izvoljeno
predsedstvo zbora, ki so ga
sestavljali Majda Zbačen,
Fink in Bresciani. Poročilo o
delovanju Kongresa je podala
glavna tajnica Zdenka
Volarič: zelo bogato in pestro
delovanje, ki se izraža
predvsem v konferencah
slovenskih znanstvenikov in
zdravnikov z raznih koncev
sveta, omenila je konferenco
V mladih raziskovalcev innovinarjev, Večere izzaKongresa. Skrb z mladino se
izraža v Taborih slovenskih
otrok po svetu in v Dragi
mladih. Vsemu temu lahko
dodamo še galerijsko in
založniško dejavnost in
številne obiske in povezave s
slovenskim obrobjem ter
druge projekte. Iz poročila
podpredsednika za finance
Brescianija izhaja, da je SSK
posloval pozitivno s
previdnimi posegi v vse
projekte, in kljub znižanim
prihodkom s strani Urada za
Slovence v zamejstvu in po
svetu je SSK-ju uspelo
izpeljati vse načrtovane
projekte. Za to gre pripisati
zahvalo požrtvovalnosti in
visoki profesionalnosti
osebja in upravnega odbora v
celoti, s predsednikom na
čelu. Podrobnejša poročila o
svojem delu so podali
prisotni predsedniki
Konferenc: Karlo Bresciani
(Italija), Edvard Kobal
(Slovenija) in Tatjana Bogataj
(Argentina): pri vseh
predstavnikih Konferenc je
zaznati željo po reorganizaciji
Kongresa, istočasno je opaziti
skrb, da zdomske manjšine,
gre namreč že za tretjo
generacijo izseljencev,
postajajo jezikovno in
številčno šibkejše, a njihova
zavest vseeno narašča. Na
podlagi poročil prisotnih
predstavnikov Konferenc je
zaznati, da sta argentinska in
italijanska Konferenca
najbolj aktivni, morda zato,
ker se njihovo delovanje
razvija v ugodnejših
razmerah. Predstavnik
Konference za Italijo je v
svojem poročilu poudaril štiri
točke: obisk članov Kongresa
in Konference v Gorici in
Trstu, posvet o mladih na
Opčinah, priprava obiska v
Ogleju, predvidoma meseca
septembra, in pa že
tradicionalna proslava
osamosvojitve, letošnja že 26.
Zelo zanimiv je bil poseg
podpredsednika za
zamejstvo, Damijana Terpina:
naj se Slovencem v zamejstvu
in zdomstvu nudi možnost
izvolitve predstavnika v
Slovenski parlament. Terpin
je še predlagal, da SSK podeli
priznanje Slovenski zlati tolar
slovenski skupnosti v
Argentini za neverjetno vlogo
pri vzdrževanju in učenju
slovenščine v sobotnih šolah.
Zadnja točka dnevnega reda
so bile volitve v razne organe
Kongresa; izid le-teh pa je bil
naslednji:
predsednik dr. Boris
Pleskovič (Slovenija); prvi
podpredsednik dr. Carlo
Bresciani (Italija);
podpredsednik za Evropo
prof. dr. Dušan Povh
(Nemčija); podpredsednik za
zamejstvo odv. Damijan
Terpin (Italija);
podpredsednik za zamejske
dežele dr. Andrej Fink
(Slovenija / Argentina);
podpredsednik za finance
prof. dr. Marjeta Zorc
(Slovenija).
V članstvo častnega
razsodišča so bili izvoljeni:
Franca Padovan (Italija), Jana
Čop (Slovenija) in msgr.
Klemen Perdih (Belgija).
Delovanje SSK postaja znotraj
slovenskega prostora vedno
bolj prepoznavno, zaradi
svojih daljnoglednih
projektov je bil Kongres že
večkrat deležen javne
pohvale samega predsednika
države Boruta Pahorja in tudi
članov slovenske vlade, s
katerimi deluje v sozvočju, ko
gre za probleme Slovencev v
zamejstvu in zdomstvu. In
prav to nalaga vsem novim
članom SSK še večjo
odgovornost.
KB
  oostreni nadzor policije
nad parkiranimi avtomo-
bili vzdolž tržaške obalne
ceste zahteva še najprej dolžno
premiso - piše uvodoma deželni
svetnik SSk in občinski svetnik v
Nabrežini Igor Gabrovec. “Ce-
stni zakonik je jasen, nedvou-
men in ne dopušča svobodnih
interpretacij. Kljub temu nas ne-
navadna pozornost do ustaljene
navade in vse povojno obdobje
tolerirani praksi parkiranja avto-
mobilov spodbuja k temu, da
razmislimo o problemih prome-
P ta na tem območju. Eden na-jhujših je prav gotovo promettežkih vozil v naseljih; ta vztraja
v brk vsem prepovedim in ome-
jitvam. Večji nadzor bi bil
zaželen npr. na križišču v Štiva-
nu, kjer tovornjaki redno
obračajo v prepovedanem zavo-
ju in si pri tem povsem prilastijo
nasprotni vozni pas ter večkrat
hudo bremenijo promet v Devi-
nu in Sesljanu, pa čeprav je njim
namenjena avtocesta”.
Vodilo policijskih ukrepov na
obalni cesti naj bo resnično var-
nost voznikov, kolesarjev in
pešcev - nadaljuje Gabrovec. Za-
to pričakujemo, da se bo to izka-
zalo tudi z nadzorom nad preko-
merno hitrostjo, morda z dodat-
nimi in strožjimi hitrostnimi
omejitvami in ureditvijo primer-
nih prečkanj za pešce, ki se iz
nekdanjih ribiških pešpoti
spuščajo na obalo. “Obalna cesta
ima svoj čar, ki ga je treba ohra-
niti, ovrednotiti in uživati. Za
voznike, ki se jim mudi, je prav
gotovo primernejša avtocesta, ki
prav tako pelje proti Trstu in Slo-
veniji. K temu bi bilo potrebno
vsekakor prišteti določitev novih
dovoljenih mest za parkiranje,
po zgledu barkovljanskega na-
brežja. Občinska uprava naj
zaščiti interes domačinov in tu-
ristov, da uživajo plaže v bregu,
pa tudi lastnikov paštnov, še zla-
sti kmetov, ki imajo pravico, da
prevažajo potrebno opremo in
pridelke”, pravi deželni in
občinski svetnik Gabrovec, ki
poziva predvsem k uporabi zdra-
ve pameti in razsodnosti vseh,
voznikov in policajev.
  se kaže, da se obmejni ljudje ne more-
mo in ne moremo rešiti meje. Meja, se
zdi, je naša usoda, potem ko je bilo vi-
deti, da bo novi Evropi vendar uspelo preseči
stare delitve in to v trajnem smislu. Tako pa je
zelo mogoče, da se bomo kar za nekaj časa po-
slovili od schengena oziroma zlatih let evrop-
skega zbliževanja. Sunkoviti ukrepi proti mi-
graciji in delno terorizmu dajejo vtis, da gre
za vsesplošno nervozo ali že kar zbeganost, ki
se po svoji naravi odloča za ostre poteze, takole
za vsak slučaj. Avstrija je na meji s Slovenijo
izvedla nekakšne varnostne vaje, Furlanija Ju-
lijska krajina je uvedla povečano kontrolo na
Tržaškem in Goriškem, se pravi spet na meji s
Slovenijo, kar pomeni že žaljivo nezaupanje
do naše matične države. Na Bavarskem zelo
resno razmišljajo o neke vrste mejni policiji,
pri čemer ne smemo pozabiti, da sta začasna
zapora mej in s tem rušenje schengena že kar
nekaj časa na delu v Nemčiji, Franciji, Avstriji,
Danski, Švedski in Norveški. Ob vsem tem je
več kot pomenljivo, zagotovo ne v dobrem
smislu, da proti takšnemu dogajanju in ukre-
pom ni zaznati nekega večjega odpora ali ne-
mara celo protesta. Kaj se evropske množice z
ukinjanjem ene od temeljnih pridobitev, kar
schengen nedvomno je, strinjajo? So te
množice še kar naprej ali vse bolj pod vplivom
občutka ogroženosti pred nepovabljenimi tuj-
ci, ki se vsak dan bolj kažejo kot nevarnost,
zaradi katere velja uporabiti vsa sredstva, ki so
na voljo? Vsa sredstva, ki ne nazadnje zelo ško-
dujejo vsemu tukajšnjemu prebivalstvu, se
pravi vsem nam, saj zaznavno ukinjajo prostor
svobode, ko smo in bomo, hočeš nočeš, po-
sredno vsi deležni poostrenih varnostnih de-
janj in kontrole. V tej situaciji se je vsekakor
nadvse izkazal italijanski predsednik Matta-
rella, ko je izjavil, da je zapiranje mej neodgo-
vorno početje. Dobesedno tako, neodgovorno
početje, ki bo skvarilo vzdušje našega skupne-
ga življenja ter nas tudi ekonomsko oškodo-
valo. Javno mnenje pa tudi molči ob napovedi
notranjega ministra ter predsednika Lige Sal-
vinija, kar se tiče okrog pol milijona nezako-
nitih migrantov, ki se trenutno nahajajo v Ita-
liji. Po njegovih besedah, če bi jih izgnali iz
države oziroma jih vrnili v države njihovega
izvora, npr. le deset tisoč na leto, bi trajalo pet-
deset let, da bi bila operacija opravljena. Na-
mig je jasen, treba bi jih bilo na leto izgnati
dosti več. Zdaj kot da ta napoved še ne vzne-
mirja javnega mnenja, ki nemara niti ne ver-
jame, da bi do takšnega izgona sploh lahko
prišlo. Zgodovina pa uči, da so bila ostra in
nehumana dejanja vedno najprej napovedana
in potem tudi izvedena. In če se povrnemo k
mejam: za nobeno ceno ne bi smeli obnavljati
notranjih evropskih mej, saj bi zadostovala
utrditev zunanje meje Evropske unije. Mnogo
lepše in smotrnejše pa bi seveda bilo, da se za-
radi migrantov ne bi posluževali sile in bi svoj
prevladujoči strah v odnosu do njih nadome-
stili z večjo človečnostjo in odprtostjo.
Janez Povše
V
Slovenska skupnost obsoja namen goriške
mestne uprave, da omeji število tabel s starimi
ledinskimi imeni v občini Gorica. Pri tem izraža
solidarnost Konzulti za vprašanja slovenske
narodne skupnosti in njenemu predsedniku
Lovrencu Peršolji. S tem vprašanjem se je
ukvarjala že prejšnja konzulta, ki je s
sodelovanjem izvedencev in ob podpori
občinske uprave določila 51 ledinskih imen v
mestu in okolici. Zdaj je prišlo do bistvene
omejitve, in sicer gre samo za 21 tabel in še te
samo v okoliških okrajih in ne v sredini mesta.
Slovenska skupnost je z zadovoljstvom
spremljala odpiranje mestne uprave za pravice
Slovencev; zdaj pa gre za očiten korak nazaj,
kot se je dogajalo v prejšnjih časih, ko ni bilo
pravega posluha za probleme naše skupnosti.
Stranka si bo še naprej prizadevala za
postavitev čim večjega števila tabel z ledinskimi
imeni, ki so v večini slovenska in furlanska.
Slovenska skupnost / Korak nazaj za pravice Slovencev v Gorici
Deželni in občinski svetnik SSk Igor Gabrovec 
O parkiranju in hitrosti na obalni cesti
  Poletna srečanja pod lipami
Večer o Slovencih v Kanadi
GORICA 
  sredo, 11. julija 2018, so
poletno srečanje pod
lipami namenili
slovenstvu v Kanadi. Gosti
večera, ki sta ga priredila
Kulturni center Lojze Bratuž in
Krožek Anton Gregorčič v
sodelovanju z Mladiko, so bili
prof. Joe Mihevc, župnik v
Hamiltonu, Drago Gačnik,
mag. Andreja Mele in časnikar
ter urednik zbirke Zapisi iz
zdomstva pri založbi Mladika,
Ivo Jevnikar.
Povod za srečanje sta bila
nedavni izid knjige danes 95-
letnega Jožeta Mihevca iz
Toronta, Skozi taborišča do
sreče, ki je izšla pri tržaški
založbi Mladika, in naključna
V ter sočasna prisotnost dvehuglednih predstavnikovslovenske skupnosti v Kanadi:
to sta sin avtorja, prof. Joe
Mihevc, in župnik Drago
Gačnik. Jože Mihevc je napisal
in izdal v samozaložbi svoje
spomine v angleščini. Na
pobudo knjižničarke in
zgodovinarke prof. Rosine
Švent je knjiga izšla tudi v
slovenščini, in sicer v daljši in
poglobljeni obliki, saj je
profesorica še marsikaj vprašala
in objavila o avtorju. V drugem
delu knjige so tudi spomini
sestre Milke Mihevc, ki
čustveno, a tudi racionalno
opiše, zakaj je družina morala
zapustiti slovensko zemljo. V
tretjem delu pa lahko
preberemo še pričevanja brata
Toneta, ki je ostal doma in ni
šel po svetu, je povedal
Jevnikar, ki je na kratko razkril
tudi vsebino. Zgodba
pripoveduje o preprosti in revni
družini iz Hruševja pri Postojni,
ki se zaradi hudih gospodarskih
in nacionalnopolitičnih razmer
pod Italijo po prvi svetovni
vojni izseli v Cerknico, kjer tudi
še vlada podeželska revščina
predvojne Jugoslavije. V
pripovedovanju se zazna
družinska želja po
napredovanju z delavnostjo in
poštenostjo.
MČ
/ str. 16
foto: www.slokongres.com
Aktualno 19. julija 2018 3
  Pogovor: Rudi Paussa
Idrski lajhi
S 1. STRANI 
  njim sva se spoznala v
Landarski jami, kjer je bil
nekaj časa zaposlen kot
vodič, saj je Rudi med drugim
tudi jamar. Spominjam se, da se
mi je diskretno približal, ko sem
se pri vhodu glasno pogovarjala
s prijatelji iz Trsta. Tržačani ima-
mo namreč to grdo navado, da
radi vpijemo. Domačini iz teh
krajev pa so veliko bolj obzirni
in zadržani. Morda je to eden iz-
med razlogov, da mi je Benečija
ukradla srce. Rudi je počakal, da
smo za trenutek prekinili kle-
pet, ter se čisto enostavno pred-
stavil za mojega soseda. Saj ni-
mam sosedov, žal, sem se skoraj
pritožila. Rudi mi je bil od
začetka všeč in nekako se mi je
zdelo, da bova dobrososedske
odnose obdržala, pa čeprav žal
po spletnem klepetalniku. In
tako marsikateri večer do poz-
nih ur razpravljava o dolini in
njenih ljudeh. O dolini, ki sicer
umira zaradi stalnega odselje-
vanja. Nekaj si prizadevamo, mi
je povedal Rudi, da bi ljudem
dali možnost, da ostanejo, da
najdejo vsaj skromen zaslužek
v turizmu. In se trudimo, da bi
obenem obudili življenje v teh
skoraj praznih vaseh. Letos na
spletu in v časopisih prebiramo
o prvi resnejši pobudi, Idrskih
lajhih oziroma tridnevnem čez-
mejnem “vandranju” po dolini
reke Idrije. Rudija sem zato po-
vabila na dom, da poklepetava
o najini dolini ter o pobudah,
ki jih načrtuje skupaj s pičlo
skupino prijateljev.
Živiš v Idrski dolini od roj-
stva, Rudi? Kako je bilo na
pobočjih nad Idrijo, ko si bil
še otrok, so bile vasi vedno
tako prazne?
Žal nisem tu rojen. V Srednje
smo se z mamo in brati preselili
iz Čedada, potem ko je ded ob-
novil družinsko hišo. Mislim,
da mi je bilo kakih šest let. Spo-
minjam pa se, da je bilo tu tedaj
veliko živahnejše. Bilo nas je ve-
liko več, dolina, kot ostala Be-
nečija, ni bila tako zaraščena,
spodnji del ob reki je bil še pred
dvajsetimi leti popolnoma ob-
delan. Koruza, trte, ječmen,
fižol, zemlja je bila rodovitna in
pridelali so marsikaj za domačo
uporabo in za prodajo. Tudi va-
si v notranjosti doline so bile
veliko bolj obljudene, Bordoni
na primer so bili kar velika vas
in bilo je kar nekaj otrok in mla-
Z dih. Celo “vikendarjev” je bilotedaj več, samo v moji vasi, vSrednjem, so kar trije Tržačani
imeli manjšo počitniško zgrad-
bo. Pred nekaj desetletji pa se je
začela dolina Idrije prazniti, ne
zaradi upadanja rojstev, ampak
ravno zaradi odseljevanja. Tudi
sam sem nekaj let delal in živel
v Nemčiji. Potem sem se vrnil,
pa čeprav ne vem, ali je bila to
najboljša odločitev. Do pred
kratkim so nepremičnine pri
nas še kaj veljale, pred dvajseti-
mi leti je bilo kar nekaj pov-
praševanja. Tudi v Srednjem. Pri
sosedu je bila kar vrsta, ko je dal
hišo na prodaj. Zdaj je skoraj
nemogoče prodati nepremični-
no. Hiše se praznijo, samevajo,
razpadajo.
Zakaj se to dogaja?
Mislim, da gre za načrtno poli-
tiko, ki naj bi uničila Benečijo.
Sicer je v vseh gorskih predelih
Italije hudo, kar vidim, pa sta
pri nas pritisk in načrtno po-
manjkanje vsakih uslug in na-
josnovnejših infrastruktur, ki so
potrebne za preživetje, še veliko
bolj otipljiva. Prepričan sem, da
so v naših dolinah še vedno pri-
sotne močne zakulisne proti-
manjšinske oziroma protislo-
venske sile in da je Benečija zato
prikrajšana pri razvojni in de-
narni politiki. Dober primer po-
manjkanja uslug je pošta, ki pri
nas sploh ne deluje. Ljudje,
predvsem starejši, so naročeni
na lokalne manjšinske časopise,
dobivajo pa jih tudi z večteden-
sko, celo mesečno zamudo. Za-
selek Srednje, v katerem živim,
šteje le nekaj prebivalcev,
čeprav smo nekaj kilometrov,
baje manj kot deset, oddaljeni
od Čedada, imamo cesto, ki je
tako dotrajana, da je vožnja ko-
maj mogoča. Poštar pušča pošil-
jke v prvi hiši na robu vasi. Sam
moram večkrat na teden tja po
položnice in pisma. To je seveda
protizakonito, a nobena pri-
tožba ne zaleže. Čutiti je po-
manjkanje vsakršnih uslug, in-
ternet je pri nas dosegljiv le
prek satelita ali radijskih valov,
pa še to ne povsod, priklop je
seveda izredno drag. Tudi tele-
fonski signal je v Idrski dolini
in drugod v Benečiji zelo slab.
Ljudje, predvsem mlade
družine, zaradi tega odhajajo,
nepremičnine izgubljajo vred-
nost, vasi pa umirajo. V dvajse-
tih letih se je naša dolina popol-
noma izpraznila, vprašanje je,
koliko časa bo tu sploh še kdo
prebival.
Kaj pa predlagaš?
Z nekaj prijatelji iz moje pa tudi
iz sosednjih Nediških dolin
smo začeli razmišljati o rešit-
vah. Najprej smo načrtovali
vrsto širših pobud, ki naj bi za-
objele vse območje, nato smo
se osredotočili na Idrsko dolino.
Sam mislim, da nudi turizem
edino ali vsaj glavno razvojno
pot. Ne mislim na razsipni, po-
trošniški turizem, ampak na
manjše krajevne pobude, ki bi
vsakomur, ki tu živi, dale
možnost, da nekaj zasluži. Gre
za majhna družinska podjetja,
za zaslužek ob delu. Zdaj raz-
mišljamo o stezah za kolesarje,
v mislih imam predvsem elek-
trična kolesa, ki v zadnjem času
osvajajo tržišče in so za Be-
nečijo, ki ima nad 100 kilome-
trov prometu zaprtih maka-
damskih cest, odlična možnost.
Prvo stezo za taka kolesa smo
uredili od Praprotnega na Staro
Goro, v načrtu imamo še čez-
mejne poti na Korado in sloven-
ski del Idrske doline, ki je po
mojem lepši. Če hočemo
preživeti, moramo namreč de-
lovati skupaj, povezani. Meje ni
več, dolina je ena, možna sta le
skupno gospodarstvo in skupen
razvoj. Možnosti, da bi se ljudje
lahko vključili, je veliko: izpo-
soja električnih koles, ki sicer
zahteva veliko začetno investi-
cijo, počivališča za polnjenje
akumulatorjev v zasebnih do-
mačijah, domača prehrambena
ponudba. Zakon, čeprav je Ita-
lija malim podjetnikom veliko
bolj neprijazna, kot sta, deni-
mo, Avstrija in Nemčija, do-
pušča kar nekaj možnosti. Pri-
jatelj je na primer odprl manjšo
domačo gostilno, “home re-
staurant” s preprosto, lokalno
ponudbo. Taka oblika
okrepčevalnic se uveljavlja po
vsej Evropi in pri nizkih za-
služkih nudi možnost, da se la-
stnik popolnoma izogne ob-
davčevanju. Kaže, da gre prija-
telju dobro in da mu bo uspelo.
Na električna kolesa smo pomi-
slili predvsem, ker je vožnja z
njimi privlačna in ker potrebu-
jejo polnjenje. Elektrika, ki je
potrebna za polnjenje enega
akumulatorja, stane smešno
malo, niti evro. Medtem ko ko-
lesar čaka, da je kolo nared, pa
lahko v domačem okolju nekaj
spije ali poje. Ker imamo v do-
lini čudovito reko Idrijo, raz-
mišljamo tudi o poteh ob reki,
vodnih športih in dejavnostih
za otroke. Veliko je že družin, ki
poleti pri nas najdejo priložnost
za osvežitev in oddih ob vodi.
/ str. 15
Pismo uredništvu
Domobranci in tabor
SDZ v Mavhinjah
  poštovano uredništvo!
V 26. številki Novega glasa
ste upravičeno posvetili
veliko pozornost okrogli mizi,
na kateri smo se v Mavhinjah 4.
julija spomnili 70-letnice prve-
ga tabora Slovenske demokrat-
ske zveze na Tržaškem.
Ker sem bil moderator okrogle
mize, priznam, da sem zgrešil,
da nisem takoj posegel v zadevi,
ki jo bom zdaj obravnaval. Gre
za nekatere trditve v posegu ko-
lege Saše Rudolfa. Ker je šlo za
spominsko srečanje, in ne za
simpozij, pa tudi dovolj časa ni
bilo na voljo, splošne razprave
nismo izpeljali. Zasebno sva v
naslednjih dneh izmenjala svoje
poglede. Ker pa je poseg zdaj do-
besedno objavljen v Novem gla-
su in “zapisana beseda ostane”,
čutim dolžnost, da se ravno tako
pisno oglasim.
Da bo jasno: prav je, da obsoja-
mo vsak zločin in vsako napako,
ne glede na to, kdo jo je zagrešil.
A kaj so imeli opraviti domo-
branci s shodom v Mavhinjah,
ne razumem. Da se poudari ve-
ličina Slovenske demokratske
zveze, ni potrebno udariti malo
S na levo in malo na desno, če toni v zvezi z obravnavano tema-tiko.
Predvsem pa niso na mestu po-
datki, ki so, kolikor vem, na-
pačni in so torej lahko krivični.
Rudolf je med drugim izjavil:
“Kako naj bi zagovarjali domo-
brance, če so izdajali esesovcem
naše ljudi, Borisa Pahorja, Zora-
na Mušiča. V Trst so iz Ljubljane
poslali 50 domobranskih poli-
cistov. Celo v bandi Gaetana
Collottija so bili. Rado Seliškar,
ki je bil mučitelj v Borštu in v
ulici Bellosguardo, je Collottija
konec aprila 1945 spremljal na
begu proti Trevisu.  (...) Med
Collottijevimi sodelavci-
mučitelji je bil tudi v Ljubljani
rojeni leta 1914 Werner Harrau-
rer (!), Slovenec, znan kot Leon
Turk”.
Zorana Mušiča je aretiral gesta-
po v Benetkah, kjer je legalno
živel, v sklopu akcije proti sode-
lavcem in prijateljem zahodne-
ga obveščevalca Josipa Golca. V
njihovo skupino se je infiltriral
član nemške vojaške protiob-
veščevalne službe. O tem do-
godku sem podrobno pisal v
dveh referatih, ki sta objavljena
v zbornikih: Videnja Zorana
Mušiča (SAZU, Ljubljana 2012)
in Leto 1945 – 70 let potem
(Državni svet RS in Študijski
center za narodno spravo, Lju-
bljana 2016). Med srečanji z
Mušičem, v obstoječi literaturi
in arhivih nisem zasledil podat-
ka o kaki domobranski izdaji.
Rado Seliškar in Leo ali Danilo
Harrauer, kot je največkrat zapi-
sano njegovo ime, nista bila do-
mobranca, temveč pripadnika
partizanskega gibanja, ki so ju
Nemci ujeli in – lahko si samo
predstavljamo, kako – pridobili
na svojo stran za uničevanje
bivših tovarišev. O Harrauerju je
na primer pisal v svojih spomi-
nih Branko Babič (Primorska ni
klonila, Založba Lipa in Za-
ložništvo tržaškega tiska, Koper
1982, str. 333), o obeh pa na šte-
vilnih mestih Claudia Cernigoi
v knjigi La “Banda Collotti” (zal.
Kappa Vu, Videm 2013).
Da se je med Slovensko demo-
kratsko zvezo in takratno Slo-
vensko krščansko socialno zve-
zo kdaj zaiskrilo, ni nobena
skrivnost, a to so bili “družinski
spori”, nasprotniki so bili šovi-
nistični Italijani, precej nena-
klonjena Zavezniška vojaška
uprava in nasilni levičarji, ne
domobranci, pa čeprav je ople-
tanje z njimi na Primorskem ze-
lo priljubljen konjiček.
Ivo Jevnikar
Prejeli smo 
Dopolnilo k zapisu 
Saše Rudolfa
  prejšnji številki Novega
glasa ste objavili zapis
Saše Rudolfa ob obletni-
ci ustanovitve Slovenske demo-
kratske zveze. Tistih časov se
spominjam tudi jaz, posebej
dogodka, ki ga omenja Rudolf
v zvezi s prvimi volitvami na
Tržaškem leta 1949. Rad bi sa-
mo dopolnil oziroma delno
popravil Rudolfa. Gre za pole-
miko, do katere je prišlo, ker je
katoliška komponenta vabila
V volivce, naj volijo kandidata, kije bil izraz katoliških volivcev.Jaz sem bil star 15 let in takrat
sem hodil k maši k Novemu Sv.
Antonu. Spominjam se, da je
član akademskega društva ne-
ko nedeljo pred volitvami dal
meni in drugim mladim nekaj
plakatov malega formata in mi
naročil, naj jih delimo ljudem,
ko bodo odhajali od maše. Pla-
kata se dobro spominjam: po-
zival je katoliške volivce, naj
dajo preferenco inž. Sosiču in
drugim kandidatom, ki so bili
izraz katoliške komponente, ni
pa nič pisal proti Agnelettu,
Teofila Simčiča pa takrat sploh
ni bilo med kandidati. Potem
ko smo razdelili plakate, sem s
prijatelji šel na Ponterošo na
volilni shod Slovenske demo-
kratske zveze, na katerem je go-
voril odvetnik Vesel, ki je na
mizi pred sabo imel slovensko
zastavo brez zvezde. Ne spo-
minjam se, ali je obstajal kak
dogovor med različnimi kom-
ponentami slovenske liste,
vem pa, da so potem sledile po-
lemike. Zdaj bi rekel, pač v pri-
stnem slogu slovenskega poj-
movanja skupnosti.
Sergij Pahor
Zadovoljstvo s prvim vrhom
Trump in Putin 
v Helsinkih
  redsednika ZDA in Rusije
Donald Trump in Vladi-
mir Putin sta izrazila za-
dovoljstvo z izkupičkom prvega
vrhunskega srečanja v Helsin-
kih. Trump je na novinarski
konferenci dejal, da je bil vrh
“odprt, neposreden in globoko
produktiven”. Še nekaj ur prej
je izjavil, da odnosi niso bili ni-
koli slabši kot zdaj, toda v nekaj
P urah se je vse spremenilo. “V in-teresu obeh držav je, da nadal-jujeva pogovore in dogovorila
sva se, da jih bova”, je po po-
ročanju STA nadaljeval Trump.
Izrazil je prepričanje, da se bosta
v prihodnje pogosto srečevala.
“In upam, da bomo rešili prav
vse probleme, o katerih smo go-
vorili danes”. Putin je dejal, da
so bili pogovori z ameriškim ko-
legom zelo uspešni in koristni.
Ob tem je pohvalil odkrito in
poslovno naravnano ozračje na
vrhu. Prav tako je poudaril, da
ni objektivnih razlogov za na-
petosti med Rusijo in ZDA.
“Vsem je jasno, da gredo dvo-
stranski odnosi skozi težavno
obdobje. Vendar ni objektivnih
razlogov za te težave, trenutno
napeto ozračje”. Trump je dejal,
da je s Putinom načel tudi
vprašanje ruskega vmešavanja v
predsedniške volitve v ZDA leta
2016; preiskavo v ZDA o ruskem
vmešavanju je označil za kata-
strofo. Putin je zatrdil, da se Mo-
skva ni nikoli vmešavala v ame-
riške volitve.
Foto JMP
Kristjani in družba19. julija 20184
S 1. strani
Oče urednik ...
Brez ene same ure slovenščine
Vedrina ga je spremljala tudi v
najtežjih časih. Tako urednik
mnogih medijev rad pripovedu-
je, da v šoli ni imel niti ene ure
slovenščine – v osnovni šoli je
bila italijanščina, po vojni
pa so bila slovenska seme-
nišča zaprta, zato je šolo
nadaljeval v hrvaškem Pa-
zinu. Slovensko je v šoli
začel govoriti šele na lju-
bljanski univerzi. Iz osnov-
ne šole se spominja, kako
je nova učiteljica otrokom
rekla, da na začetku pouka
ne bo z njimi molila: “Io
non prego perche' sono
ebrea”. Bila je Judinja.
Otroci so s težavo prikriva-
li smeh, po vasi pa so se
popoldne na ves glas sme-
jali in pripovedovali, da
učiteljica ni hotela moliti,
ker je “breja”.
Franc Bole je zaradi medijskega
delovanja v sedmih desetletjih
dobil že veliko polen pod noge.
Ne glede na okoliščine je vedno
vztrajal. O njegovi žilavosti
pričajo mediji, ki jih je postavil:
največji slovenski mesečnik - re-
vija Ognjišče, eno od najbolj po-
slušanih radijskih postaj Radio
Ognjišče in založba Ognjišče, ki
izdaja knjige z najvišjimi nakla-
dami v Sloveniji.
Pri delu ni imel samo “zunanjih
sovražnikov”, ampak so mu na-
sprotovali tudi nekateri “prijatel-
ji”.
Težka leta
Takrat so bila težka leta. Čeprav
oblasti duhovnikov niso več ob-
sojale na smrt in na desetletne
zaporne kazni, pa so bili za-
sliševanja, tajni policijski nadzor
in zapor pogost ukrep. Poleg
“malenkosti”, kot sta, denimo,
odvzem potnih listov vsem čla-
nom uredništva za tri leta ali
“pomanjkanje” papirja za tisk
Ognjišča. V t. i. zlatih sedemde-
setih letih komunizma se je Bole
moral zagovarjati na sodišču, ker
je v Ognjišču odgovoril na pi-
smo o tem, zakaj Tito ni dobil
Nobelove nagrade za mir. Celod-
nevne hišne preiskave na ured-
ništvu Ognjišča na koprskem
trgu Brolo 11 so bile mučne, saj
nihče ni smel oditi. Najhuje je ta
hišni pripor doživela tajnica
uredništva v visoki nosečnosti.
Svoboda
Leto 1990 je Ognjišču prineslo
dolgo pričakovano svobodo. Na-
klada je dosegla število 104.000,
kar je pomenilo, da ga je brala
vsaj petina Slovenije. Bole je po-
leg Karitas začel razmišljati o ra-
diu in televiziji. Radio Ognjišče,
ki ga je ustanovil v Kopru, je
kmalu postal najodmevnejši ka-
toliški medij v Sloveniji.
Manj srečno roko je Bole imel z
ustanovitvijo družinske televizi-
je TV3. Po nekaj letih ohranjanja
medija, s katerim je hotel doseči
pluralnost, ga je moral prodati.
Strici iz ozadja so naredili vse, da
so blokirali oglasni prostor. Za
razliko od mnogih neuspelih
medijskih projektov iz tabora de-
sne sredine pa TV3 ni za sabo
potegnila nikogar, pa tudi kake
finančne luknje ne.
Ustanovitelj Karitas
Msgr. Franca Boleta poznamo
tudi zaradi dobrega srca. Obiskal
je več sto invalidov, “naših preiz-
kušanih bratov”, in jih predsta-
vil v Ognjišču. Junija 1968 pa je
organiziral prvo vseslovensko
romanje bolnikov in invalidov
na Brezje, ki je postalo tradicio-
nalno. Danes je to najbolj
množično srečanje bolnikov v
Sloveniji, ki se ga udeležuje med
pet in deset tisoč ljudi.
V času komunizma, ko se Cerkev
v Sloveniji ni smela ukvarjati z
dobrodelnostjo, je ustanovil
poštni predal dobrote, kamor so
ljudje redno nakazovali mini-
malne zneske. To je bil zametek
krščanske karitativne povojne
dejavnosti, iz katere se je po
uvedbi demokracije rodila Kari-
tas. Bole je bil prvi direktor Slo-
venske Karitas.
Za svoje delo je prejel najvišja
priznanja: iz Vatikana naziv
monsinjor, od slovenske škofov-
ske konference Ciril-Metodovo
odličje, od založnikov Schwen-
tnerjevo nagrado, od predsedni-
ka države red za zasluge.
Osem križev
Kljub osmim križem Bole ostaja
sodoben in ga čas ne povozi. Še
vedno redno uporablja računal-
nik in internet, od filmov pa ima
najraje znanstvenofantastične.
Tehnologija je bila vedno nje-
gova strast. Ob nakupu vsake
aparature je tudi po več ur
preživel ob prebiranju navodil
in preizkušanju novitete. Pra-
vi, da pri večini aparatur ljudje
uporabljajo le deset odstotkov
njenih funkcij, in se nasmeji:
“To povprečje skušam malce
izboljšati”.
V prvi številki Ognjišča, ki je
leta 1965 prvič izšla kot farno
glasilo župnij Postojna in Ko-
per, je zapisal: “Postojnska fa-
ra hoče iti v korak s časom, za-
to se starejši verniki ne po-
hujšujte, če bo obleka in vse-
bina našega lista skušala biti
moderna. Tudi Božji Učitelj bi
bil v našem času kar se le da mo-
deren. Oznanjamo njegovo re-
snico, ki je vedno moderna”. Je
torej kaj čudnega, da je bil ravno
Radio Ognjišče prvi slovenski ra-
dio, ki je začel oddajati po inter-
netu?
Oče daje možnost
Zanimiv je tudi njegov podpis
“Oče urednik”. V Istri namreč
duhovnike imenujejo “oče”,
drugod pa “gospod”. Oče ured-
nik je bil sodelavcem vedno oče:
zato je sodelavce vzgajal in jim
odpiral možnosti, čeprav se je za-
vedal, da lahko kdo skrene. A
očetovsko vlogo je jemal kot Je-
zus, ki je do zadnjega trpel Judo
Iškariota, pa tudi Petru ni zame-
ril, ko ga je le-ta trikrat zatajil.
Zatajitev je bilo med tistimi, ki
jim je Bole dal priložnost, veliko.
A zato najdemo danes njegove
učence v mnogih pomembnih
slovenskih medijih. Bole je leta
in leta financiral mladinski me-
sečnik Sončna pesem samo zato,
da bi se mladi lahko tako učili
novinarstva. Tudi Radio
Ognjišče je izučil mnoge novi-
narje. Iz Boletove šole je tako
izšlo kar nekaj znanih novinar-
skih imen.
 obil sem kar nekaj
“ošvrkov”, ko sem nekje
zapisal, da v slovenski
sodobni liriki pogrešam religioz-
no liriko. Vse mogoče mi podti-
kajo, pa vseeno le nekaj besedi o
tem.
Ste mogoče kdaj razmišljali o svo-
bodi? Ne vem, ali poznate, da ob-
stajata dva vidika svobode, to
je svoboda ZA in svoboda OD.
- Svoboda ZA pomeni usmer-
jenost k vrednotam. Idealom!
To je tedaj, ko si svoboden za
ljubezen, za služenje, pa tudi
za darovanje samega sebe.
- Svoboda OD pa je nasprotni
pol, to je odstranjevanje pogo-
jev ali spon, ki nas ovirajo na
poti k osebni duhovnosti, pa
tudi k osebni ustvarjalnosti.
Iz teh dveh zvrsti svobode se
rojeva tudi poezija. Iz odnosa do
svobode ZA se rojeva odnos do
stvarstva in Stvarnika. Iz odnosa
OD pa se rojevajo negativne iz-
povedi, ko ne želimo biti sužnji
nikogar ali ničesar, ampak s poe-
zijo izražamo naš ego in veliko-
krat tudi našo uveljavitev.
Ker pa se iz izkustva svobode ro-
jeva čut dolžnosti in odgovorno-
sti, najprej za človeka samega in
potem tudi za sočloveka, dobiva-
ta pojma svoboda za in svoboda
od celo potrditev v Svetem pi-
smu: “Vse je dovoljeno, vendar
ni vse koristno”!  (1 Kor 10, 23)
V poeziji, še zlasti v religiozni li-
riki se odraža duhovna identiteta
D
osebe, ki piše.
Osebna identiteta
pa je “lastna defini-
cija samega sebe”,
istočasno pa je tudi
odgovor na
vprašanje: “Kdo
sem jaz”? - “Kaj
sem jaz”?, ko hočem, kar sem na-
pisal, sporočiti bralcu. Če pa se
podre osebna identiteta, to
doživimo zlasti pri kritiki, ki nas
je prizadela, potem pa ni ranjena
samo naša ustvarjalna inspiracija,
ampak tudi naša oseba. Po nava-
di takšni dogodki so povod, da se
kdo zapre, zakrkne ali preneha
pisati...
Če človek izgubi katero od spo-
sobnosti, na kateri je gradil svoje
vrednote, izgubi temelj svoje
identitete. Nekaj primerov: pevec
je izgubil glas, glasbenik ob pro-
metni nesreči izgubi roko, slikar
je izgubil vid … Isto je tudi z neu-
pravičeno kritiko, ki je koga “zlo-
mila”. V polpreteklem komuni-
stičnem režimu smo imeli prave
mojstre, ki so znali nepošteno, pa
tudi neupravičeno “z besedo zlo-
miti človeka”, da je ostal za celo
življenje duhovno hrom. To se je
dogajalo še zlasti tistim, ki so go-
jili religiozno liriko. Mogoče je
posledica tega časa prav ta, da je
te literarne zvrsti danes v naši slo-
venski (!) literaturi znatno manj,
kot bi jo pričakovali?
Kako zanimivo o tem razmišlja
Job. Takole pravi: “Glej, prema-
jhen sem. Kaj naj ti odgovorim?
Svojo roko si polagam na usta.
Enkrat sem govoril, pa ne bom
več odgovarjal, dvakrat pa ne
bom več poskušal.  (Job 40, 4-5)
Kdor bi želel, da ima njegova
poezija religiozni nadah, mora
imeti v sebi vsaj nekaj mistike.
Takšen poet se razlikuje od na-
vadnega človeka po tem, da so
mu vsebine verovanja postale re-
sničnost, ki jo tudi sam dejansko
živi. Te vsebine so:
poklic, poslanstvo,
odrešenje … Razlika
je le v tem, da nava-
den pesnik za te vred-
note “ve”, medtem
ko jih mistik živi. Eno
je vedeti, drugo pa je
živeti. Mistik raz-
mišlja v kategorijah
“brezkončnih svetov”
in ne gleda le na na-
slednji korak. Podo-
ben je dobremu šoferju, ki ve, da
mora za varno vožnjo gledati da-
leč naprej in verovati, da je moč
Duha prisotna tudi danes med
nami. Vse to podzavestno izpo-
veduje tudi v liriki. Če kdo ni ve-
ren in to svojo (ne) vero poglablja
z neko duhovnostjo, potem
takšen literat z lahkoto napiše
stvaritev z versko vsebino, ki se-
veda ne izžareva mistike, zato
ima pesem ali proza v takem pri-
meru versko vsebino, ki pa je zla-
sti v poeziji brez religiozne lirike.
Marsikdo tega ne loči, ker je tega,
žal, tudi v naši slovenski literaturi
danes veliko!
Ambrož Kodelja
Jezus je vstal iz smrti
Sveti Pavel je zapisal o vstajenju: “Če pa Kristus
ni bil obujen, je tudi naše oznanilo prazno in
prazna tudi vaša vera”.  (1 Kor 15, 14) S tem je
želel povedati, da je za kristjane odločilna vera
v vstajenje. Brez tega bi bil Jezus le religiozni
navdihnjenec, prerok, čigar poslanstvo je pro-
padlo, pa so učenci iz te iz-
kušnje ponaredili zmago-
slavje in mit o njegovem
vstajenju. Učenci so po teh
srečanjih spoznali in
začutili, da se je zgodila ve-
lika sprememba, Jezus je
postal merilo polnega in
trajnega živ ljenja za ljudi
vseh časov.
Vstajenje je dokončno ra-
zodetje Jezusove človeško-
sti in božanskosti, ki je tudi
ob najhujšem udarcu osta-
la skrivnostno povezana.
Nekateri kristjani verujejo
v Boga, da je nad njimi, ne
vedo pa nič o življenju po smrti in Jezusovem
vstajenju. O njegovem vstajenju so prve izve-
dele zveste žene in nato učenci, ki so se raz-
bežali v Galilejo. Pavel je Jezusovo prikazanje
doživel nepričakovano in nepredvidljivo, saj
je bil pooblaščeni preganjalec kristjanov v si-
nagogah. “Kristus me je osvojil”, to izkustvo
ga je popolno spreobrnilo, pravi v Pismu Fili-
pljanom.  (3,12)
Če bi to bil le čudež ponovno oživljenega tru-
pla, se vstali Jezus ne bi dotikal drugih ljudi, z
njimi jedel in se pogovarjal. Bila bi le ponovna
obuditev, kot je bila pri Lazarju, Jairovi hčerki
ter mladem fantu iz Naina. Po določenem ob-
dobju so ti ljudje zoper umrli. Novozavezna
poročila ne puščajo niti najmanjšega dvoma
o Jezusovem vstajenju. Zgodilo se je nekaj dru-
gačnega, novega, njegovo življenje ni bilo več
podvrženo zakonu umiranja
in minevanju.
Zato je Pavel pokazal na pove-
zavo med Jezusovim vstajen-
jem in vstajenjem mrtvih.  (1
Kor 15, 16.20) Jezusovo vsta-
jenje je namreč vsečloveško,
vesoljno. Božja ljubezen ni
ostala znotraj okvirov smrti
in greha. Z usmiljenjem je
stopila v najbolj temne pro-
store in pripravila vstajenje v
življenje, ki ni več ogroženo z
minljivostjo, grehom in
smrtjo. Učenci so le postopo-
ma sprejeli Jezusovo pove-
ličano stvarnost. V luči vsta-
jenja so tudi začeli na novo brati Sveto pismo
in dogodke njegovega zemeljskega življenja.
Danes je težko govoriti o vstajenju in pove-
ličanju, ker ljudje tako poudarjajo svojo min-
ljivost in v njej iščejo čim boljše preživetje. Če
v materialno čustvenem svetu ni te izkušnje,
še ne pomeni, da ne obstaja. Za priče je bilo
vstajenje tako pretresljiv in stvaren dogodek,
da je globoko deloval nanje in so s to resnico
neustrašeno stopili pred svet: Kristus je re-
snično vstal.
ZAKAJ PRAV JEZUS? (31) PRIMOŽ KREČIČ
Foto Benjamin Pezdir
  ustava Thibona (1903-
2001) smo zdaj dolžni
še predstaviti skozi ka-
tero od njegovih besed. Ker
smo rekli, da je bil filozof:
“Duh filozofije je v tem, da
imamo raje od laži, ki omo-
gočajo živeti, resnice, ki omo-
gočajo umreti. Brez dvoma
prav v tem smislu Sokrat trdi,
da je filozofija pripravništvo za
smrt”. Zanimive pa so tudi nje-
gove trditve glede tistih zadev,
ki so jih
pod vprašaj
postavili
pred petde-
setimi leti,
potem pa
praktično
uničili in iz-
brisali. Ta-
krat so trdili
tudi to, da
poslušnost
oz. uboglji-
vost ni nič
več vrlina. Thibon pravi: “Po-
slušnosti se ne uide, razen za-
to, da zapademo sužnosti.
Žalostiš se, ko vidiš, čemu vse
so se ljudje usužnjili. Da bi to-
rej imel ključ za razumevanje
takšne skrivnosti padca, poišči,
komu so se odločili prenehati
služiti”. Zanimivo je tudi nje-
govo mnenje, ko se govori o
razmerju med Božjim usmil-
jenjem in pravičnostjo. Glede
tega pravi: “Poslednja žalitev
Boga – trepetati pred njegovo
pravičnostjo, potem ko se ni-
smo zmenili za njegovo ljube-
zen... ”. Sicer pa tako ali tako
pravi glede življenja človeka, v
nasprotju z živalmi: “Človek je
edina žival, ki se zaveda svoje
smrti. In je tudi edina, ki dela,
kot da ne bi nikdar morala um-
reti. Njegov duh ga dviga nad
sedanje, ne pa tudi iznad časa.
Spreobrnjenje je zanj v tem, da
se odvrača od neskončnega, da
bi spet našel resničnost večne-
ga”. Če bi spet vzeli enega od
sloganov izpred petdesetih let,
potem je lahko to eden od ti-
stih, da se ne sme ničesar pre-
povedati, da je vse dovoljeno,
G da lahko ljudje delajo, karhočejo. Glede tega pravi naš fi-lozof-kmet: “Žrtve, zakoni itd.
Vsaka svoboda se začne z neko
oviro. Da izvira iz ne”. Glede
vere, Boga, hudiča in podob-
nih reči nam lahko zadostuje
spet še en njegov aforizem:
“Bogu ni mogoče uiti. Imamo
le eno alternativo – postajati
Bog (preko asketizma ali lju-
bezni) ali pa igrati se Boga. Hu-
dič in njegove žrtve niso
združene
z živo
vezjo, ka-
kor je to
pri sve-
tih, tem-
več na
suženjski
in mrtvi
način,
kakor je
prepiso-
valec ve-
zan na
besedilo, ki ga prepisuje, ne da
bi ga mogel razumeti... Bogu
se ne uide – kdor zavrača, da bi
bil njegov otrok, bo večno nje-
gova popačena podoba (izv.
“opica”). Zastrašujoča karika-
tura božjih zakonov povsod v
trenutku, ko se Boga več ne
spoznava in ljubi, pričuje o
tem, bolj kot karkoli, prav
takšne neizbežnosti”. Glede
ljudi današnjega časa pa pravi,
da “so istočasno napeti in
sproščeni – živčno napeti in
moralno sproščeni”. Lahko bi
navedli marsikaj, kaj drugega
itd., vendar smo izbrali le ne-
kaj aforizmov tega zanimivega
Francoza. Če bo koga zanima-
lo, si bo kaj več prebral. Žal ni-
mamo nič v slovenščini, kot še
marsikaterega zanimivega av-
torja pogrešamo v maternem
jeziku. Sicer pa velja, da bomo
morali spet postati bolj pozor-
ni, od česar nas tehnologija
odvrača, zato se bo treba kaj
bolj odvrniti od nje: “Biti ne-
navezani na vse – prvi pogoj,
da nismo do ničesar brez-
brižni”.
Andrej Vončina
Cerkveni in družbeni antislovar (47b)
T kot THIBON 2
V razmislek
Svoboda in
religiozna lirika
Kristjani in družba 19. julija 2018 5
Oglej / Kardinal Parolin gost slavja ob prazniku zavetnikov dežele FJk
Obnovimo prizadevanja za mir,
pravičnost, spravo in slogo!
  zadnjih sto letih so v pa-
triarhalni baziliki v Ogleju
maševali trije papeži: Pa-
vel VI. septembra 1972, Janez Pa-
vel II. aprila 1992 in Benedikt XVI.
maja 2011. To je bilo pomembno
priznanje zgodovinski vlogi Cer-
kve v evangelizaciji Srednje Evro-
pe, saj Oglej velja za zibelko
krščanstva tega območja. Doslej
se pa še ni zgodilo, da bi pri glav-
nem oltarju svetišča daroval evha-
ristijo državni tajnik Svetega se-
deža, kardinal, ki je v bistvu naj-
tesnejši papežev sodelavec. To se
je zgodilo 12. julija 2018, ko je v
mesto Oglej, ki je nastalo v začet-
ku 2. stol. pr. Kr., prišel kot gost
praznovanj svetih Mohorja in
Fortunata, zavetnikov goriške in
videmske nadškofije ter dežele
Furlanije Julijske krajine, kard. Pe-
tro Parolin.
Kard. Parolin, rojen v pokrajini Vi-
cenza leta 1955, je bil veliko let v
vatikanski diplo-
matski službi po
vsem svetu, okto-
bra 2013 je bil ime-
novan za državne-
ga tajnika. Prejšnji
četrtek je v dvorani
“sala Romana” na
glavnem oglejskem
trgu imel t. i. lectio
magistralis ob 100-
letnici konca prve
svetovne vojne na
temo: “Vojna: poraz za vse”. Ob
20. uri je vodil slovesno sveto
mašo v baziliki, pri kateri je v spo-
min na sveta mučenca Mohorja
in Fortunata somaševalo 15 ško-
fov s področja nekdanjega patriar-
hata, iz Triveneta, Slovenija in Av-
strije, ter okrog 40 duhovnikov in
diakonov. Slovensko Cerkev so za-
stopali ljubljanski nadškof Stani-
slav Zore, celjski škof Stanislav Li-
povšek, koprski škof Jurij Bizjak
ter upokojena škofa Alojz Uran in
Metod Pirih. Pri obredu, ki je po-
tekal v “oglejskem duhu”, z mo-
litvami in pesmimi v italijanščini,
slovenščini in furlanščini, je bil
med drugimi predstavniki oblasti
navzoč tudi Massimiliano Fedri-
ga, od začetka maja 2018 predsed-
nik deželne uprave FJk.
Lectio magistralis
Kardinal Parolin je spomnil, da je
ob 100-letnici začetka prve svetov-
ne vojne v Redipulji maševal pa-
pež Frančišek. Po štirih letih je ob
100-letnici konca morije, ki je
povzročila smrt milijonov ne-
dolžnih žrtev, prišel on. To je želel
storiti v goriški nadškofiji, saj je
Gorica skoraj simbolično mesto,
ki povzema številne tragedije 20.
stoletja. In sedanje (družbene, go-
spodarske, verske itd.) težave so le
odraz sprememb in delitev iz
prejšnjega stoletja. Gorica je bila
pred sto leti cvetoče srednjeevrop-
sko mesto; danes skuša s težavo
spet najti svojo identiteto in pro-
stor v novi Evropi tretjega tisočlet-
ja, spet poenotena po padcu zi-
V
dov, ideoloških in poli-
tičnih delitev, ki so “nasil-
no in nenaravno” uničile
življenja posameznikov,
družin, skupnosti. Papež
Benedikt XV., ki je bil iz-
voljen le nekaj tednov po
začetku vojne, jo je takoj
označil za “samomor Evro-
pe” in Sv. sedežu vsilil lini-
jo nepristranskosti, čeprav
so razni škofje tudi nasedli
nacionalizmu. Vatikan je
ostal izoliran in papežev
poziv k miru spričo “ne-
smiselnega klanja”, ki je
povzročilo toliko žrtev, kot jih v
Evropi še nismo videli, je naletel
na gluha ušesa. Prezrli so ga tudi
številni evropski (predvsem fran-
coski, nemški in avstrijski) škofje.
Papež Benedikt je doumel, da bo
vojna pravzaprav poraz za vse, tu-
di za zmagovalce, saj so sejali zli
virus novih sovraštev in sporov,
saj “narodi ne umirajo”, je zapisal,
temveč prenašajo novim rodo-
vom sovraštvo in maščevanje. Ta-
ko se je res zgodilo, saj je vojna
razkrojila mednarodni red. Vojna
je tudi katoliški Cerkvi razprla no-
va obzorja in jo pahnila naproti
moderni dobi. Razpad avstro-
ogrskega cesarstva je med drugim
povzročil ukinitev pravnega siste-
ma državne Cerkve, v katerem je
v bistvu država nadzirala Cerkev
(z imenovanjem škofov, upra-
vljanjem redov in semenišč itd.).
Cerkev, ki je prej bila nekakšna
zveza različnih narodnih Cerkva,
se je spremenila v veliko nadna-
rodno organizacijo, ki jo vodi Sve-
ti sedež oz. papež. Pomembno
vlogo so prevzeli apostolski nun-
ciji, papeževi ambasadorji, ki so
povezovali Rim s krajevnimi Cer-
kvami, spremenila se je formacija
duhovnikov, ki se je osredotočila
v papeških univerzah v Rimu, ko-
renito spremembo so doživeli mi-
sijoni. Tu je kard. Parolin spomnil,
da so Furlanija, Goriška in Slove-
nija kot območja, “kjer ima vera
starodavne in trdne korenine”,
poslale v svet velike misijonarje,
ki so ponesli evangeljsko spo-
ročilo v oddaljene kraje Afrike,
Amerike in Azije: “mnogi so umrli
zaradi podnebja, naporov, samo-
te”. Omenil je dva, oba Slovenca,
ki so ju šele sodobnejši zgodovi-
nopisci začeli primerno razisko-
vati; to sta Ignacij Knoblehar, ki
je deloval v Sudanu in umrl ko-
maj 38-leten, ter Friderik Baraga,
ki je misijonaril med avtohtonimi
prebivalci Severne Amerike. Bila
sta “vzorna duhovnika, usposo-
bljena jezikoslovca, hrabra popot-
nika”. Sam papež Be-
nedikt je z encikliko
Maximum Illud leta
1919 poudaril, da se
morajo misijoni
spremeniti. Misijo-
narji morajo opustiti
kolonjalno ideologi-
jo, morajo se osvo-
boditi nacionalizma,
ideje o evropski
večvrednosti. “Nova
ljudstva so trkala na
vrata zgodovine” in
“krščanstvo ni tuje
nobenemu ljud-
stvu”: vsi ljudje mo-
rajo imeti možnost doseči večno
zveličanje prek duhovnikov in
škofov, sorojakov. Benedikt XV. je
prehiteval čas, saj misijonski svet
še ni bil pripravljen za tako revo-
lucijo. Njegov naslednik Pij XI. je
odločno hodil naprej po zastavlje-
ni poti, saj je posvetil prve kitaj-
ske, japonske, vietnamske in
afriške škofe. Cerkev se je v več pri-
merih hitreje kot civilne oblasti
odzvala na spremembe
in izzive novih časov.
Ob koncu predavanja je
kard. Parolin na kratko
povzel zgodovino Go-
riške in njene nadškofi-
je. Do leta 1918 je bila
Gorica cesarsko me-
sto in škofija, ki so jo
vodili ugledni škofije
- “od Carla Attemsa do Jakoba
Missie in Frančiška B. Sedeja”:
znali so zadrževati pritiske ra-
zličnih nacionalnih kompo-
nent in različnosti, ki so delile
duhovščino od laikov. Goriške
cerkvene oblasti so dokazale
znatne sposobnosti v gradnji
sožitja med različnimi narod-
nimi skupnostmi (“Italijani,
Nemci, Slovenci”), ki so se tu
od nekdaj prepletale. “Medna-
rodnost in večjezičnost sta bili
tipični in sestavni značilnosti
Gorice, mesta, kjer so se otroci
brez težav učili treh jezikov -
italijanskega, nemškega in slo-
venskega -, medtem ko so se
igrali po trgih in ulicah ter so
obiskovali šole”. Posebno sve-
tlo poglavje na Goriškem pomeni
tudi krščansko socialno gibanje
tako na slovenski kot tudi italijan-
ski strani. S koncem vojne in pri-
ključitvijo Italiji je v Gorico vdrl
nacionalizem, ki je razglašal raz-
narodovanje in vsiljeval umetne
ozemeljske delitve. Pozivi škofov
Sedeja in Fogarja proti zablodam
nacionalizma še danes “zaslužijo
vso našo pozornost v Evropi tret-
jega tisočletja, v kateri se zdi, da
se žal spet prebujajo čustva, o ka-
terih smo upali, da so bila do-
končno presežena”.
Ob koncu svojega posega je kard.
Parolin povzel nekaj močnih mi-
sli papeža Frančiška v Redipulji:
“Medtem ko Bog vzdržuje svoje
stvarstvo ter smo mi ljudje pokli-
cani, da sodelujemo pri Njego-
vem delu, ga vojna uničuje.
Uničuje tudi to, kar je Bog ustvaril
najlepšega: človeško bitje. Vojna
sprevrne vse, tudi povezanost
med brati. Vojna je nespametna,
načrt njenega napredovanja je
uničevanje: z uničevanjem se
hoče razvijati”. Zato sprejmimo
papeževo vabilo in se zjočimo “za
vse padle 'nepotrebne morije', za
vse žrtve nespameti vojne, v vseh
časih... Človeštvo se mora zjokati
in zdaj je čas joka”. Zato vsi skupaj
obnovimo prizadevanja za mir,
pravičnost, spravo in slogo, kajti
kristjani so - kot je nedavno dejal
papež v Bariju - “luč sveta ne le ta-
krat, ko je okrog nas vse svetlo,
temveč tudi takrat, ko se v temnih
trenutkih zgodovine ne vdajajo
temi, ki vse obdaja, ter napajajo
stenj upanja z oljem molitve in
ljubezni”.
Homilija med mašo
Med mašo se je kard. Parolin osre-
dotočil na prebrani odlomek iz Ja-
nezovega evangelija, na Jezusov
govor pred zadnjo večerjo, med
katerim je omenil tri “težke stva-
ri”, ki imajo opraviti z istovetno-
stjo Kristusovih učencev; to so: so-
vraštvo sveta, preganjanje in ne-
sposobnost spoznati Njega, ki je
poslal Jezusa. Svet sprejema to, kar
mu je podobno. Svet ne mara Je-
zusovih učencev, saj razume, da
ni več temelj njihovega življenja.
Prijateljstvo z Jezusom namreč
odtegne učenca svetu. Kristus
sam je nov temelj za vse, “ki jih
Bog prek evangelija pritegne k Se-
bi, očara in nazadnje spreme-
ni”. Sovraštvo do učencev je sa-
mo odsev dosti bolj zakorenin-
jenega sovraštva proti Njemu,
ki želi osvoboditi človeštvo. So-
vraštvo sveta je torej le druga
plat Jezusovega razodetja in iz-
voljenosti učencev. Je znak zve-
stih učencev. Naučimo se ne
sovražiti, predvsem ne sovražiti
tistih, ki resnično ljubijo, je de-
jal kardinal. Naučimo se pričati
v Jezusovem imenu, čeprav je
to lahko tudi nevarno. Danes
je to posebno aktualno in nuj-
no, saj se tako postavljamo na
stran ljubezni proti sovraštvu,
na stran skrbi proti brezbrižno-
sti, na stran življenja proti
smrti. Koliko vojn bi lahko pre-
prečili in koliko življenj bi lahko
rešili, ko bi več in bolje pričali o
Jezusu, ko bi dajali prostor Bogu,
pravičnosti, sodelovanju, skupne-
mu dobremu! Taka sta bila tudi
zavetnika Mohor in Fortunat.
Mohor je bil prvi oglejski škof, ki
naj bi ga pokristjanil sam
Marko evangelist. Fortunat
je bil njegov sodelavec in
arhidiakon. Ker sta evange-
lizirala bližnje kraje, sta
umrla mučeniške smrti. V
mučeništvu je zaobjeta
skrivnost zla in hkrati skriv-
nost ljubezni. V
mučeništvu skrivnost zla
“eksplodira v vsej svoji ne-
smiselnosti”. V njem se
obenem razodeva druga,
največja skrivnost. Mučen-
ci nam s svojim življenjem
in smrtjo kažejo na Jezusov
križ. “To je vir krščanskih
prizadevanj, pričevanja,
vsakega poklica, vsake pra-
ve ljubezni, vsakega pri-
stnega načrta miru”. Samo
s pogledom, uprtim v križ,
lahko ljubimo, lahko živi-
mo po blagrih, lahko postanemo
sveti. Sveta Mohor in Fortunat naj
nam izprosita to milost, je dejal
kard. Parolin.
Človek, čigar položaj velja za dru-
gega najvišjega v vatikanski hie-
rarhiji, se je tik pred blagoslovom
želel zahvaliti goriškemu nadško-
fu Redaelliju in vsem prisotnim
škofom, duhovnikom in verni-
kom. “Bil je lep trenutek. Hvala,
ker smo lahko delili vero, skup-
nost in molitev. Ob koncu tega
slavja sem ganjen”, je dejal kardi-
nal ob misli na kristjane, ki so tu
iz roda v rod prenašali Božjo be-
sedo vse do danes. “Nič ni bolj
dragocenega kot vera. Nič ni
lepšega kot to, da smo kristjani.
Res smo srečni, da nas je Gospod
poklical, da smo spoznali evange-
lij in da lahko pripadamo Cerkvi”.
DD
Levo kardinal Parolin, pred njim goriški, videmski in tržaški škof
Somaševanje v baziliki
Urednik M. Ungaro, kard. P. Parolin in nadškof C. Redaelli
Goriška19. julija 20186
Nastopil bo tudi raper Sebastian Zamaro
V petek, 13. julija 2018, se je v občinskem parku v Aiellu (sredi
Furlanije) predstavil na večeru, namenjenem poeziji in pesmi,
tudi mladi slovenski raper Sebastjan Zamaro, ki je letos opravil
maturo na slovenskem klasičnem liceju Primož Trubar v Gorici
in prejel najvišjo oceno.
Zamara rap glasba že vrsto let
nadvse navdušuje, tako da je
še sam začel zlagati pesmi.
Letos se je že dvakrat
predstavil na odru Kulturnega
doma v Gorici:  na dnevu
slovenske kulture in na
trijezičnem gledališkem
festivalu Komigo 2018. S
svojimi izvedbami (v
slovenskem in italijanskem
jeziku) in vsebinsko
sporočilnostjo je na obeh nastopih navdušil številne prisotne,
ki so mu ob koncu prisrčno zaploskali in zaželeli še veliko
zadoščenj ob glasbenem navdihu. Na večeru v Aiellu so poleg
Zamara nastopili še domači pesniki in kantavtorji: Stefania
Buiat, Ivan Crico in Toni Piccini. Večer Poezije in glasbe je
priredila Občina Aiello del Friuli v sodelovanju s Kulturnim
domom v Gorici in kulturno zadrugo Maja (v okviru projekta
Across the border – Odkrivajmo talente).
Večer pesmi in glasbe v Aiellu
  Lovrenc Persoglia, predsednik občinske konzulte
S to politično odločitvijo 
ne soglašamo!
POGOVOR   lovenci smo od vsega
začetka živeli in še živimo
tudi v Gorici. Obstajala so
in še obstajajo slovenska ledin-
ska imena, ki o tem jasno
pričajo. Ker to je del zgodovine
našega mesta, se ne moremo
strinjati s sklepom goriškega
občinskega odbora, ki namera-
va postaviti table s slovenskimi
toponimi samo v okolici mesta
in ne v mestnem središču; to-
ponimi v več jezikih so namreč
naše bogastvo in naša kultura,
ki ju politika ne bi smela bri-
sati, trdi Lovrenc Persoglia, od
aprila letos predsednik občin-
ske konzulte. Prepričan je, da
gre za politično odločitev, saj
občinska uprava očitno še ved-
no noče priznati zgodovinske
prisotnosti Slovencev. In to
kljub lepim besedam o čezmej-
nem sodelovanju, Evropi itd.
Začnimo: občinska konzul-
ta, ki jo vodite, še vedno no-
si ime “konzulta za proble-
me slovenske etnične
manjšine”? Naziv res ni lep
…
Ime je grdo. Tudi zato smo že
pomislili, da bi ga spremenili.
Razmišljamo o “konzulti za
vprašanja mestne manjšinske
skupnosti” ali čem podobnem.
V programu imamo tudi, da
malce pregledamo statut. Po-
svetujemo se tudi s pravniki.
S
Konzulta je bila umeščena
aprila letos. Potem ste imeli
še eno srečanje …
Da, srečali smo se 21. junija,
ker smo morali imenovati ko-
misijo, ki bi proučila naš drugi
projekt. Pripravljamo namreč
zemljevid toponimov in ledin-
skih imen v občini Gorica. Sez-
nam in zemljevid v furlanščini
in slovenščini je že pripravilo
združenje Filologica friulana,
vsebovala pa sta kar nekaj na-
pak. Srečal sem se z ravnatel-
jem Filologice Felicianom Me-
deotom, ki mi je svetoval, naj
skličem strokovno komisijo, ki
bi gradivo temeljito pregledala,
popravila in dopolnila. Na seji
sem predlagal Alda Rupla, Vla-
da Klemšeta, Vilija Prinčiča in
Marijo Češčut, ki so že sodelo-
vali z občinsko konzulto v
prejšnjem mandatu. Ruplu
sem tudi že izročil material, ki
so mi ga dali Medeot in na
občini, da pregleda in popravi.
Nekatera ledinska imena so bi-
la pisana tudi na več različnih
načinov, obstajajo različice; za-
to bomo morali vse dobro
preučiti. Ko bo komisija
opravila svoje delo, bomo
spet sklicali konzulto in na-
redili korak naprej z drugim
projektom.
Vas je sklep občinskega
odbora presenetil?
Povedati moram, da je že v
času druge seje, 21. junija,
nekaj bilo v zraku … Slišali
smo, da bo občinski odbor
skrčil seznam ledinskih
imen in da slovenskih tabel
ne bodo postavljali v mestu.
To ste torej pričakovali?
Ja, nekaj je bilo “v zraku”,
uradno pa nam ni nihče nič
povedal. Na isti seji smo
izrazili željo, da bi občinski
odbor v celoti upošteval pro-
jekt in seznam vseh 51 pre-
dlaganih ledinskih imen, da
bi bila slovenska postavljena
tudi v mestu. Projekt ni nov:
o njem je bil govor že v času,
ko je konzulto vodil Ivo Cotič
(od oktobra 2007 do maja
2012; op. p.). On je tedaj prosil
vse rajonske svete, da bi pripra-
vili sezname ledinskih imen in
seznam tabel, ki so bile samo
v italijanščini; jaz sem takrat
bil predsednik rajona Pevma-
Štmaver-Oslavje. Po Cotiču je
delo nadaljevala Majda Brati-
na, projekt se je nadaljeval. V
mojem mandatu je pač prišlo
do tega, da je občinski odbor
odločil, da bodo postavili sa-
mo 21 tabel. V prejšnjem man-
datu sem bil tudi jaz v komisiji:
govorili smo vsaj o 40 sloven-
skih tablah, ki bi jih namestili
v Gorici, Štandrežu, Podgori,
Pevmi, Štmavru in na Oslavju.
Naš predlog jih je vseboval kar
51; za Štandrež 12, za Podgoro
10, za Pevmo-Štmaver-Oslavje
15. Rekli smo, da ponudimo
raje kaj več, da dosežemo tudi
čim več … In odbor jih je skup-
no odobril samo 21: sedem v
Štandrežu, štiri v Podgori, de-
set v Pevmi-Štmavru-Oslavju.
Za Gorico smo pripravili 14
imen, postavljena ne bo niti
ena tabla! Lahko bi postavili
vsaj najpomembnejše, a tega
očitno nočejo.
Ne moremo prikriti razočaran-
ja nad tem, da je občina črtala
toliko predlaganih ledinskih
imen in da jih ne namerava
postaviti v mestu. Tu smo od
nekdaj živeli Slovenci, naša
prisotnost je del zgodovine;
prav je, da turisti vidijo, da smo
tu živeli in živimo Slovenci,
Furlani, Italijani, Nemci itd.
Zakaj bodo slovenske table
samo izven mesta, furlanske
pa tudi v mestu (v Podturnu
jih bo kar 10)?
Odločili so pač tako. V Podtur-
nu so bili in so tudi Slovenci,
za to četrt imamo tudi sloven-
ska ledinska imena. Komisija
je izbrala zgodovinska imena,
ki so še vedno v uporabi in so
med ljudmi bolj znana; gotovo
jih je še več.
Že vemo, da bomo morali z
občinskimi uslužbenci prever-
jati, kam nameravajo postaviti
table. Vaščani namreč točno
vemo, katero ledinsko ime vel-
ja za določeno področje in kje
je skupina hiš, jedro omenje-
nega področja. Ne vem, kdo je
na občini to pregledal in bo o
tem odločal; pomembno je, da
ostanemo zraven. Ljudje so me
Kulturni dom Gorica / Komigo
Žgečkljiva seksi
komedija
  etošnji trijezični festival
komičnega gledališča Ko-
migo, ki sta ga petnajsto le-
to zapovrstjo za prijetno večerno
sprostitev pripravila goriški Kul-
turni dom in kulturna zadruga
Maja v sodelovanju vrste drugih
italijanskih, slovenskih in furlan-
skih ustanov, je dospel na
končno postajo 6. junija 2018. V
goste je prišel Špas teater in s ko-
medijo Dekliščina potrdil, kar je
njegovo poslanstvo: priklicati
čim več smeha iz gledalčevih ust.
To pa je gotovo idealno za spro-
stitev po stresnem dnevu. Špas
teater je razigrano, v dodelani
režiji Violete Tomič, ki je dokaj
pikantno začinila že itak žgečklji-
vo “seksi” prizore, uprizoril lah-
kotno, prav nič obremenjujočo
predstavo, čeprav so v njej liki ta-
ko ali drugače vendarle malce
L “obremenjeni” s spolnimitežavicami. Komedija Dekliščinaje gledališka različica angleške
uspešnice. Avtor dela, ki v izvir-
niku nosi naslov Girl’s night out,
je Dave Simpson. Središče hu-
morne vsebine so prijatejice, ki
si pred poroko ene izmed njih
privoščijo razvraten večer. Naj-
prej si nalivajo vse mogoče pi-
jače, čeprav je nevestica že v vi-
soki nosečnosti, potem pa se po
zamisli nevestine tete, ki “čisto
slučajno” skače že eno leto čez
plot prav k nevestinemu očetu,
se pravi svojemu svaku (!), “že v
rožicah” odpravijo v nočni klub
gledat show slačifantov. Med nji-
mi je prvič tudi kar neroden “za-
ročenec” ene izmed prijateljic, ki
se sprva kaže kot nebogljen ma-
min ljubljenček, ki ne zna šteti
do pet, potem pa se v njem pre-
budi pravi strastni ljubimec. Rav-
no takšen preobrat doživi njego-
vo zavrto, “sramežljivo” dekle.
Čisto domače pa se povsod znaj-
de nevestina ognjevita, izzivalna
sestra, ki ve, kako je treba ravnati
z moškimi in seveda uživati. Lah-
kotna komedija “poredno-izzi-
valno” odslikava to, kar
si marsikdaj ženske želi-
jo, pa si ne upajo pove-
dati ali narediti, ko so
trezne, pa tudi moške
nerodneže, ki večkrat ne
znajo prisluhniti skritim
ženskim željam in jih
zadovoljiti. Komedija je
z vsebinskimi obrati, za-
pleti, dvoumnostmi in
še marsičim briljantno
zaživela prav zaradi moj-
strske igre poklicnih
igralcev. Ti kljub nekate-
rim bolj drznim trenut-
kom (ples menihov ni
bil ravno umesten in kar
neokusen!) niso šli čez
rob in zato je komedija v glav-
nem zabavna od začetka do kon-
ca. Včasih se je pač treba malce
pošaliti tudi na račun spolnosti
in tega, kako smo včasih ženske
in moški smešni zaradi neiz-
kušenosti, čudnih nagnjenj itd.
To je res prava odrska “žurka”,
katere razpoloženje zajame dvo-
rano in spravi tudi bolj zadržane
gledalce v dobro voljo. Tadej
Pišek, Urška Vučak Markež, Vio-
leta Tomič, ki je vskočila name-
sto Nataše Ralijan, Maja Martina
Merljak, Lara Jankovič, Jernej
Čampelj, Sebastjan Starič in Jože
Doberšek so poleg dobre in za-
bavne igre postregli tudi s plesni-
mi veščinami, predvsem igralci
kot slačifantje, v koreografskih
slikah Mihe Lampiča. Scenogra-
fija, ki je učinkovito prikazala
ozračje nočnega kluba, je delo
Darjana Mihajloviča Cerarja. Ko-
stume, ki so se še kako ujemali z
značajskimi potezami likov, si je
zamislil Andrej Vrhovnik.
Na zadnjem večeru Komigo (v
oktobru bo izven abonmaja v
Kulturnem domu Nova Gorica
še muzikal Moje pesmi, moje
sanje) - kot sicer pravo nasprotje
gledališkega vzdušja – je v predd-
verju dvorane svoje instalacije s
trpko, celo srhljivo vsebino po-
stavil na ogled likovnik iz naših
krajev, Francesco Imbimbo
(1973). Njegove zamisli so se na-
našale na žgočo emigracijsko te-
matiko, ki je bila pod drobnogle-
dom na letošnjih predavanjih E’-
storia. Sam jih je želel namestiti
prav na prizorišče festivala, a mu
organizatorji niso hoteli ustreči,
češ, da bi lahko s svojo močno
sporočilnostjo prizadele obisko-
valce in bile preveč provokati-
ven, moteč element. Predsedni-
ku Kulturnega doma Igorju Ko-
melu pa se je zdelo prav, da
ustreže umetnikovi želji javnosti
predstaviti lasten pogled na ta
težko razrešljivi problem migra-
cij ljudi, ki iščejo boljše življen-
jske pogoje v evropskih deželah,
a jih na tej poti smrt zelo veliko-
krat zaloti že v Sredozemskem
morju.
IK
že opozorili, naj bomo pozor-
ni, da bi ne postavljali tabel na
napačno mesto.
Kot predsednik konzulte ste
bili uradno osebno ob-
veščeni o sklepu?
Ne, izvedel sem indirektno in
preko medijev. Tajništvo kon-
zulte ni bilo predhodno sez-
nanjeno. Šele dan po
objavi nam je tajnik
Fabio Vizintin poslal
sporočilo o tem, kaj je
bilo odobreno.
Kaj pa menijo naši
občinski svetniki?
Že pred sklepom sem
govoril z Marilko
Koršič, Walterjem
Bandljem in Davidom
Peterinom. Menimo
se o tem, da bi posto-
pali, da bi sprožili
vprašanje v občin-
skem svetu, morda
priredili tiskovno kon-
ferenco ali vložili pri-
ziv, saj z odločitvijo ne
soglašamo. Želeli bi,
da bi bil projekt v ce-
loti uresničen.
Občinska uprava na-
merava namestiti ta-
ble samo v krajih, ki
spadajo v območje iz-
vajanja zaščitnega zakona
38/2001. Sklicujejo se torej na
določila tega zakona, na podla-
gi katerega je vidna dvoje-
zičnost predvidena v štirih
predmestnih vaseh. A za table
je občina prejela sredstva iz za-
kona 482 iz leta 1999!
Slovenska skupnost trdi, da
gre za korak nazaj.
Seveda. Slovenska prisotnost v
Gorici je zgodovinsko dejstvo,
ki ga nihče ne more prikrivati.
Tu je živelo in živi več narodov.
Politika tega ne more črtati. To
je bogastvo, to je kultura
našega mesta. In Gorica bi sa-
mo pridobila, ko bi to znala
ovrednotiti tudi v luči čezmej-
nega sodelovanja. Če pa je od-
bor tako sklenil, je to očitno
politična odločitev.
V tem času med drugim pri-
pravljamo tudi projekt o zem-
ljevidu z vsemi ledinskimi
imeni: že zdaj se sprašujem, ka-
ko bo občina sprejela še to...
Neumno bi bilo namreč pustiti
imena samo na zemljevidu, ta-
bel pa ne postaviti.
Bandelj je tudi poverjeni
občinski svetnik za nekdan-
ja rajona Podgora in Pevma-
Oslavje-Štmaver. Sodeluje-
te?
Z njim smo imeli že več
srečanj, tudi kot združenje, ki
je nastalo po ukinitvi rajonov.
Predstavili smo mu naše
težave, takoj se je odzval in de-
javno skrbi za naše področje.
Da smo bolj učinkoviti, ima-
mo tudi skupino na whatsap-
pu, prek katere si lahko hitro
izmenjujemo informacije.
Bandelj in vi ste dva izmed
treh predsednikov nekadan-
jih slovenskih rajonov. Kot
je takrat bilo, ne bo več, kaj-
ne?
Z Walterjem lahko veliko nare-
dimo. Ko so bili še rajoni, pa
smo imeli na razpolago tudi
nekaj finančnih sredstev, ki
smo jih lahko uporabili za po-
trebe krajevnih skupnosti. Zdaj
delamo “za narodov blagor”, a
to radi delamo, ker delamo za
našo zemljo in naše ljudi. Ti se
radi odzivajo. Ker vedo, da je
Walterju poverjena skrb za
naše vasi, iščejo stik z njim.
Srečni smo, da ga imamo, saj
je zelo delaven in pozna veliko
ljudi.
Dvomim, da bodo rajoni kdaj
spet ustanovljeni. Njihova uki-
nitev nas je hudo prizadela.
Prav tako ukinitev pokrajin.
Smešno je, da jih imajo vse ita-
lijanske dežele, razen Furlanije
Julijske krajine!
Že pri vodenju rajona ste se
izkazali kot vztrajen in boje-
vit, kot nekdo, ki zna pove-
zovati ljudi. Kakšno je
vzdušje v občinski konzulti
in kaj imate še na progra-
mu?
Konzulto sestavljajo petnajst
članov, tajnik, občinski svetni-
ki, podžupan Ceretta. Podpred-
sednik je Mitja Primosig.
Vzdušje je dobro, se da govoriti
in razpravljati, do zdaj še ni bi-
lo hujših debat. Po seji gremo
tudi kaj spit skupaj.
V programu imamo dokončno
uresničenje prvega projekta,
nato že omenjeni zemljevid,
pa tudi postavitev slovenskih
tabel in smerokazov; marsikje
so namreč samo italijanski na-
pisi. Razmišljamo tudi o tem,
da bi nekoliko posodobili sta-
tut in, kot sem že povedal, za-
menjali ime. Na eni prihod-
njih sej bomo sestavili seznam
še drugih odprtih vprašanj:
vsak član bo imel možnost kaj
predstaviti.
Dela ne manjka!
DD
Goriška 19. julija 2018 7
Poletno središče Srečanja 2018
Razigrane ustvarjalne urice
v veseli druščini
  inulo šolsko le-
to je v otroških
glavicah že
obledel spomin, saj
šolarji že več kot mesec
dni uživajo brezskrbne
počitnice, ki vselej pri-
našajo kaj novega in
vznemirljivega, tudi v ve-
seli družbi vrstnikov. Ta-
ke lepe dogodivščine je
mogoče doživljati tudi v
poletnih središčih kar
sredi našega mesta. V
krasnem, prostranem
parku Zavoda Sv.
Družine v ulici Don Bo-
sco, pravem zelenem
dragulju v severnem de-
lu Gorice, že vrsto let pri-
rejata Skupnost družin
Sončnica in AŠZ Olym-
pia poletno središče
Srečanja. Šolske sestre
vsakič radovoljno dajo na razpo-
lago vrt in nekatere prostore, če
je potrebno celo dvorano. Tudi
letos so zadovoljne, da lahko go-
stijo otroke, ki so tako pridni, da
jih v notranjih prostorih zavoda
sploh ne slišijo. Da je tako, pa so
gotovo zaslužni vsi, ki se v sre-
dišču ukvarjajo z malimi in
večjimi navihanci. Najprej mo-
ramo omeniti energično koordi-
natorko središča Damijano
Češčut, ki ima ogromnih iz-
M
kušenj z otroki kot dol-
goletna vodja raznolike
telovadne ponudbe za
otroke in najstnike pri
AŠZ Olympia. Zraven nje
pa se suče kar nekaj mla-
dih pomočnikov. Njena
desna roka v središču, ki
sprejema otroke od 3. do
12. leta, je podkoordina-
torka Marija Jussa, ki kot
umetniška duša vodi tu-
di ustvarjalne delavnice,
na katerih obiskovalci središča z
bujno domišljijo izdelujejo veli-
ko lepega. Letos so npr. napravili
tudi očarljiva strašila, ptičji par
Franca Corvo in Urško Srako, ki
so jih nesli na goriški Travnik,
na katerem je bilo 28. junija vsa-
koletno srečanje udeležencev
vseh goriških poletnih središč.
Srečanja so bila edino slovensko
središče v tej množici živahnih
otrok.
Poletno središče Srečanja 2018
se je začelo 18. junija in se bo
nadaljevalo do 10. avgusta.
Otroci prihajajo ob 7.30-8.00 in
odhajajo ob 15.30-15.45. Prva
dva tedna je bilo okrog 20-25
osnovnošolcev, potem pa so se
tem pridružili tudi malčki iz
vrtcev. Najmlajši izmed njih,
Geremia, nima niti še tri leta, a
je že cel korenjak, zelo samosto-
jen, tudi pri kosilu. Prejšnji te-
den je bilo do 35 otrok. Največ,
od 40 do 45, jih pričakujejo v
zadnjih dveh tednih v juliju. To
bo šele razigrano! Animatorji,
Mojca Pintar, Valerio Komic, Ju-
ry Devetak, Katja Terčič in An-
drej Janežič, ki je tudi trener pri
AŠZ Olympia, in pomožni ani-
matorji, Petra Filaferro, Ema Ter-
pin in Karolina Vizintin, bodo
imeli polne roke dela! Pred nji-
hovimi pozornimi očmi se otro-
ci lahko dodobra razigrajo. Ko-
ordinatorka Češčutova meni, da
se obiskovalci središča morajo
predvsem sprostiti in razgibava-
ti, saj doma najra-
je sedijo pred tele-
vizijo ali računal-
niki in drugimi
elektronskimi va-
bami. Zato imajo
vsak dan telovad-
bo – predvsem ko
dežuje, se odpra-
vijo na drevored
20. septembra v
telovadnico Špor-
tnega centra Mir-
ko Špacapan. Na
igrišču v parku
šolskih sester se
razigrano podijo
za žogo pri nogo-
metu, igrajo
košarko, odbojko,
tekajo, skačejo, se
lovijo... Lepo jim
je! Ko sonce s svo-
jimi žarki še po-
sebno močno greje, se po skupi-
nah prepustijo osvežujoči vodi v
bazenu, ki ga je Skupnost družin
Sončnica kupila v ta namen že
pred kar nekaj leti. Špricanje in
skakanje v bazenu pa je strogo
prepovedano! Voda stane!
Da želodčki v miru lahko preba-
vljajo hrano, si otroci vsak dan
po kosilu ogle-
dujejo risanke;
vse so v slo-
venščini, tako
da mali gledal-
ci mimogrede
bogatijo tudi
besedni zaklad.
Vsak teden obi-
skujejo Feiglo-
vo knjižnico in
si izbirajo ri-
sanke in filme
v slovenskem
jeziku. Prejšnji
teden so se od-
pravili na Trav-
nik v kinodvo-
rano Kinemax
na Amidei
Kids, kjer so si
ogledali film za
otroke v sklopu vsakoletnega go-
riškega filmskega festivala. V ju-
niju so imeli tri likovna srečanja
s slovensko slikarko in grafičar-
ko Catherino Zavodnik, ki je ve-
doželjnim risarjem razkrivala,
kako nastajajo slikarska dela. V
kratkem bodo odšli malce po-
crkljat mucke v mačje zavetišče
v ulici Foscolo.
Urice v središču Srečanja pote-
kajo kot blisk in nihče se tu ne
dolgočasi. Damijana Češčut z za-
doščenjem ugotavlja, da ni ni-
kakršnih težav. Vse poteka v naj-
boljšem redu.
Kako jim je lepo in kaj vse se v
središču dogaja, lahko radoved-
neži izvejo s Facebook strani
Srečanj: CentroEstivo - Poletno-
Sredisce Srečanja Incontri.
Iva Koršič
Obvestila
“Ta mali moj svet” je naslov
razstave akvarelov in olj Andreja
Kosiča, ki jo bodo odprli v četrtek,
19. julija 2018, ob 18. uri v palači
Locatelli na trgu 24. maja v
Krminu. Spregovoril bo Saša
Quinzi, po odprtju zdravica z
vinom kleti Primosic z Oslavja.
Razstava bo na ogled do 26.
avgusta.
Maša za pokojnega prof. Mirka Fileja
in vse pokojne pevce Moškega
zbora Mirko Filej bo v petek, 27.
julija, ob 19. uri v cerkvi sv.
Katarine na Peči.
Ob 30. Romanju treh Slovenij, ki bo
v nedeljo, 5. avgusta, na Sv.
Višarjah, organizira Kulturni
center Lojze Bratuž avtobusni
prevoz. Dogodek prirejata
Rafaelova družba in Zveza
slovenskih izseljenskih
duhovnikov v Evropi. Ob 10.30 je
na programu predavanje pravnika
in politologa dr. Dejana
Valentinčiča z naslovom “Vsi smo
Slovenci, več nas združuje, kot
ločuje”, ob 12. uri bo slovesna
sveta maša, po maši pa nastop
Vokalne skupine Cantate Domino
in Kvarteta klarinetov Godbe
ljubljanskih veteranov. Odhod je
predviden ob 7. uri s parkirišča
Kulturnega centra Lojze Bratuž,
vrnitev pa proti večeru. Za
informacije in rezervacije
0481/531445 ali
info@centerbratuz. org
Knjižnica D. Feigel bo do 7.
septembra 2018 odprta od
ponedeljka do petka, od 8. do 16.
ure. Zaprta bo od 13. do 17.
avgusta 2018.
Družine z majhnimi otroki (do
približno 10. leta) so vabljene na
letovanje v koči sv. Jožefa v
Žabnicah (3. -7. 8.) in duhovni
vikend v Logu pod Mangartom
(31. 8. – 2. 9.) v organizaciji
Skupnosti družin Sončnica in s
sodelovanjem Mladinskega
doma. Info in prijave na tel. +39
329 749 8194 ali +386 31 523
963 do 15. junija.
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško prireja v soboto, 4.
avgusta, tradicionalni piknik z
izletom v Rezijo za ogled muzejev
Rozajanski dum in brusačev.
Sledilo bo družabno srečanje v
hotelu Carnia. Vpisujejo po tel.
0481-884156 (Andrej F.), 0481-
20801 (Sonja K.), 0481-882183
(Dragica V.), 0481-78138 (Sonja
Š.). Prvi avtobus bo odpeljal ob
7.30 iz Gorice s trga Medaglie
d'oro/Goriščka z običajnimi
postanki pri vagi blizu pevmskega
mosta, v Podgori pri telovadnici, v
Štandrežu pri lekarni in na
Pilošču. Drugi avtobus bo odpeljal
ob 7.30 iz Doberdoba s postanki
na Poljanah, v Sovodnjah pri
cerkvi in lekarni in na Pilošču, od
koder bosta nadaljevala pot v
Rezijo. Organizatorji priporočajo
točnost.
SSO sporoča, da bo v mesecu juliju
in avgustu goriški urad odprt za
javnost od torka do četrtka po
običajnem urniku.
“Male oglase” najdete na našem
portalu www. noviglas. eu.
Darovi
Ob 39. obletnici smrti predrage
mame Angele Kacin roj. Tušar
darujeta Marija in Metka 100
evrov za Kulturni center Lojze
Bratuž.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 20 7. 2018 do 26. 7. 2018)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5, 91.9
Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9
Mhz; za Kanalsko dolino 95.7,
99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele
98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91,
103.6 Mhz; na internetu www.
radiospazio103. it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan
od 20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 20. julija (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev -
Glasba iz studia 2.
Sobota, 21. julija (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem, terskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Nedelja, 22. julija: ponovitev oddaje
Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 23. julija (v studiu Miha
Kovic in Jakob Leopoli): Mihec in
Jakec.
Torek, 24. julija (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 25. julija (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet:
Morje je veliko, še večje, največje
-2. del. - Izbor melodij.
Četrtek, 26. julija (v studiu Andrej
Bavcon): Četrtkov večer z glasbo -
Zanimivosti, obvestila in humor.
NAŠ PRAPOR
ZDRUŽENJE KRAJEVNA SKUPNOST PEVMA-ŠTMAVER-OSLAVJE
vabijo na
PRAZNIK SV. ANE
v športno-kulturnem središču v Pevmi
19., 20., 21., 22. julija 2018
Četrtek, 19. julija 2018, ob 19.00 
Turnir v odbojki 4 proti 4
8. memorial David Sossou
Ob 21.00 
Tekmovanje v briškoli
Petek, 20. julija 2018, ob 19.30 
Odprtje razstav: Spomini (Loredana Prinčič), 
Obrazi Japonske (Slavica Radinja), Modeli starih ladij (Joško Leban) 
- Predstavitev knjige Vilija Prinčiča Neme priče vojnih grozot 1915-1918
- Glasbeni utrinek: učenci Glasbene matice
Ob 20.30
Ples z ansamblom ABC
Sobota, 21. julija 2018, ob 20.30
Ples s ansamblom SOUVENIR
Nedelja, 22. julija 2018, ob 8.30
SV. MAŠA S PROCESIJO
Vse dni bodo delovali kioski z jedačo na žaru in pijačo
Razstava bo odprta od 19. 7. do 22. 7. ves dan 
in od 23. 7. do 29. 7. od 17. do 19. ure.
Pod pokroviteljstvom Občine Gorica in v sodelovanju z župnijo sv. Mavra in Silvestra
in Združenjem pridelovalcev rebule z Oslavja
V soboto, 14. julija 2018, 
sta svojo ljubezen pred Bogom potrdila 
IVANA PALJK in MIHA LIKAR.
Da bi njuno skupno življenjsko pot
zmeraj obžarjalo sonce sreče,
jima želimo
VSI PRI NOVEM GLASU
Kultura19. julija 20188
  drugi polovici junija se je od strasti
in čustev prekipevajoča predstava Ba-
rufe, ki je nastala v koprodukciji Gle-
dališča Koper, Slovenskega stalnega gleda-
lišča iz Trsta, Mestnega gledališča iz Pulja
(Istarsko narodno kazalište – Gradsko kaza-
lište Pula) ter SNG Nova Gorica, udeležila
hrvaškega festivala, 42. Dnevov satire Fadila
Hadžića v Satiričnem gledališču Kerempuh
v Zagrebu. Besedilo je na po-
dlagi slovite komedije italijan-
skega komediografa Carla Gol-
donija Ribiške zdrahe (Le ba-
ruffe chiozzotte) priredil ne-
davno preminuli hrvaški no-
vinar in pisatelj Predrag Lucić.
V iskriv zaplet in razplet pa jo
je režijsko spletel dobro poz-
nan režiser Vito Taufer, čigar
režijski talenti in izvirni kon-
cepti se še najbolj zablestijo
prav pri obdelavi komedijskih
tekstov.
Predstava, ki s svojo pestro na-
rečno barvitostjo, v kateri se
prepletajo istrsko narečje, slo-
venska, hrvaška in italijanska
mešanica govoric, že ob prvih zdraharskih
trenutkih odnese s svojim neustavljivim hu-
mornim valom s seboj tudi gledalce, je po-
polnoma prepričala žirijo 42. Dnevov satire
Fadila Hadžića. Žirija, ki so jo sestavljali Go-
ran Grgić (igralec, prvak), Ana Prolić (drama-
turginja) in Bojana Radović (gledališka kri-
tičarka), je predstavi dodelila veliko festival-
sko nagrado za najboljšo predstavo v celoti
na 42. Dnevih satire Fadila Hadžića. Stro-
kovno žirijo festivala v Zagrebu je prepričal
tudi igralec Kristijan Guček z vlogo Đovanina
v Barufah. Tako je tudi on postal eden od pe-
tih igralcev, ki so jim podelili t. i. “enako-
pravno nagrado”. Tako sta kar dve festivalski
nagradi poromali v Slovenijo in Barufe so bi-
le v mesecu juniju že spet nagrajene. Bralce
naj spomnimo, da je predstava Barufe v maju
prejela nagrado tantadruj za gledališki do-
sežek, na letošnji podelitvi primorske nagra-
de tantadruj, ki so si jo zamislila tri primor-
ska gledališča, SSG Trst, SNG Nova Gorica in
Gledališče Koper. Kot najboljša predstava se-
zone SSG 2017/2018 pa so bile Barufe de-
ležne tudi nagrade Primorskega dnevnika.
Žirija zagrebškega festivala satire, ki ga prire-
jajo v spomin na znanega komediografa,
režiserja in scenarista Fadila Hadžića, je v ute-
meljitvi napisala, da je “polnokrvni prevod
v veliki koprodukciji štirih gledališč postal
zgodba o Evropski uniji, zgodba o Meditera-
nu, katerega temperament, glasnost, jezika-
vost in ganljivost ne more zajeziti niti bodeča
žica. V predstavi se opravlja, blati, ljubi, pre-
pira, pretepa, vse to na n-to potenco moči, ki
jo je zmožno ustvariti le morje. Igralci pa od
samega začetka dobesedno dajo več od mak-
simuma, njihovi udarci so pravi, padci očit-
no boleči, čustva kipeča... ”. Ob odločitvi za
veliko nagrado Večernjega lista so zapisali,
da gledalce v predstavi Barufe “prevzamejo
jezikovne bravure in obilje barvitih psovk, ki
prepletajo hrvaščino, istrska narečja, slo-
venščino in italijanščino”.
O igri nagrajenega igralca Kristijana Gučka
pa so zapisali: “Ves čas je mrtvo pijan in
zlomljenega srca... S sekiro v roki teka po
sceni, se pretepa z ljubezenskim tekme-
cem, prepira z žensko, ki jo ljubi, njeno
družino... Zahtevno je hoditi po takem
robu, saj lahko igralec mimogrede zdrsne
v nepotrebno karikiranje. Kristijanu
Gučku to uspe. Vlogi se daje z vso svojo
močjo, do svoje zadnje igralske celice... ”
Na letošnjih 42. Dnevih satire Fadila
Hadžića v Satiričnem gledališču Kerem-
puh v Zagrebu, ki so potekali od 5. junija
do 21. junija, se je zvrstilo 12 predstav iz
BiH-a, Hrvaške, Slovenije in Srbije v raz-
nih zagrebških gledališčih.
Koprodukcijska predstava Barufe je bila
nagrajena kot najboljša predstava tudi na
petem gledališkem festivalu Novi tvrđava
Teatar Novi Sad, ki je bil od 3. do 9. julija
v Čortanovcih pri Novem Sadu v Srbiji. Fe-
stival vodi priznana in večkrat nagrajena
srbska režiserka in pisateljica Vida Ognjeno-
vić.
Ob teh nagradah se s čudovitimi, enkratnimi
ustvarjalci predstave Barufe veselimo vsi tisti,
ki smo ob njenem ogledu neznansko uživali
in bili očarani zaradi igralskih virtuoznosti
in izredno spretne, domiselne, dognane in
dovršene režije.
Ponosni smo, da so Barufe nastale v večkrat
od osrednjih slovenskih umetniških krogov
premalo upoštevanih primorskih gledališčih.
IK
V
Pri Mladiki je izšla knjiga o matematiki
Pri založbi Mladika je pravkar izšlo novo delo, tokrat namenjeno
ljubiteljem matematike in strokovnjakom s tega področja. Avtor knjige
je namreč matematik in fizik, dolgoletni univerzitetni profesor na
mariborski univerzi Drago Bajc, ki je zbral
o kvadratu in o njem sto nalog.
Profesor Bajc je v knjigi opozoril, da na
srednjeveških freskah sije kvadratna
avreola samo izza glav sodobnikov
kraljevskega ali škofovskega stanu,
nepregledne trume nebeščanov se
ponašajo s primernejšo okroglo. V naši
lirski poeziji so redki verzi, ki črpajo svojo
govorico iz geometrije, še redkejši
omenjajo kvadrat. V matematiki sami zasedajo trikotnik, paralelogram
in krog, da ne govorimo o čem abstraktnejšem, centralnejšo lego kot
kvadrat. A matematika ima lastnost, da je v njej vse, zdaj ožje zdaj
širše, povezano z vsem ostalim. Zato je avtor sklenil temu
“pozabljenemu” liku nameniti 100 matematičnih vaj.
Nominiranci za Veronikino nagrado
Znanih je pet nominirancev za 22. Veronikino nagrado za najboljšo
pesniško zbirko leta v Sloveniji. Žirija je v ožji izbor uvrstila zbirke
Seznam Andreja Hočevarja, Srednja leta Aleša Mustarja, Tehno Ane
Pepelnik, Kako postati nihče Zorana Pevca in Dihaj Toneta Škrjanca.
Hočevarjev Seznam, izšel pri Mladinski knjigi, je zbirka o dozorevanju,
o poskusu osmišljanja sveta, čeprav gre malodane za sizifovsko delo,
je v utemeljitvi besede Gabrijele Babnik povzela žirija. O drugi
Mustarjevi pesniški zbirki Srednja leta, ki je izšla pri Centru za
slovensko književnost, je žirija zapisala, da je napisana v razumljivem,
neposrednem in čustveno zaznamovanem jeziku ter da je avtorjeva
odlika dobršna mera (samo) ironije, črnega humorja, tudi cinizma in
ostre družbene kritičnosti. Zbirko Ane Pepelnik Tehno je izdala LUD
Šerpa. Veronika Šoster je po navedbah žirije o njej zapisala, da je to
kljub navidezni lahkotnosti naslova drzna zbirka, ki se ne boji težkih
tem. Pri LUD Šerpa je izšla tudi Pevčeva nova zbirka Kako postati
nihče. Po oceni žiranta Iva Stropnika avtor z njo (po) sega v kanon
svetovne književnosti, mitologijo, popkulturo in urbano okolje. Zbirka
Dihaj je enajsta Škrjančeva zbirka, izšla je pri Centru za slovensko
književnost. Primož Čučnik je v spremni besedi avtorjevo pesništvo
opredelil kot prepoznavno in izdelano že od vsega začetka. Tudi njegove
najnovejše pesmi pripovedujejo o čudnih vsakdanjostih, o majhnih,
trenutkastih in mimobežnih, vendar pomembnih “osebnih stvareh”.
Veronikino nagrado, vredno 4000 evrov bruto, podeljuje Mestna občina
Celje. Veronikin lavreat bo znan 28. avgusta, ko bodo na podelitvi na
Starem gradu v Celju podelili še zlatnik poezije Bini Štampe Žmavc in
Tilnu Letnerju malo Veroniko. Na podelitvi se bodo spomnili 90-letnice
rojstva Toneta Pavčka ter 60-letnice rojstva njegovega sina Marka.
Kratke
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (25)
Rodbina Rijavec (5)
Nadaljuje Možina: “Italijanske nacionaliste je iz-
zival velik, bleščeči slovenski napis na Trgovskem
domu. To me je skrbelo in sem začel razmišljati.
/... / Kmalu potem sem poiskal v Štandrežu Ivana
Rijavca, ki je imel v varstvu spečo Kmečko banko,
ki je imela svoj sedež v Ulici Morelli 20. Rad je
sprejel mojo ponudbo, da oživimo in razširimo
delovanje te banke, da postane on ravnatelj tega
zavoda. Pokazal mi je sedež v Ulici Morelli; ma-
jhna soba v pritličju, natrpana s pohištvom, 
“okrašena” s pajčevinami, na mizi star avstrijski
pisalni stroj, majhna blagajna, knjige in blagajne
pa v najlepšem redu. Bilance zadnjih teh let pa-
sivne z okoli deset tisoč lir letno, zadnja bilanca
za leto 1944 je izkazala 193.000 lir prometa z iz-
gubo okoli deset tisoč lir. Priletni simpatični Ivan
Rijavec se je tisti dan kar pomladil od zadovol-
jstva”.  
Nove prostore je po-
skrbel Beneški Slovenec
Moncaro v svoji hiši v
Gosposki ulici (Italijani
jo imenujejo Ulica Car-
ducci). Delo so začeli no-
vembra 1945: ravnatelj
je bil Ivan Rijavec, po-
dravnatelj Boris Možina,
uslužbenci Franc Grav-
ner, blagajnik - Leopold
Pelicon, knjigovodja -
Valerija Figelj, Lojze
Prinčič, Milena Jezeršek,
dr. Ivan Lasič, Miloš
Pečenko, Zdravko Mako-
vec, Viktor Čebron in
šofer Oblak. Nadaljuje
Možina:
“Neutrudni Rijavec je bil
v dobrih odnosih z rav-
nateljem Banca d'Italia.
Kmečko banko, staro
obrtno posojilnico, je s
tem ravnateljem in spo-
razumno z ZVU dopolnil
statut Kmečke banke in
jo spremenil v pravo
banko. Začetek ni bil prav lahek. Črtali smo večino
članov, mnogi so pomrli, mnogi so bili s področja
cone B, ki je bila pod jugoslovansko upravo. Izsto-
pilo je praktično 900 članov, na novo pa smo jih
pridobili 60. Ob koncu leta je imela Kmečka banka
100 članov, promet pa je neverjetno rastel. V tem
letu smo dosegli skupni promet okoli 965 milijo-
nov lir, kar 30 krat več kot leta 1945 ali 500 krat
več kot v letu
1944. V lepih
prostorih v Ulici
Carducci je teklo
življenje mirno
naprej, moji so-
delavci so bili z
mano zadovol-
jni, promet je na-
raščal in izgledi
so bili obetavni. Nekate-
re je motil slovenski na-
pis na pročelju in so ga
razbili, postavili smo no-
vega, potem pa so nas
pustili pri miru. Tu v
Moncarovi hiši je banka
delovala od 1946 do
1953, a jaz
sem po 16
mesecih, le-
ta 1947 zapustil Gorico, ker nisem ho-
tel počakati Italijanov. Moji sodelavci
so bili neprijetno presenečeni in ne-
kateri bi šli najraje z mano. Prostori v
Ulici Carducci so postajali premajhni,
zato se je banka preselila v nove, bolj
udobne in ustrezne prostore v Ulici
Morelli. Promet je stalno naraščal in
po 25 letih najdemo Kmečko banko
na Korzu Verdi 51 v svoji lastni hiši”.
O ravnateljevanju Ivana Rijavca velja
omeniti še poizkus, da bi v tistih letih
ustanovili slovensko banko tudi v
Trstu.  
Na seji upravnega in nadzornega sve-
ta 3. marca 1946 so sprejeli sklep, da
se odpre podružnica Kmečke banke v
Trstu. 9. avgusta sta
Ivan Rijavec in dr.
Joško Jakončič pisala
finančnemu oficirju
13. korpusa ZVU v
Trstu (Chief finance
officer 13. Corps) pi-
smo, s katerim so ga
obveščali o tem skle-
pu (iz knjige Sloven-
sko bančništvo in
posojilništvo na Go-
riškem - Kmečka
banka v Gorici - Mar-
ko Waltritsch -
1982):
“Podpisana Kmečka
banka v Gorici si do-
voljuje prositi visoko
Zavezniško vojaško upravo cone A Julijske Benečije
za dovoljenje odpreti svojo podružnico v Trstu, za
kar obstojajo tehtni razlogi.  
Kmečka banka je star in sedaj edini finančni zavod
cone A, čigar uprava je bila in je v slovenskih ro-
kah in čigar klienti so skoraj izključno samo Slo-
venci. Svoječasno je bilo na ozemlju, ki je sedaj
označeno s cono A Julijske Benečije in ki se nahaja
pod Zavezniško upravo, več slovenskih bank, od
teh 8 samo v Trstu, ki so poslovale skoraj izključno
s slovenskimi odjemalci in so tudi zelo uspešno
delale. Toda fašistična ultranacionalistična politi-
ka je zatrla vse te zavode, skušajoč na ta način ubiti
celoskupno slovensko gospodarsko telo in s tem
osnove slovenskega narodnega življenja v obče na
tem ozemlju. Kmečka banka je bila edini finančni
zavod, ki je preživel ta napad fašizma na slovenske
gospodarske postojanke v teh krajih.
Novi položaj, ki je sledil zlomu osnih sil in po
uvedbi Zavezniške vojaške uprave v teh krajih, je
prinesel gotovo izboljšanje tudi v gospodarski de-
javnosti slovenskega prebivalstva. Čim je odpadel
pritisk, se je takoj pojavila nujna potreba močnega
slovenskega denarnega zavoda v tej coni in tako
je bila Kmečka banka kot edini še obstoječi slo-
venski denarni zavod na tem ozemlju reorganizi-
rana in se razvila v dobroidočo in fondirano ban-
ko. Njena finančna moč raste iz dneva v dan, kar
se da najbolje razbrati iz dejstva, da so njene vloge
zrastle v tekočem letu 1946 od meseca marca do
avgusta od 3 milijonov lir na 19 milijonov lir”.
OBJAVLJENO TUDI NA PORTALU KAMRA, POR-
TALU DIGITALIZIRANE KULTURNE DEDIŠČINE
SLOVENSKIH POKRAJIN 
(www.kamra.si), KI GA UPRAVLJA
OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE
Boris Možina (1903-1999), učitelj in
gospodarstvenik, kulturni delavec in etnograf,
rojen na Brjah pri Ajdovščini. Bil je eden od
voditeljev gospodarskih služb
narodnoosvobodilnega gibanja. Leta 1946 je v
Gorici odprl podružnico Denarnega Zavoda
Slovenije, kar je omogočilo ponovno aktivacijo
“varuha speče Kmečke banke” Ivana Rijavca in
ustanovitev prve slovenske banke v Gorici po
drugi svetovni vojni. Sliko je objavil Novi list 26.
novembra 1992.
Dimitri Tabaj
Governo militare alleato - 13 corpo Venezia Giulia - La gazzetta del
governo militare alleato - N. 24 bis - 21.08.1946
Governo militare alleato - 13 corpo Venezia Giulia - La gazzetta del governo militare
alleato - N. 25 bis - 05.09.1946
Ivan Rijavec po drugi svetovni vojni, ravnatelj
goriške Kmečke banke.
42. Dnevi satire v Zagrebu in 5.  gledališki festival Novi tvrđava Teatar Novi Sad
Koprodukcijske Barufe najboljša
predstava v celoti!
Foto SNG Nova Gorica / Peter Uhan
Kultura 19. julija 2018 9
   Petjetovih vlogah,
resnobnih ali kome-
dijskih, se skriva po-
sebna petjetovska izraznost: na-
gnjenost in tudi ljubezen do raz-
novrstnih ostrih, tudi grotesknih
izrisov, v katerih je bil v tržaškem
gledališkem ansamblu zmeraj
prvi med enakimi”. Tako sta
Dušan Moravec in Vasja Predan
orisala igralca Antona Petjeta v
knjigi Sto slovenskih dramskih
umetnikov. Gledalci, ki smo
spremljali Petjetovo dolgoletno
gledališko pot v Slovenskem stal-
nem gledališču Trst (tu je ustvarjal
svoje izbrušene like od sezone
1970/71 do upokojitve), lahko le
potrdimo ta žlahtni opis značil-
nosti igre igralca, po katerem se
nam še zmeraj zelo toži. Čeprav
je že naštel več kot osemdeset
pomladi, je njegov pogled še zme-
raj tako pronicljiv kot nekoč. Ta
veliki igralec, ki se je rodil 3. ok-
tobra 1932 v Gabrovki na Dolen-
jskem v kmečki družini in danes
s svojo ženo igralko, Goričanko
Bogdano Bratuž, živi v Gabrovici
na Krasu,  (občasno je prebival tu-
di v Gorici), je na svoji umetniški
poti naštel več kot 150 vlog v gle-
dališču, filmih in na televiziji. So-
deloval je v 17 celovečernih slo-
venskih filmih in večkrat poose-
bil negativce, ki pa jih je, kot je
sam dejal, skušal predstaviti čim
bolj pozitivno, tako da je bila nji-
hova negativnost še bolj izrazita
in si je pri gledalcih “nabral so-
“V
vraštvo”. Komične vloge, “naj-
večje traparije”, kot jih sam oz-
načuje, je pa zmeraj podajal čim
bolj resno, globokoumno, da so
izzvenele čim bolj komično. Zdaj
pa se po njegovem mnenju neka-
teri igralci spakujejo, da bi njihovi
komični liki izgledali čim bolj
smešni. Učinek pa je ravno obra-
ten... Tudi v filmih je poosebil ve-
liko nepozabnih likov, čeprav so
bili ti večinoma “stranski”, a on
jim je dal neizbrisen pečat. Prav
Petjetu kot filmskemu ustvarjalcu
so se 6. junija 2018 poklonili na
borjaču Muzeja slovenskih fil-
mskih igralcev
(MFSI) v Divači,
ob rojstnem
dnevu doma -
činke, prve slo-
venske filmske
zvezde Ite Rine.
Letos so tradi-
cionalno prire-
ditev Poklon na-
menili prav nje-
mu. V zgodovi-
no slovenskega
filma se je An-
ton Petje zapisal
predvsem z vlo-
gami v filmih znanega režiserja
Matjaža Klopčiča, kot so Strah
(1974), Vdovstvo Karoline Žašler
(1976) in Moj ata socialistični ku-
lak (1987). Z režiserjem Matjažem
Klopčičem je Petje, kot je sam po-
vedal, zelo rad sodeloval, ker sta
se čudovito ujemala, tudi v pogle-
dih; bila sta zelo usklajena. V
dramskem filmu Strah v režiji in
po scenariju Matjaža Klopčiča
(dogaja se v Ljubljani l. 1895, ko
protagonist Franc s skupino žensk
uspešno odpre bordel; v tem de-
kadenčnem obdobju pa se zgodi
tudi ljubljanski potres) je Petje
igral odvetnika Kleina, vzvišene-
ga, ošabnega in razuzdanega, a
vselej spet zbranega za delo v svo-
jo korist. Film so si ogledali vsi, ki
so se udeležili lepega večera, na
katerem je bil seveda prisoten tu-
di igralec Anton Petje. Njemu je
zaploskal in o njegovem delu, ki
je ostalo trajno zapisano tudi na
filmskem platnu, spregovoril tudi
slovenski minister za kulturo An-
ton Peršek. O igralcu z izrednim
igralskim opusom sta laskave be-
sede povedala še direktor Sloven-
ske kinoteke Ivan Nedoh in
županja Občine Divača Alenka
Štrucl Dovgan. Na večeru, ki ga je
22. mednarodno srečanje saksofonistov Nova Gorica
Prisotna so bila številna zveneča
imena iz Slovenije in tujine
  ulturni dom Nova Gorica
je konec junija organiziral
že 22. mednarodno
srečanje saksofonistov. Pozornost
letošnjega dogajanja je bila
usmerjena v 9. mednarodno tek-
movanje saksofonistov SAX-
GO18, ki je potekalo pod častnim
pokroviteljstvom župana Mestne
občine Nova Gorica, Mateja
Arčona. Pomen projekta je v tem
letu prepoznalo tudi Ministrstvo
za kulturo Republike Slovenije, ki
je na štiriletnem projektnem raz-
pisu finančno podprlo izvedbo.
Zmagovalka letošnjega tekmo-
vanja je postala japonska sakso-
fonistka Miho Sumiya.
Pomoč partnerjev in podporni-
kov zagotavlja profesional-
nost zahtevnega projekta,
poudarja direktorica Kul-
turnega doma Nova Gori-
ca, Pavla Jarc: “V teh letih
smo oblikovali uspešno
ekipo sodelavcev in par-
tnerjev, tu bi izpostavila
Glasbeno šolo Nova Gorica
in Glasbeno društvo Sakso-
fonija. Naše tekmovanje
uživa velik ugled na zem-
ljevidu mednarodnih tek-
movanj saksofonistov, zato
je odziv sponzorjev dober,
kar je pripomoglo k obli-
kovanju mikavnega na-
gradnega sklada, v katerem
so bile denarne nagrade,
saksofoni in praktične nagrade”.
Za kakovost projekta sta za-
dolžena dva izjemna slovenska
saksofonista in profesorja, dolgo-
letni umetniški vodja, Matjaž
Drevenšek, ter priznani goriški
K saksofonist in pedagog BoštjanSimon. Med akademskim in kla-sičnim na eni strani ter alterna-
tivnim in jazzovskim na drugem
tako je drugič zapored nastajalo
Mednarodno srečanje saksofoni-
stov v Novi Gorici.
35 tekmovalcev v starosti do 30
let iz 15 držav z različnih konti-
nentov (Evropa, Azija, Severna in
Južna Amerika, Avstralija) se je
udeležilo 9. mednarodnega tek-
movanja saksofonistov SAX-
GO18. Nad objektivnostjo in ne-
pristranskostjo tekmovanja je
bdela petčlanska mednarodna
žirija, ki ji je predsedoval Francoz
Jean-Denis Michat. V vrstah
žirantov sta letos prvič sodelovali
tudi dve saksofonistki Američan-
ka, Debra Richtmeyer, in Sloven-
ka, Betka Bizjak Kotnik, prvi da-
mi klasičnega saksofona v svojih
državah. Moški del so predsta-
vljali trije glasbeniki z veliko
mednarodnimi izkušnjami in pe-
dagogi, ki so odprti tudi za glasbo
izven klasične (rock, jazz, crosso-
ver) in s pogledom na muziko
kot univerzalno umetnost, ki
presega le notni tekst. Poleg Mat-
jaža Drevenška in Jeana-Denisa
Michata je kot žirant deloval še
Irec, Gerard McChrystal. Vlogo
tajnika tekmovanja je tudi v tej
ediciji prevzel Dejan Prešiček. Za
korepeticije sta bili zadolženi dve
odlični japonski pianistki Sae Lee
in Yoshiko Matsumoto.
V pričakovanju finala, v katerega
so se prvič v zgodovini goriškega
saksofonskega tekmovanja
uvrstile štiri mlade saksofonistke,
je tekmovanje ponudilo mnogo
posebnih trenutkov, izpo-
stavlja Drevenšek: “Zani-
mivo je bilo spremljati,
kako tako pisana druščina
izvaja obe obvezni skladbi
mladih slovenskih sklada-
teljev Leona Firšta in Ma-
teja Bonina”.
Na velikem finalu, ki je 7.
julija potekalo v Kultur-
nem domu Nova Gorica,
so se tri japonske saksofo-
nistke, poleg zmagovalke,
drugouvrščena Kenta Sai-
to in četrtouvrščena Aya-
mi Inokawa, ter tret-
jeuvrščena Španka Silvia
Sanagustin Samitier, po-
tegovale za zmago na
koncertu z Orkestrom Slovenske
filharmonije. V vlogi dirigenta in
žiranta je nastopil Miha Rogina,
zmagovalec 1. mednarodnega
tekmovanja saksofonistov v Novi
Gorici leta 2001. Finalistke so se
soočale z zahtevnim progra-
mom, ki ga je sestavljala obvezna
skladba Shame Jean-Denis Mi-
chata, poleg te pa še ena po la-
stnem izboru s seznama neob-
veznih skladb (Koncert, op. 109,
Aleksandra Glazunova, Concer-
tino da camera Jacquesa Iberta
ali Koncert, op. 14, Larsa Erica
Larssona).
22. edicijo saksofonskega srečan-
ja je oblikovalo 14 uglednih sak-
sofonistov iz Slovenije in tujine,
ki se ponašajo z mednarodnim
slovesom. Ob zvenečih imenih
žirantov so se pojavila vidna ime-
na saksofona tudi na festivalu z
brezplačnimi koncerti in na jazz
delavnici. Vsi gostje 22. medna-
rodnega srečanja saksofonistov
so tudi koncertirali. Matjaž Dre-
venšek je bil zadolžen za strokov-
nost, tehtnost in ugled medna-
rodnega tekmovanja, Boštjan Si-
mon pa je poskrbel za drugo per-
spektivo saksofonskega ustvar-
janja. Želel je predstaviti sakso-
fon v vseh svojih pojavnih
oblikah. Tako je dogajanje prido-
bilo širok programski spekter in
razgibanost na festivalu ter po-
nudilo izzive posebnih vrst na
delavnici jazz improvizacije:
“Ključna beseda pri izbiri progra-
ma festivala je bila aktualnost.
Družinsko drevo jazza se je raz-
vejalo v desetine struj, ki so hkra-
ti ohranjale stik s koreninami in
poskušale najti avtentičen način
muziciranja. Zgodovina in ak-
tualnost se v jazzu vedno preple-
tata in ravno to se je slišalo s pro-
tagonisti letošnjega festivala”.
Dogajanje se je začelo s poseb-
nim koncertom v amfiteatru gra-
du Kromberk, ki ga je zasnoval
najboljši med Big Bandi v Slove-
niji, RTV Slovenija pod vodstvom
Tadeja Tomšiča, z izvrstnim go-
stom, izjemnim ameriškim sak-
sofonistom Seamusom Blakeom,
enim izmed najboljših predstav-
nikov sodobnega jazza. Betka
Kotnik Bizjak je nastopila s svo-
jim Roya kvartetom in z gostjo,
pevko Zvezdano Novaković v
dvorani Frančiškanskega samo-
stana Kostanjevica. Creme-de-la-
creme saksofonskega srečanja v
Novi Gorici pa je predstavljal
koncert All together now v dvo-
rani gradu Kromberk, kjer so na-
stopili prav vsi žiranti in drugi
posebni gostje. Na ploščadi Sil-
vana Furlana v Novi Gorici je
muziciral slovensko-italijansko-
francoski kvartet Lore. Boštjan Si-
mon je na festival povabil svoje
vzornike na področju improviza-
cije, saj s tem tudi sam odkriva
novosti: “Nova Gorica je bila de-
ležna samega svetovnega vrha
saksofonistike v obliki koncerta
Seamusa Blakea. Sicer pa smo
imeli na jazzovskem delu festiva-
la tri izjemno kreativne saksofo-
niste, ki so se uveljavili v New
Yorku, ohranili stik s tradicijo in
avtentično podajajo svo-
jo vizijo aktualne glasbe.
Evropski vrhunec festi-
vala je predstavljal nizo-
zemski alt saksofonist
Ben van Gelder, ki se
uvršča med najnapred-
nejše mlade ustvarjalce
in je najmlajši profesor
za saksofon na amster-
damskem konservatori-
ju za glasbo”. Trio je
imel v Glasbeni šoli No-
va Gorica tudi delavnico
jazz improvizacije Orod-
ja za improvizacijo.
Matjaž Drevenšek po
šestnajstih letih umet-
niškega vodenja z letom
2019 napoveduje svoj
odhod: “Vsa ta leta so
mi bili v pomoč izjemni sodelav-
ci iz Kulturnega doma in Glasbe-
ne šole Nova Gorica, ki skupaj
nosijo vso težo srečanja tako v
tehničnem kot moralnem smi-
slu, saj že vsa leta brez-rezervno
podpirajo vse mogoče (in včasih
tudi nemogoče) ideje, ki pridejo
iz moje glave”. O prihodnosti
Mednarodnih srečanj SAXGO v
Novi Gorici pa bo v nadaljevanju
še vedno odgovoren dosedanji
umetniški so-vodja Boštjan Si-
mon.
Metka Sulič
Zmagovalka Miho Sumiya
povezovala Nada Vodušek in je bil
na dvorišču Škrateljnove do-
mačije, se je z igralcem Petjetom
pogovarjala Varja Močnik, tudi
avtorica monografske publikacije
z naslovom Poklon Antonu Petje-
tu. Izdala jo je Slovenska kinote-
ka. V njej je pod naslovom Anton
Petje redka ptica slovenskega fil-
ma Močnikova natančno razčle-
nila Petjetovo filmsko pot. Med
drugim je napisala tudi, da je Pet-
je tak redek igralec, čigar obraz za-
radi izrazne in izrazite podobe se
gledalcem neizbrisno zapiše v
spomin, kljub temu da je večkrat
igral “majhne ” vloge. Je polno-
krven igralec. Anton Petje (prvak
v gledališčih v Mariboru in Trstu)
je “zlasti v sedemdesetih in osem-
desetih letih prejšnjega stoletja
namreč blestel v številnih stran-
skih vlogah in vedno brez izjeme
plemenitil like, ki morda niso
osrednje gonilo filmske pripove-
di, a srce pripovedi vendarle zane-
sljivo poganjajo. Filmska igra An-
tona Petjeta je eden velikih poja-
vov v slovenskem filmu. Izjemen
je seveda že na prvi pogled, ko
kljub ostrim potezam obraza, za-
radi katerih je pogosto dobival
vloge negativcev, ki črpajo predv-
sem iz temnih plati
človeške duše, kadar je
potrebno, s svojo igro
pri gledalcu zbudi
sočutje, včasih celo
neke vrste vseobsega-
jočo, univerzalno ža -
lost ali trpljenje sveta,
neredko pa se izkaže
za izjemnega, prefinje-
nega komika. Anton
Petje je lahko sleher-
nik ali večji od življen-
ja samega – kakor to
pritiče le velikim”.
Kot sam zagotavlja,
študij lika ni nikdar
začel “od zunaj. Zmeraj sem se ga
lotil vsebinsko: oblika namreč ra-
ste iz vsebine, vsebina pa iz du-
ha”.
V svet filma je Petje stopil, preden
je začel poklicno pot na odru. Ko
je bil na Akademiji, so ga že pova-
bili k snemanju filma Dobri stari
pianino (France Kosmač, 1959).
Ker mu učenje jezikov ni delalo
težav in ker je obvladal tudi na-
rečja krajev, v katerih je prebival
(v šolo je hodil kot begunec v
Železni Kapli, nato v Radovljici,
Kranju in Ljubljani, in živel v Ma-
riboru in Trstu), in se prav dobro
spogledoval tudi z narečji, ni nik-
dar potreboval nadsinhronizacije.
Večkrat je igral nemškega ali itali-
janskega vojaka.
Varja Močnik svoj zapis, ki ga do-
polnjujejo črno-bele fotografije iz
obravnavanih filmov, v katerih je
nastopal Petje, končuje z beseda-
mi “Anton Petje v slovenski fil-
mski zgodovini prav zaradi pre-
ciznega obvladanja filmske igre in
nenehnega preseganja samega se-
be kot igralca ne bo ostal le člo-
vek, ki smo ga mimogrede srečali
in je postal naš 'znanec', temveč
nekdo, s katerim se srečujemo
redno, prepoznamo ga, a nikoli v
resnici ne poznamo, saj nam z
vsako vlogo predstavi novo pojav-
nost in z različnimi liki paleto no-
vih, živopisnih nadvse smešnih,
obupno srhljivih ali povsem na-
vadnih ljudi”.
Antonu Petjetu, ki je med raznimi
nagradami prejel tudi stanovsko
nagrado Marija Vera (l. 2006) in
nagrado Tantadruj (l. 2014) za
življenjsko delo, se gledalci iskre-
no zahvaljujemo za vse tiste ime-
nitne male in velike like, katerim
je znal podariti svojo dušo in telo
in nam z njimi daroval nič koliko
umetniškega užitka.
Iva Koršič
Divača / Poklon Antonu Petjetu 
“Karakterni” igralec s
prodornim pogledom
Iz filma Strah, 1974
Anton Petje in Varja Močnik (foto Zvonko P.)
Tržaška19. julija 201810
Deželna denarna sredstva za dve slovenski
šoli
Iz tiskovnega urada avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine
so 13. julija sporočili, da bo dežela financirala s skupnim
prispevkom 100.000 evrov dva projekta za krepitev jezika in
kulture slovenske narodne skupnosti. Projekta sta predlagala
državna večstopenjska šola iz Nabrežine in državni tehnični zavod
Jože Stefan.
Deželni odbornik Pierpaolo Roberti je vsakemu zavodu dodelil 50
tisoč evrov podpore.
Dodeljena denarna sredstva bodo uporabili pri izvedbi
izobraževalne in didaktične ponudbe, ki bo še dodatno ovrednotila
in krepila slovenski jezik in kulturo v sklopu slovenske narodne
skupnosti v deželi FJK. Projekt spodbuja zlasti izmenjave dijakov
in šolskega osebja v sodelovanju s šolskimi zavodi v Sloveniji. 
Gabrovec: “Tudi Nabrežina potrebuje zvočne
pregrade ob avtocesti”!
Občinski in deželni svetnik SSk Igor Gabrovec podpira zahtevo
občanov, naj se županja Daniela Palotta odločno zavzame za
postavitev zvočnih pregrad na obeh straneh avtoceste. “Tudi sam
sem kot deželni svetnik večkrat opozoril na nujno potrebo po
omejitvi hrupa, predvsem tam, kjer je trasa avtoceste - vendar isto
velja tudi za železnico - v neposredni bližini zaselkov in vasi. Tak
primer je tudi stara vas v Nabrežini, ki jo od hitre ceste loči samo
kraška dolina, ” piše predstavnik občinske svetniške skupine
Insieme Skupaj.
Gabrovec je deželni upravi tudi že dal predlog, naj bi bile v pregrade
vgrajene fotovoltaične celice, saj je območje med Goriško in
Tržaško odlično izpostavljeno sončnim žarkom. S pomočjo
sodobne tehnologije bi tako lahko ustvarili pravo centralo
električne energije. Nujno potrebni investiciji bi na tak način dodali
tudi koristi, poleg tega pa bi za tovrsten projekt lahko dobili še
posebna financiranja iz evropskih skladov. “Povedal sem, da so
podobno izbiro že uresničili v pokrajini Bocen, vendar moje
predloge do zdaj niso vzeli v poštev. Kot deželni svetnik Slovenske
skupnosti bom tudi novo deželno vlado opozoril na problem že ob
poletnem rebalansu, ki bo na sporedu deželnega zbora konec
julija, in srčno upam, da bomo končno prišli do premika v zaželeno
smer”, pravi Gabrovec.
Padla je prva klapa celovečerca Ne pozabi
dihati režiserja Martina Turka
Padla je prva klapa filma Ne pozabi dihati Martina Turka. Glavni
junak je 15-letni Klemen, ki odrašča s starejšim bratom Petrom in
mamo samohranilko v mestecu na podeželju. Vsak dan, ki ga
Klemen preživlja z bratom, prekine Petrovo ljubezensko razmerje
z vrstnico. To pri Klemnu sproži naval nasprotujočih si čustev in
nepremišljenih dejanj.
Turk je prvo klapo pospremil
z besedami: “Ne pozabi
dihati je intimna in
atmosferska drama o
odraščanju, o ljubosumju, o
prvih ljubeznih in močnih
čustvih, ki te preplavljajo v
tem obdobju življenja. Kot
scenarist in režiser se želim
ponovno vživeti v ta
pomembni čas, v te
formativne in vsem znane
občutke, ki smo jih v naglici življenja pozabili, čeprav so ključno
oblikovali našo osebnost”.
Vloga Klemna je zaupana Matiji Valantu, dijaku Umetniške
gimnazije Ljubljana, ki je bil na avdicijah izbran med več kot 200
kandidati. Njegovega brata Petra bo upodobil Tine Ugrin. Ta se je
pred kamero že preizkusil pri filmih Nika in Nevidna roka Adama
Smitha, oba v režiji Slobodana Maksimovića. Usodno dekle bo
odigrala Klara Kuk, študentka igre na Akademiji za gledališče,
radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Klemnovo in Petrovo
mamo bo upodobila Iva Krajnc Bagola.
“Šest od sedmih tednov snemanja bo potekalo na lokacijah v Beli
krajini, predvsem v občini Metlika”, pravi Ida Weiss, producentka
filma. Turk je scenarij napisal z mislijo na belokranjske griče in
Kolpo. Soscenarist je Gorazd Trušnovec. Film naj bi bil v
kinematografih predvidoma jeseni leta 2019.
Produkcija Bela film, ki jo je Ida Weiss tako poimenovala tudi
zaradi Bele krajine, se vrača v kraje, kjer je pred skoraj 20 leti
posnela celovečerni film Varuh meje režiserke Maje Weiss.
Film nastaja v produkciji Bela film, v koprodukciji s Quasar (Italija),
Studio Dim (Hrvaška), RTV Slovenija in RAI Cinema (Italija) ter s
finančno podporo Slovenskega filmskega centra, FVG Audiovisual
Fund, Hrvaškega avdiovizualnega centra, Media programa -
Ustvarjalne Evrope, Re-Act razvojne sheme in tehnično podporo
FS Viba film.
Turk je doslej posnel številne filme, tudi dva igrana celovečerca,
Nahrani me z besedami (2012), na letošnjem sarajevskem
filmskem festivalu pa bo premiero doživel film Dober dan za posel.
Njegovi filmi so bili predstavljeni na več kot 100 filmskih festivalih
po svetu.
Anita Kirchbaumer - New art of colours
V občinski razstavni dvorani Giuseppe Negrisin, Marconijev trg v
Miljah, je do nedelje, 22. julija, na ogled razstava del Anite
Kirchbaumer, nemško govoreče koroške umetnice iz Celovca.
Razstavljene slike večjih in manjših formatov so tudi na prodaj.
Njene mehke meglice in filtracije, prosojni nanosi in večplastni
ritmi, figurativne in abstraktne kompozicije se poigravajo v
prabitnem kolorističnem svetu. Razstava je odprta vse dni od
10.00 do 12.00 in od 18.00 do 21.00.
Kratke Na vsakoletni svečanosti so se spomnili krutega dogodka
Obletnica požiga
Narodnega doma v Trstu
   čeraj je bil v kralje-
vini Jugoslaviji na-
rodni praznik; slavi-
li so rojstni dan kralja Petra. V
Trstu je bila v pravoslavni cerkvi
velika služba božja, med katero
je vihrala na poslopju, kjer je na-
meščena jugoslovenska delegaci-
ja, velika državna jugoslovenska
zastava …”, te so bile verjetno
zadnje vesele novice, ki so bile
objavljene v tržaškem časopisu
Edinost na dan požiga Narodne-
ga doma v Trstu, 13. julija 1920.
Tistega julijskega dne prav goto-
vo ni nihče slutil, da bo srce slo-
venske narodne skupnosti v
Trstu prizadel tako turoben aten-
tat. Pet dni po žalostnem dogod-
ku je dnevnik Edinost ponovno
izšel z velikim naslovom Dan ve-
like nesreče za tržaške Jugoslove-
ne. “Dan 13. julija 1920 je bil za
tržaško slovenstvo dan neizmer-
ne groze in neopisne žalosti. Vti-
si dogodkov delujejo še danes na
nas tako porazno, da nam je sko-
raj nemogoče zbirati misli in naj-
ti besed”. So zapisali v uvodniku
časopisa.
Razvoj zgodovinskih dogodkov v
dneh 12. in 13. julija 1920 je poz-
nan. Dan pred požigom v Trstu
sta dva italijanska oficirja v Spli-
tu snela jugoslovansko zastavo in
jo kot plen odnesla na ladjo Gul-
la. Razžaljeni prebivalci Splita so
zato na kopnem planili na itali-
janske mornarje. Vojaki italijan-
ske vojske so nato streljali na oba-
lo in ubili enega protestnika. Za-
tem so na strele italijanskih vo-
jakov z ladje Gulla s kopnega od-
govorili še orožniki in pomoto-
ma ustrelili poveljnika in
strojnika ladje. Nesrečni dogo-
dek, ki so ga italijanski mornarji
prikrili, je postal vzrok za napad
v Trstu in v drugih občinah Julij-
ske krajine.
Že veliko desetletij stranka Slo-
venska skupnost organizira na
dan požiga Narodnega doma
spominsko slovesnost, zato da bi
se vsi spomnili nasilnega, krva-
vega dogodka, ki je podobno kot
Tržaška kreditna banka prizadel
celotno slovensko stvarnost na
Tržaškem.
Svečanost se je pričela ob 10. uri
v veži Narodnega doma. Osred-
nji govornik je bil predsednik
deželnega sveta Slovenske skup-
nosti odvetnik Peter Močnik, ki
je osvetlil zgodovino mogočne
Fabianijeve palače, ki je doživela
žalostno usodo. “Prepričan sem,
da moramo ponovno sprejeti ta
dom v svoje roke in mu vrniti
bogato kulturno in družbeno
vsebino. Seveda tudi gospodar-
sko, da bi se lahko sam sebe
vzdrževal, kot so naši predniki
točno zarisali. Gre za velik izziv,
a učili so me, da, če ne ciljaš na
veliko, tudi majhnega ne boš
opravil”, je sklenil Peter Močnik.
Govoru je pred vhodom v palačo
sledilo polaganje vencev. Sode-
loval je tudi Club Touristi Triesti-
ni (alpinistično društvo, ustano-
vljeno leta 1884, katerega člani
so bili tudi ugledni Slovenci iz
Trsta). Club Touristov Triestinov
je zastopala Paola Alzetta, ki je
poudarila, da je omenjeni po-
grom prvi napad na tržaško mul-
tikulturnost.
Eno uro pred začetkom tradicio-
nalne slovesnosti, ki jo organizi-
ra stranka Slovenska skupnost, je
v veži Narodnega doma potekala
še ena spominska slovesnost, ki
so jo organizirale slovenske in
“V italijanske levičarske organizaci-je: Deželni inštitut za zgodovinoodporniškega gibanja in sodob-
no zogodovino, SKGZ, Narodna
in študijska knjižnica, ANPI-
VZPI, ANED, Slovenski klub,
Inštitut Saranz, Novinarski
krožek, študijski center Dialoghi
europei, krožka Che Guevara in
Ponterosso ter La Nuova Alabar-
da. Govorniki so bili Mauro Gia-
luz, Mariza Škerk in Štefan Čok.
Med gosti obeh prireditev je bil
tudi tržaški rektor Maurizio Fer-
meglia.
Tržaški Narodni dom je bil naj-
bolj moderen primer narodnega
središča v habsburški monarhiji.
Bil je reprezentančen prostor,
predstavljal je mogočnost slo-
venske prisotnosti, gospodarstva
in kulture tržaških Slovencev.
Razpoznavnost njegovega
pročelja so bile secesijske vitraže
dunajskega umetnika Kolomana
Moserja (1968 - 1918), ki so
poleg slovenskih narodnih
barv, panjev in čebel v sredini
nad vhodom ponazarjale tudi
tržaški habsburški grb, stolni-
co sv. Justa ter profil cesarja
Franca Jožefa I.
Pomembno je vedeti, da Na-
rodnega doma ne bi bilo, če
ne bi gradnje složno denarno
podprli pripadniki slovenske
buržoazije, aristokracije, slo-
venski veletrgovci ter pripad-
niki drugih slojev, ki so verjeli
v tako obetaven projekt. Vsem
tem gre zahvala, da so si pri-
zadevali in dosegli, da so Slo-
venci pridobili tako prestižno pa-
lačo v samem središču Trsta. Po-
dobno kot takrat gojimo tudi mi
kulturo sožitja in zgodovinskega
spomina in naj si v slogi prizade-
vamo za ponovno vrnitev stavbe
naših prednikov.
man
Govor odv. Petra Močnika
Spoštovani g. rektor Univerze v
Trstu in spoštovana gospa ravna-
teljica Odseka za študij moder-
nih jezikov za tolmače in preva-
jalce, spoštovani gospe in go-
spodje!
Danes poteka 98. obletnica
požiga in uničenja osrednje stav-
be-simbola slovenske narodne
skupnosti v Trstu v obdobju naj-
večjega družbenega in gospodar-
skega razmaha našega mesta. S
Slovenci so takrat sodelovali tudi
Hrvatje in med političnimi vodi-
telji so bile tudi osebnosti češke-
ga izvora.
Ljudsko štetje, ki je v Trstu pote-
kalo leta 1910 in ki ga je morala
osrednja oblast naslednje leto
popraviti, ker je občinska oblast
po svoje priredila številke, je do-
kazalo, da je takrat v Trstu skoraj
tretjina ljudi govorila slovanske
jezike cesarstva. To so bili podjet-
niki, ladjarji, bankirji, trgovci,
obrtniki, posestniki in seveda tu-
di delavci, pomočniki in kmetje.
Z združenimi močmi so si posta-
vili osrednji bančni zavod, ki je
tu domoval skupaj z glavnimi
kulturnimi ustanovami, od Gla-
sbene matice, gledališča, sokol-
ske telovadnice do čitalnice, ti-
skarne dnevnika in knjig ter se-
deža političnega društva. Fabia-
nijeva moderna zgradba z arhi-
tektonskimi prvinami tistega ob-
dobja, s fasadnimi okraski, ki so
spominjali na beneško cerkev, z
vitražami Kolomana Moserja, s
streho gledališča, ki se je odpira-
la, je bila primer bogatega mul-
tifunkcionalnega središča, ki se
je samo vzdrževalo s hotelom,
kavarno, z restavracijo in z na-
jemninami stanovanj.
Uničenje tega središča je pome-
nilo uničenje gospodarsko-kul-
turnega stebra naše narodne
skupnosti. To so nacionalisti
točno vedeli in zato so izkoristili
provokacijo sprevoda, ki je bila v
nasprotju z izsledki mednarodne
preiskave dogodkov v Splitu, ter
nepojasnjeno smrt na glavnem
mestnem trgu, da so napadli vo-
jake, ki so stražili Narodni dom
ter ga zažgali in uničili. Še živa
priča, pisatelj prof. Boris Pahor,
ga je videl goreti. S požigom slo-
venskega bisera v mestu v zalivu
so opustošili desetine slovenskih
trgovin, podjetij in pisarn v sre-
dišču mesta, vključno s takratno
Wilfanovo odvetniško pisarno, v
kateri opravljam svoj poklic in ki
še nosi sicer zbledele znake na-
pada. Pogrom je vodil Francesco
Giunta, ki je nalašč prišel iz To-
skane, da bi raznesel v naše kraje
fašistični škvadrizem, ki je bil
šele v povojih, a je v Trstu naletel
na plodna tla iredentističnega
nacionalizma. Giunta je bil po-
tem poslanec, minister v Musso-
linijevi vladi, guverner Dalmaci-
je. Umrl je na svojem domu leta
1971 z državno pokojnino, saj je
vojaško sodišče leta 1951 do-
ločilo, da mu ni mogoče soditi
tako kot vsem generalom in
fašističnim poveljnikom, ki so bi-
li na spisku vojnih zločincev, ker
naj ne bi bila podana reci-
pročnost z Jugoslavijo glede pre-
gona storilcev kaznivih dejanj
proti Italijanom v Jugoslaviji. Ti
pa so bili okupatorji in mirovna
pogodba iz leta 1947 je drugače
določala. To je pač bilo stališče
takratnega zunanjega ministra
grofa Sforze, ki je omogočil, da
noben italijanski vojni zločinec
ni prišel pred republiškega sod-
nika.
Istemu iredentističnemu nacio-
nalizmu je 52 let prej, prav na
dan 13. julija, z drugo provoka-
cijo pri arkadah Chiozza in tudi
takrat z nejasno smrtjo, uspelo
odpraviti okoličanski bataljon, ki
je varoval Trst, saj so bili Tržačani
oproščeni vojaščine in so zato za
varnost skrbeli okoličani, v glav-
nem Slovenci. Zdi se, da je 13. ju-
lij pač neki “Vidov dan” za tu-
kajšnje Slovence.
Po požigu se je fašistična oblast
že leta 1924 polastila stavbe z ne-
pravično pogodbo v korist no-
voustanovljeni družbi in z visoko
hipoteko v korist zavodu Credito
Fondiario delle Venezie. Spreme-
nila jo je v hotel in je prepoveda-
la njeno prodajo. Po prihodu ita-
lijanskih oblasti je leta 1955 ge-
neralni vladni komisar prepove-
dal spremembo namembnosti za
25 let ter so leta 1959 prepoveda-
li prodajo brez soglasja Casse di
Risparmio iz Trsta. Torej banke,
na katero je fašistična oblast pre-
pisala imetje Tržaške hranilnice
in posojilnice, ki je imela tukaj
sedež in katero je likvidirala tik
pred napadom na Jugoslavijo.
Leta 1964 so celo spremenili šte-
vilko vložka v zemljiški knjigi.
Leta 1989, torej 4 leta, potem ko
je bila stavba podarjena Univerzi,
pa jo je državna oblast zaščitila
po zakonu o spomeniškem var-
stvu iz leta 1939. Seveda, če
se danes popoldne podate v
deželne dvorane, boste
slišali popolnoma nasproten
opis dogodkov, sicer tistega,
ki so ga prikrojili postfašisti
v Trstu. Že na vabilih sta ne-
avtentična slika in prirejen
opis žrtev. Tako pač je v tem
mestu, ki še zavrača vse, kar
se ne istoveti z večinsko
oblastjo. Sicer gre za danes
precej razširjeno mišljenje,
ki obsoja vse, kar je dru-
gačno, neprikrojeno, tudi na
kulturni ravni. Torej zavrača
prav tisto, kar je od nekdaj
bogatilo in razlikovalo Trst in
njegovo zaledje, kar je pravza-
prav naredilo velik Trst iz začetka
20. stoletja, ki je štel več prebi-
valcev kot danes in je imel na-
predno ne samo gospodarstvo,
temveč tudi družbo, kulturo in
znanost.
Pustimo, da mine noč, pravi nea-
peljski rek. Kaj pa lahko predla-
gamo za naše dni?
Prepričan sem, da moramo po-
novno sprejeti ta dom v svoje ro-
ke in mu vrniti bogato kulturno
in družbeno vsebino. Seveda tu-
di gospodarsko, da bi se lahko
sam sebe vzdrževal, kot so naši
predniki točno zarisali.
Gre za velik izziv, a učili so me,
da, če ne ciljaš na veliko, tudi
majhnega ne boš opravil. Vem,
da je marsikdo temu naklonjen.
Bodimo torej pogumni. Ne man-
jka nam intelektualnega boga-
stva in podjetnikov. Zgradimo
prihodnost našim naslednikom
tudi s tem korakom in skušajmo
spremeniti predznak 13. juliju
vsaj za leto 2020.
Hvala!
Foto damj@n
Foto damj@n
Tržaška 19. julija 2018 11
Obvestila
Svet slovenskih organizacij sporoča, da
bo v mesecu juliju in avgustu tržaški
urad odprt za javnost od torka do
četrtka po običajnem urniku.
KCLB v sodelovanju z Galerijo Ars in
Galerijo Rika Debenjaka iz Ka nala
ob Soči pripravlja za jesen 2018
spominsko razstavo o tržaški
slikarki Eldi Piščanec. Zato se
obrača na zasebnike, ki imajo v lasti
dela Elde Piščanec, s proš njo, da bi
jih dali na razpolago za obdobje
razstave. Informacije na tel.  (+39)
0481 531445, pon. - pet. od 8.30
do 12.30 ali po e-pošti
info@centerbratuz.org.
Darovi
Za Vincencijevo konferenco daruje
Alojz Debelis 10 evrov.
Za rojansko glasilo Med nami
daruje Marija Zanevra 10 evrov.
Za rojanski cerkveni pevski zbor
darujeta v spomin na ljubljene
starše Drago in Sonja Ukmar 30
evrov.
Misijonski krožek Rojan je prejel:
za slovenske misijonarje: Lizeta
Janežič 10 evrov,  Radovan
Legiša v spomin na Tatjano
Kokorovec namesto cvetja na
grob 50 evrov.
Darove lahko nakažete tudi na:
ZADRUŽNO KRAŠKO BANKO
IBAN: IT22 L089 2802 2010
2000 0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
ul. Cordaroli 29
34135 Trst
Praznovanja v Repnu brez poročnega para
Pol stoletja Kraške ohceti
  ot se za praznik spodobi,
si bo tudi Repen ponov-
no nadel praznično
obleko, tudi brez para tradicio-
nalne kraške ohceti. Od
četrtka, 23., do nedelje, 26. av-
gusta, bodo v kraški vasici pod
Repentabrom zelo slovesno,
jubileju primerno, proslavili
50. obletnico ustanovitve za-
druge Naš Kras, preureditve
Kraške hiše in prve Kraške oh-
ceti. Bogat program bo ponu-
dil odlične glasbene večere in
enogastronomske dobrote Kra-
sa, ki se bodo spojili s prijetno
domačnostjo in zgodovinskim
duhom Kraške ohceti. Na ti-
skovni konferenci, ki je bila v
prostorih Kraške hiše, so župan
Marko Pisani, Vesna Guštin in
Aleksij Križman razkrili bogat
jubilejni program.
“Praznovanja petdesete oblet-
nice Kraške hiše in Kraške oh-
ceti potekajo že od spomladi z
raznimi razstavami in priredit-
vami. Sezono smo začeli z ob-
novo električne napeljave in
nove učinkovite razsvetljave v
Kraški hiši”, je na začetku po-
jasnila Vesna Guštin. V spom-
ladnem obdobju so se v galeriji
Kraške hiše zvrstile tri likovne
razstave. Razstavljali so umet-
niki Fulvio Cazzador, Cvetka
Hojnik in Franco Vecchiet sku-
paj s posegom pesnika Marka
K Kravosa. V mesecu juniju pa sopredstavili tudi novo knjigoVesne Guštin Živio Kraška oh-
cet. Kljub temu da se na 50.
obletnico Kraške ohceti ni pri-
javil noben poročni par, so or-
ganizatorji pripravili dogodek,
podoben kot za tradicionalno
Kraško ohcet.
Guštinova je izkoristila pri-
ložnost in prebrala nekaj be-
sed, ki sta jih zapisala Miriam
in Davorin, zadnja poročenca
Kraške ohceti; misli so zbrane
v novi publikaciji Guštinove:
“Najbolj nama je ostal pri srcu
popoldanski ples po poročnem
kosilu. Takrat se je dogajalo ne-
kaj posebno lepega. Tam so se
prebudili naš slovanski duh in
naše korenine, tiste najgloblje
in najpristnejše. Čas in prostor
sta izginila v omami tistega po-
poldanskega sonca, pojočih in
nasmejanih obrazov”.
Repentaborski župan Marko
Pisani je v svojem posegu v de-
tajlih predstavil program in
obrazložil potek prireditve brez
tradicionalnega para. “Da ne bi
prišlo do kakšne zmede, smo
Kraško ohcet izpustili zato, ker
ni ohceti, ampak smo se kljub
temu odločili, da praznik ime-
nujemo Petdeset let Kraške
hiše in Kraške ohceti”.
Praznovanja se bodo začela v
četrtek, 23. avgusta, ob 19. uri
v Kraški hiši, kjer bo na vrsti
odprtje razstave treh umetnic
Doljak - Slavec - Starec, zatem
bosta sledila nastop pevske
ženske skupine Stu ledi in po-
gostitev v organizaciji “Okusov
Krasa”; ob 21. uri bo koncert
zbora Kraški dom ob 20-letnici
delovanja z multimedialnim
presenečenjem.
Praznovanja se bodo nadalje-
vala v petek, 24. avgusta, ko se
bo ob 19. uri na repenskem
trgu “Plc” zgodil koncert na-
brežinske godbe oz. njenega
mladinskega sestava, ob 19.45
bo v Kraški hiši osnovna šola
A. Gradnika v sodelovanju s
slovenskim filatelističnim
društvom Košir predstavila
znamko in razglednico ob pol
stoletju Kraške ohceti. Zvečer
ob 20. uri bo prisotnim igral
ansambel Kraški muzikantje,
ob 21. uri pa bodo na zgornjem
delu oživili tradicionalno po-
doknico.
Sobotni večer, 25. avgusta. Ob
18. uri bo v Kraški hiši pogovor
o knjigi Živio Kraška ohcet z
avtorico Vesno Guštin in Vil-
mo Purič; ob 19. uri bo Tržaška
folklorna skupina Stu ledi od-
prla ples; sledil bo glasbeni
večer z ansamblom Kraški
kvintet.
Vrhunec dogajanja ob “kraš -
kem” prazniku pa bo v nedeljo,
26. avgusta: ob 8.30 se bo Zbor
narodnih noš zbral v Kraški
hiši, od koder se bodo noše ob
9. uri odpravile proti Tabru,
kjer bo ob 10. uri slovesno bo-
goslužje v svetišču na Tabru.
Ob 11. uri bo na vrsti veliki
sprevod narodnih noš od Tabra
proti Repnu (del poti bo pote-
kal po stari cesti). Ob 12. uri bo
v Kraški hiši nastopila vokalno
instrumentalna skupina Ano
ur’co al’ pej dvej, ki je še pose-
bej razpoznavna ne samo zara-
di odlične glasbene izvedbe,
ampak tudi zato, ker nastopa v
tržaških narodnih nošah.
Ob 13. uri bodo v gostilni
Križman, v organizaciji Oku-
sov Krasa, pripravili tradicio-
nalni kraški žvacet. Za vse lju-
bitelje narodno-zabavne glasbe
pa bo ob 17. uri na sporedu še
en nepozabne glasbeni spekta-
kel, ko bodo oder zasedli člani
priznanega Alpskega kvinteta.
Bogat program bo zagotovo
spodbudil veliko število obi-
skovalcev, ki se bodo odpravili
v kraško prestolnico, kjer jih
bodo vse dni čakala odprta vra-
ta domačih osmic in kioskov.
Organizatorji obveščajo, da se
bodo gostje lahko vsak dan
udeleževali fotografskega na-
tečaja, ki ga organizira Foto
krožek Trst 80.
man
  državni knjižnici Stelio Crise v Trstu so v
četrtek, 12. julija, popoldne priredili dvo-
jezično srečanje, posvečeno pesnici Ljubki
Šorli. Ugledna gosta pesniškega večera sta bila
profesorica Gabriella Valeria Gruber in profesor
Roberto Dedenaro.
Srečanje, ki ga je organizirala in vodila prof. Elena
Cerkvenič, je potekalo v neformalnem in prijet-
nem vzdušju ob prisot-
nosti italijanske in slo-
venske publike.
Elena Cerkvenič je po
uvodni pesmi in poz-
dravu povedala nekaj
besed o življenju pesni-
ce Ljubke Šorli; letos
poteka 25. obletnica
njene smrti. Cerkve-
ničeva je poudarila, da
imajo tovrstne priredit-
ve večkulturno raz-
sežnost in ponujajo italijanskemu občinstvu v
Trstu izseke slovenske kulture. 
Gostja Gabriella Valeria Gruber sodi med ljubi-
telje poezije Ljubke Šorli in se že več časa zanima
za medkulturno tematiko ter za dialog med ra-
zličnimi skupnostmi. Gruberjeva je zbrala pri-
bližno deset pesničinih pesmi, ki so bile preve-
dene v italijanščino, in jih sama deklamirala. Na-
to je za vsako podala komentar glede na kontekst,
v katerem je bila pesem napisana. Prese-
nečeno je ugotavljala, da je pri Ljubki Šorli
vedno prisotna tematika odpuščanja. Gru-
berjeva se je zaustavila tudi pri tematiki re-
ligije, ki je v opusu Ljubke Šorli vedno nav-
zoča. Pri pesnitvah, ki se navezujejo na obdobje
fašističnega preganjanja, Ljubka Šorli nakaže svoj
verski dvom: “Kako to, da ti, Bog, ki si absolutno
dobro, dopustiš, da se nam dogajajo take krivi-
ce”? V teh pesmih pride na dan, da njeno versko
življenje ni bilo preprosto.
Profesorica Gruberjeva je v pesmih Šorlijeve spoz-
nala učinkovitost njenih kratkih verzov: “V pe-
smih je uporabljala
kratke verze, ki so zelo
učinkoviti, ne da bi
dodajala nepotrebnih
besed”.
Šorlijeva je bila vsesko-
zi navezana na naravo:
ko je hodila v naravo
in jo opazovala, je
črpala navdihe za nova
dela. V marsikatero pe-
sem, ki je napisana na
drugo temo, versko ali
otroško, je Ljubka Šorli vključila element iz pri-
stnega sveta narave. Kritičarka je pesem Šorlijeve
ocenila tudi z zornega kota laika; pravi, da njene
verze lahko primerjamo dialogu in razmišljanju.
Na srečanju je bil med občinstvom prisoten tudi
nečak Ljubke Šorli, Igor Tuta. Pavel Berdon je
občinstvu postregel z občutenim branjem pe-
sničinih pesmi v izvirnem slovenskem jeziku.
man
VFoto damj@n
Večer, posvečen rahločutni pesnici
O Ljubki Šorli v Trstu
  ri Kraljevih v Slivnem se je
14. julija 1928 rodil deček,
imenovali so ga Ivo. Zara-
di fašistične zakonodaje, ki je
zahtevala italijanska lastna ime-
na, so v anagrafskem uradu za-
pisali, da je Giovanni. A za vse
je bil Ivo, ki mu je zdaj, tik pred
90. rojstnim dnem, vendar uspe-
lo, da je bil Giovanni tudi urad-
no odpravljen. Z velikim za-
doščenjem in veseljem je Ivo
Kralj minulo soboto, ob prazno-
vanju, poudaril ta dosežek. Na
borjaču svoje gostoljubne do-
mačije je v kratkem nagovoru
zbranim sorodnikom in prijatel-
jem v šaljivem tonu dodal, da je
trdno prepričan, “da niso dokaz
starosti leta ali sivi lasje, ampak,
da človek postane star, ko izgubi
voljo do dela ali zahajanja na va-
je nabrežinske godbe in izgubi
smisel za humor. V takem pri-
meru je človek star, tudi če ima
30 let”, je pripomnil. Sam pa je
še obljubil, da bo, če mu bo Bog
dal zdravje, delal še naprej, “ne
da bi se obotavljal”.
Zbrano okolje kraškega borjača
s štirno, kamnito mizo pod lipo
in celo vrsto miz in stolov, ki so
jih zasedli sorodniki in prijatelji,
je bilo resnično kraj prisrčnega
druženja ob častitljivem jubileju
človeka, ki je znan in spoštovan
ne le na Tržaškem in Goriškem,
ampak v širšem slovenskem pro-
storu. Jubilant Ivo Kralj je nam-
reč kot mladenič igral v prilju-
bljenem ansamblu, celih 45 let
je vodil moški zbor Fantje izpod
Grmade, s katerim je nastopal
ne le v zamejstvu in širšem Pri-
morskem, ampak tudi v Rimu in
Milanu, v Švici in Avstriji ter
marsikje po Sloveniji. Od svoje-
ga otroštva je član in pevec, že
vrsto let pa tudi organist in zbo-
rovodja farnega zbora iz Šempo-
laja, še vedno pa tudi zavzet član
godbe Nabrežina, pri kateri igra
F bas. Ob tem prosvetnem delu
je bila Kraljeva družina od nek-
daj tudi javno angažirana. Še
pred dobrim tednom je sam Ivo
na slovesnosti v počastitev 70-
letnice SDZ v Mavhinjah, kot je
poročal tudi naš tednik, izposta-
vil prav to doslednost dela za na-
rodni obstoj in razvoj, in to tako
pod fašizmom kot po njem. Ne-
kateri drugi, ki so pod fašizmom
nosili tudi črne srajce, ob koncu
vojne si nadeli rdeče kravate, pa
so si dovolili sovražno in večkrat
nasilno nastopati proti narod-
nozavednim družinam in lju-
dem, ki so se žrtvovali za ohra-
nitev slovenstva v naših krajih.
To doslednost, obenem pa tudi
odprtost do drugače mislečih, je
Ivo Kralj ohranil do današnjih
dni.
Lepo je bilo v soboto zvečer na
Kraljevem borjaču. Domače in
prisrčno. Slavljenec je v pogovo-
ru izrazil hvaležnost svojim
staršem, ki so ga vzgojili v duhu
vrednot, kot so narodna zavest,
krščanska vera in demokratično
prepričanje. Hvaležen je ženi
Anici in otrokom, ki so ga vedno
podpirali pri prosvetnem delo-
vanju. Ivo je veselo sprejemal
goste in jih vabil k bogato
obloženim mizam. Vrstili so se
voščila in prijazne misli sorod-
nikov, družinskih članov in pri-
jateljev. Lepo je bilo videti nje-
gove pevke in pevce cerkvenega
zbora, ki jih je k organistu - ju-
bilantu pospremil tudi g. žup-
nik, dr. Markuža. Vse je bilo
oplemeniteno z glasbo. Godba
Nabrežina je igraje prikorakala
na prizorišče in slavljencu zape-
la himno, ki ji je besedilo napi-
sal sam, in še vrsto drugih
skladb. Slišala se je pesem Fan-
tov izpod Grmade, ki so s pet-
jem, ki ga je vodil tudi sam jubi-
lant, voščili svojemu dolgoletne-
mu zborovodji in predsedniku.
Slišal se je glas harmonike, ki jo
je zaigral sam jubilant, ob njem
še sin Andrej in še mnogi drugi
godci, ki so jih spremljali instru-
mentalisti godbe na pihala, tako
da so se pozno v noč razlegale
slovenske pesmi in vesele viže.
Prijatelji in znanci, ljudje od bli-
zu in daleč, tudi iz Knežaka, so
prišli v Slivno, da bi voščili Ivu
Kralju, a mirno lahko povemo,
da to ni bil le osebni in družin-
ski praznik 90-letnika mlado-
stnega videza. Bil je to nekakšen
praznik potrditve vrednote pri-
jateljstva in zvestobe vsemu te-
mu, v kar je jubilant v svojem
življenju verjel in za kar delal.
Naj Ivu Kralju, zvestemu bralcu
in podporniku, ob lepem oseb-
nem prazniku voščimo in česti-
tamo tudi člani uredništva in
uprave Novega glasa. Srečno!
MT
P
Častitljiv jubilej pokončnega Slovenca
Ivo Kralj je obhajal 
90. rojstni dan
Zahvaljujemo se vsem,
ki ste z nami 
sočustvovali 
ob izgubi naše drage 
TATJANE
Družini Kokorovec
in Debelis
  a novem delu tržaške-
ga pokopališča od so-
bote, 13. julija, počiva
Tatjana Kokorovec Debelis, ki
je po krajši bolezni umrla pred
dvema tednoma.
Velika množica sorodnikov,
prijateljev in sodelavcev je bila
dokaz, da je bila Tatjana mno-
gim zelo draga oseba, s svojim
značajem in delom, kjerkoli se
je udejstvovala, je znala ustvar-
jati lepo, pozitivno vzdušje.
Pogrebni obred je vodil šentja-
kobski slovenski kaplan g. Kle-
men Zalar, ki se je v krajši ho-
miliji skliceval na evangelij in
izpostavil, da nam vera daje
upanje, da se s smrtjo ne
konča bivanje, ampak da stopi
na drugo, duhovno raven. Pri
maši je s petjem sodeloval pri-
ložnostno okrepljeni zbor
ZCPZ, ki ga je vodil Edi Race,
pri ogrlah pa je spremljala
Alenka Cergol. Skavti so pri
obhajilu zapeli v slovo ganlji-
vo Pesem slovesa.
Tatjana Kokorovec, doma od
Sv. Ivana, je že v otroških letih
sodelovala kot pevka pri mla-
dinskem zboru Glasbene ma-
tice in tudi kot odrasla se je
znala vključiti v zbore v krajih,
kjer je živela. Kot tudi njena
družina je bila aktivna pri ko-
N talkarskem društvu Polet in jev kasnejših letih dosegla celostopnjo sodnice na kotalkar-
skih tekmovanjih. Bila je tudi
odlična organizatorka števil-
nih revij in pobud in kotalkar-
skih prireditev. Pred 25 leti se
je poročila z Andrejem Debe-
lisom in prav v nedeljo, 1. ju-
lija, je družina obhajala sre-
brno poroko. Tatjana se je z
vso vnemo in ljubeznijo
vključila v delo na Debelisovi
domačiji in zadnja leta veliko
pomagala predvsem s prodajo
povrtnine na stojnici pri Ru-
sem mostu.
Prizadeti družini, možu Andre-
ju, hčerkama Martini in Petri,
njenim staršem Roži in Gian-
niju in bratu Mitji izkrekamo
globoko in občuteno sožalje
tudi vsi pri Novem glasu.
In memoriam
Tatjana Kokorovec Debelis
Foto JMP
Aktualno19. julija 201812
TAKI SMO (46)Katja Ferletič
Od volkodlakov do astro turizma
V noči med 27. in 28. julijem se ne smete zapreti v
hišo, saj se bo na nebu prikazal eden izmed najbolj
očarljivih naravnih pojavov: najdaljši lunin mrk v
tem stoletju. Celotna faza bo trajala celo 103 mi-
nute, približno 40 minut več od povprečja. Mrk bo
trajal tako dolgo, ker bo tokrat Luna na največji
razdalji od Zemlje in bo torej potrebovala več časa,
da bo nadaljevala pot po svoji orbiti. Lunin mrk
nastane, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani v
ravni črti in je Zemlja na sredini. Ko se to zgodi, se
od Lune svetloba ne more odbijati, saj je v senci
Zemlje in jo torej vidimo deloma ali popolnoma
zakrito. V Italiji se bo mrk pričel okoli 21.30, pri-
bližno ob 22.20 pa bo popoln. V nebo moramo
pogledati v smeri jugo-vzhoda, ni pa pomembno,
ali se nahajamo pri morju ali v hribih, bistveno je,
da ne izberemo preveč osvetljenega kraja.
Luna je eno od nebesnih teles, katerega skrivnostni
čar je od nekdaj zelo vplival na ljudsko domišljijo,
vzbujal strah, predsodke, navdihnil nastanek mitov
in legend. Ljudska tradicija pripisuje Luni in nje-
nim spremembam najrazličnejše vplive na človeka,
živali in naravo. Zemljin satelit naj bi vplival na
žensko plodnost,
na nosečnost, na
datum poroda, na
rast nohtov in las,
celo epileptični
napadi in po-
večanje števila sa-
momorov naj bi
bili povezani s
spremembami te-
ga nebesnega tele-
sa. Tudi kmetje že
od nekdaj upošte-
vajo Lunine faze
pri izbiri najpri-
mernejšega tre-
nutka za vsako de-
lo na njivi in vrtu.
V mitoloških
zgodbah pride vedno do izraza večnost Lune, ki se
ponovno prikaže vsak mesec, potem ko trenutno
izgine - je simbol ponovnega rojstva, obnavljanja,
zmage nad smrtjo. Antična ljudstva so imela šte-
vilne mite in zgodbe, vezane na Luno in še poseb-
no na izredno redke, nenavadne dogodke, kot je
Lunin mrk, ki si jih niso znala razlagati. Vedeževalci
in astrologi so ga interpretirali kot dokaz jeze bo-
gov, boja med nepoznanimi silami na nebesnem
svodu, kot grozljiv dogodek, ki prinaša nesrečo
kraljem, cesarjem, vojščakom in navadnemu ljud-
stvu. Že Asirci in Babilonci so opazovali Lunine
mrke in njihovi znanstveniki so jih znali napove-
dovati. Preučevali so jih tudi stari Egipčani in ljud-
stva, ki so živela na področju Kitajske že 2000 let
pr. Kr.. Strokovnjaki antične populacije Majev, ki
so razvili poglobljeno astronomsko znanje, so celo
izdelali tabele za napovedovanje Sončnega in Lu-
ninega mrka. Nedvomno ima Luna zelo pomem-
bno mesto v zgodovini vseh človeških kultur, zato
ni presenetljivo, da je tudi vir mnogih mitov, od
volkodlakov do norih “lunatičnih” ljudi, do drugih
mitov o plodnosti ali skrivnostnih luninih energi-
jah. Vikingi so bili prepričani, da Luno na nebu
vedno zasleduje volk Hati: ko jo ulovi in požre, Lu-
na izgine in pride do mrka. Da bi volka prestrašili,
so ljudje med mrkom ropotali z lonci in orodjem
in upali, da se Luna vrne na nebo. Za Perzijce je
predstavljal Lunin mrk božjo kazen za vse ljudi, ki
so naredili ali so nameravali narediti kaj zlobnega:
bogovi so Luno (ali Sonce) zaprli v posebno cev in
pustili ljudi v temi v družbi vseh najhujših mor in
strahov. V srednjem veku so kmetje verjeli, da mrk
povzročajo čarovnice, ki s posebnimi besedami Lu-
no hipnotizirajo in prisilijo, da se približa Zemlji.
Z Luninega površja tako lahko vzamejo drobne ro-
sne kaplje, s katerimi nato pripravljajo čarobne na-
poje in s temi nadzorujejo ljudi. Da bi Luna med
mrkom ne slišala čarobnih besed in se ne približala
Zemlji, so kmetje tekli čez polja, delali peklenski
hrup, zvonili s kravjimi zvonci, ropotali z bakreni-
mi in bronastimi ploščami, tolkli na nakovala in
kričali kot nori. Z Luninim mrkom je povezana tudi
zanimiva zgodba o Krištofu Kolumbu, ki baje, da
se je leta 1503, med svojim četrtim potovanjem v
Ameriko, ustavil na obali Jamajke, v zalivu Santa
Gloria, kjer je moral popraviti škodo na svojih lad-
jah. Posadki je zmanjkalo hrane, vendar krajevni
prebivalci je niso nameravali nuditi. Tedaj se je Ko-
lumb hotel srečati s krajevnimi voditelji. Izbral je
večer, ko je vedel, da bo Lunin mrk, in voditeljem
povedal, da, če jim ne bodo dali hrane, bodo bo-
govi tako užaljeni, da jim bodo vzeli Luno. Med
mrkom so se ljudje tako prestrašili, da so Kolum-
bove ladje
oskrbeli s hrano.
Vse te legende
temeljijo na pre-
pričanju, da ima
Luna velik
učinek na ljudi,
živali in rastline.
V mnogih kul-
turah so ljudje
še danes pre-
pričani, da Lu-
nin ali Sončni
mrk škodujeta
nosečim žen-
skam in otro-
kom: v Indiji po-
nekod verjame-
jo, da bodo ime-
li dojenčki, rojeni med mrkom, grde madeže na
koži, razcepljene ustnice ali celo da se bodo rodili
slepi. Da se pred tem branijo, se med mrkom ne
prehranjujejo, celo odvržejo vso hrano, ki je niso
prej porabili, saj so prepričani, da je strupena in
nečista. Veliko ljudi misli, da lahko Luna celo vpli-
va na učinkovitost kirurških posegov in na ob-
našanje ljudi. Vse raziskave, pri katerih znanstve-
niki primerjajo Lunine faze s številom rojstev,
srčnih napadov, smrti, samomorov, nasilnih do-
godkov, sprejemov v psihiatričnih bolnišnicah, na-
padov epilepsije in mnogih drugih stvari, pa do-
kazujejo, da ni med temi pojavi in Luno nobene
resnične zveze.
Čeprav ne verjamemo v skrivnostno energijo Lune,
moramo vsekakor priznati, da postaja Astro turi-
zem v zadnjih letih pomembna tržna niša mnogih
dežel, ki se ponašajo z neokrnjenim pogledom v
vesolje. Tako za letošnji Lunin mrk lahko na splet-
nem portalu Airbnb celo rezerviramo posebno
doživetje v Gran Telescopio Canarias na kanarskem
otoku La Palma. Tam, če bomo med šestimi
srečneži, si bomo lahko zelo od blizu ogledali ve-
soljski pojav, izkupiček od prodanih vstopnic pa
bo šel organizaciji Wwf Spain. Izredno dolg Lunin
mrk bo viden v Evropi, Aziji, Avstraliji, na Antar-
ktiki, v Afriki, na Bližnjem vzhodu, v Južni Ameriki,
na Atlantskem in Tihem oceanu; vsekakor, če ga
bomo 27. julija zamudili, lahko počakamo na na-
slednjega, ki bo baje leta 2100.
Na prvi pogled bi rekli, da priimek Kržišnik izhaja
iz križa. A v resnici to ne drži. Razen posredno.
Priimek je nastal namreč iz besede za križišče ali
križpotje. Kržišnik so poimenovali človeka, ki je
bil doma ob križpotju, po navadi označenem s
križem.
Beseda križišče pa prihaja iz besede križ, domneva
jezikoslovec Marko Snoj. V starocerkveno slo-
vanščino je prišla iz “neke romanske, verjetno sta-
rofurlanske predloge, ki se je razvila iz vulgarno-
latinske besede crocem, tožilnika klasično latinske
besede crux križ”. Tudi hrvaški jezikoslovci v eti-
mološkem slovarju (sloven-
skega velikega etimološkega
slovarja žal še nimamo) pou-
darjajo, da je že Fran Mi-
klošič postavil tezo: v Pano-
niji so Slovani v 9. stoletju
prevzeli starovisokonemško
besedo CHRIUZE, ki je nasta-
la na podlagi latinske besede.
Kakorkoli že, beseda KRIŽ po
mnenju vseh jezikoslovcev
izhaja iz krščanskega križa. Iz
križa potem izhaja beseda
križišče. V visokogorju je be-
seda križ ostala tudi kot ime
za gorsko razvršje, kjer se
križajo gorski grebeni. Kriški
podi, denimo. Tu je tudi od-
govor na zmotno hipotezo
nekaterih zgodovinarjev, da be-
seda križ izvira iz križišča in po-
temtakem nima povezave s krščanskim križem.
To omenjamo, ker je “stroka” to tezo razglašala
kot argument pred odmevnim referendumom, da
se ime naselja Vipavski Križ ne vrne v izvirno obli-
ko Sveti Križ.
Priimki Križaj, Križnik, Križman, Kržan ipd. so ta-
ko nastali zaradi bivališča ali posesti ob križu. Prii-
mek Kržišnik pa je nastal izrecno zaradi križišča.
Čeprav imamo pre-
cej Kržišnikov tudi
na Primorskem, 76,
pa gre večinoma za
gorenjski priimek.
Na Gorenjskem jih
je 369, največ v
Poljanski dolini in okolici. Čeprav ni jasno, ali je
imel priimek več gnezd ali samo eno, pa je treba
prve Kržišnike iskati ob goren-
jsko-primorski meji, v gorskem
rovtarskem svetu med Cerknim,
Škofjo Loko in Žirmi, ki je bil
pred stoletji veliko bolj povezan
kot danes. V Sloveniji živi danes
665 Kržišnikov, v Argentini 164
in v Severni Ameriki 29.
Znanih osebnosti s tem priim-
kom je kar nekaj. A Primorski
biografski leksikon omenja le
enega, pa še ta je rojen Gorenjec:
Jožef Marija Kržišnik (1865-
1926), duhovnik, pesnik in pre-
vajalec. Ker je takrat ljubljanska
škofija obsegala tudi del Primor-
ske, je deloval v Ilirski Bistrici,
kjer je tudi umrl. Wikipedija
omenja še enega duhovnika z
istim imenom: Jožefa Kržišnika
(1872-1927), profesorja s škofij-
ske gimnazije v Šentvidu, avtorja
več učbenikov za zemljepis.
Med aktualnimi primorskimi
duhovniki pa najdemo tudi bra-
ta Janeza in Lojzeta Kržišnika.
Brata Kržišnik sta rojena na kmetiji, ki leži točno
na meji med Primorsko in Gorenjsko v župniji Za-
vratec. Njun ded Pavel Kržišnik izhaja z Jeličnega
Vrha, kamor se je vsa družina priselila okoli leta
1890. Pred tem je družina Pavlovega očeta Gre-
gorja živela na manjši, tretjinski kmetiji v Fužinah
št. 7, po domače pri Oblakovih. Gre za župnijo
Stara Oselica na
južnem obrobju
Poljanske doline.
Mama Neža Je-
zeršek, ki je rodila
deset otrok, je bila iz
hiše Pri Mravljetu. V
tistem času, med
obema vojnama, je
v tistih krajih delo-
val zobozdravnik Janez Kržišnik - Koreninar. Po
pripovedovanju je njegova žena pacienta prijela
za glavo, on pa je s kovaškimi kleščami boleč zob
izpulil. Ali si je pred tem umil roke, pa ustno
izročilo ne poroča.
PRIMORSKI PRIIMKI (77) Tino
 M
a
m
ić
KRŽIŠNIK
Družina Kržišnik v Poljanski dolini v družinski knjigi župnije Stara Oselica.
Kržišnik je bil človek, ki je imel hišo ali posest ob kakem križišču ali križpotju.
Štefan Kržišnik, ki se je z Jeličnega Vrha preselil na Vipavsko, je padel na Matajurju med
drugo svetovno vojno. Družinsko knjigo župnije Goče hrani Škofijski arhiv Koper.
Na državnem tekmovanju “Trofeo delle regioni” v Abrucih
V reprezentanci FJK tudi
slovenski odbojkarji
  ponedeljek, 25. junija
2018, so mladi odbojkar-
ji deželne reprezentance
Furlanije Julijske krajine odpo-
tovali v Pescaro, kjer je potekal
t. i. pokal “Trofeo delle regio-
ni”.
Ekipo sestavljajo fantje iz vse
dežele, od Cordenonsa do Go-
rice in Trsta. Med temi je bilo
tudi letos veliko igralcev iz slo-
venskih odbojkarskih društev,
in sicer Štefan Giusto iz Sloge
Tabor, Jan Bensa, Tomaž Cotič,
Emil Antonutti in Jan Feri pa iz
ekipe OK Val. Treba je poudari-
V ti, da so bili naši odbojkarji no-silni steber ekipe, saj so bili naigrišču pri vsaki tekmi med
šestimi igralci vsaj štirje iz slo-
venskih ekip. Mladim fantom
sta sledila trenerja Fabrizio Mar-
chesini in Paolo Mattia.
Ekipa je odpotovala iz Furlanije
že v ponedeljek zjutraj, ker sta
jo v torek, 26. junija, čakali kar
dve tekmi, prva proti Gornjemu
Poadižju in druga proti Basili-
cati. Naša reprezentanca je Gor-
nje Poadižje premagala z 2: 1,
Basilicato pa celo z 2: 0. S tema
zmagama so fantje vstopili v
najvišji krog, to je A1,
kjer je bilo zbranih 12
najmočnejših ekip iz
Italije. V sredo, 27. juni-
ja, sta bili na vrsti drugi
dve tekmi, in sicer proti
Piemontu in Lombar-
diji, vendar se mladim
odbojkarjem tokrat ni
posrečilo; obe tekmi so
izgubili z 0: 2. Zaradi te-
ga je bila naslednjega dne Fur-
lanija premeščena v nov krog,
in sicer C2, kjer sta jo čakali tek-
mi proti Trentinu in Emiliji Ro-
manji; žal se fantom tudi tokrat
ni posrečilo; tekmi so izgubi-
li z rezultatoma 1: 2 in 0: 2. V
petek, 29. junija, so odigrali
dve novi tekmi, prvo proti Si-
ciliji za absolutno 9. mesto;
izgubili so z 0: 2. Drugo tek-
mo so igrali proti Sardiniji in
tokrat je fantom uspelo pre-
magati nasprotnike; z rezul-
tatom 2: 1 so si zaslužili ab-
solutno 11. mesto v Italiji.
Mladi iz Furlanije na koncu
tega dolgega in napornega
tekmovanja niso sploh imeli
časa za razvedritev in počitek,
saj so morali v petek, 30. ju-
nija, odigrati še zadnjo tek-
mo; ob 12. uri takoj štartati
proti domu.
Tadej Pahor
Slovenija 19. julija 2018 13
Lokalne volitve bodo 18. novembra
Predsednik Borut Pahor je pozval 
k pogovorom z Janezom Janšo
  b zbiranju vtisov o
vsakdanjem življenju
in dogajanjih, ki ga
zaznamujejo, se lahko utrdi
mnenje, da obstajata dva sveto-
va. Svet, ki ga živijo in doživlja-
jo t. i. preprosti ljudje, in svet
političnih in drugačnih elit,
privilegiranih skupin, ki si
umišljajo, da so posebej izbrani
in določeni za voditelje v
družbah in državah. Deli njih
se lotevajo različnih tem in
vprašanj, v svojstvu samozva-
nih političnih analitikov, ki jim
je treba verjeti in jih upoštevati,
“ker imajo vedno prav”.
V Sloveniji je bilo veliko zani-
manje za svetovno nogometno
prvenstvo v Rusiji, toda nihče
od omenjenih analitikov slo-
venski javnosti ni povedal, da
so se nekateri nogometaši in
njihovi trenerji, tudi iz
Hrvaške, zahvaljevali Bogu, ki
naj bi bil tudi zaslužen za nji-
hove uspehe na prvenstvu.
Zahvalila se je tudi Škofovska
konferenca Hrvaške. V Sloveni-
ji takih mnenj in dokazovanj s
križi, rožnimi venci in podoba-
mi Kraljice Marije ne poznamo
oziroma niso zaželjena, zaradi
tega je prav, očitno menijo
omenjeni politični analitiki, da
O o primerih zahvaljevanja nogo-metašev, trenerjev, sodnikov indrugih, ki so sodelovali na sve-
tovnem nogometnem prven-
stvu, Cerkvi in njenim simbo-
lom, javnosti ne obveščajo, “je
ne vznemirjajo”.
Toda zdaj kritizirajo
predsednika države
Boruta Pahorja, da
pri svojih predlogih
za izbiro mandatarja
za sestavo nove vla-
de oziroma koalicije
prednostno obrav-
nava predsednika
SDS, Janeza Janšo.
Ta v dogovoru z Bo-
rutom Pahorjem vo-
di pogovore z vodji
parlamentarnih
strank in jih pre-
pričuje, naj se
vključijo v njegovo
možno koalicijo. Ja-
nez Janša mora
“šefu” Slovenije do
tega četrtka, 19. julija, do 14.
ure, sporočiti, ali je zbral dovolj
poslanskih glasov za svojo kan-
didaturo. Če bi mu uspelo, bi
državni poglavar še istega dne
kandidaturo Janeza Janše napo-
til v Državni zbor. Če mu to ne
bo uspelo, bo Borut Pahor na-
daljeval z ustavo določene po-
stopke za morebitno pridobitev
drugega mandatarja za sestavo
vlade. Ta dejanja mora opraviti
do 23. julija.
V Sloveniji se je ustvarilo ne-
kakšno tekmovanje med Jane-
zom Janšo in Marjanom Šar-
cem, saj si oba prizadevata, da
bi pridobila dovolj glasov in
podpore v parlamentu. Potreb-
no je vsaj 46 poslanskih glasov,
da bi bil kandidat izbran za
mandatarja. Bolj kot izvajanje
postopkov za odločitev o man-
datarju za oblikovanje nove vla-
de pa so aktualna in pomem-
bna Pahorjeva razmišljanja o
vlogi mandatarja in razsežno-
stih njegove funkcije. Žal, pa so
jih v medijih le bežno omenili,
skoraj v nobenem sredstvu
množičnega komuniciranja pa
niso komentirali. Predsednik
Slovenije takole razmišlja: “Ne
vem, ali bo Janezu Janši v enem
tednu uspelo pridobiti potreb-
no politično podporo ali ne. To
je najprej in predvsem njegova
naloga. Znova prosim predstav-
nike vseh parlamentarnih
strank, da sprejmejo vabilo na
pogovor z morebitnim kandi-
datom za predsednika vlade.
Nimam pravice, da bi se vtikal
v njihovo odločitev glede koa-
licijskega sodelovanja z njim.
Čutim pa dolžnost opozoriti,
da bi bilo vnaprejšnje zavračan-
je slehernega pogovarjanja z Ja-
nezom Janšo slabo znamenje
za slovensko politiko sploh.
Vem, da bodo naslednji dnevi
zelo pomembni glede splošne-
ga občutka politike in celotne
Zrasla je v zvestobi krščanstvu, slovenstvu in demokraciji
Umrla je Dora Žebot Lavrenčič
  o jo je Jože Možina leta
2014 intervjuval za niz
Televizije Slovenija
Pričevalci, mu je Dora Žebot
Lavrenčič med drugim poveda-
la, da hrani v listnici osebno pi-
semce sv. Matere Terezije iz Kal-
kute. “Ko bom šla na oni svet,
ga bom pri vratih po-
kazala kot legitimaci-
jo”, je šaljivo dodala.
Radijska časnikarka
Dora Žebot je 10. ju-
lija preminila v vasi
Thames Ditton neda-
leč od Londona, stara
96 let. Zadnje čase ji
je zdravlje začelo hu-
do nagajati, v omen-
jenem intervjuju, ki
se dobi na spletu, pa
je bistra in živahna.
Rodila se je 20. ja-
nuarja 1922 v družini
enega izmed vodilnih politikov
Slovenske ljudske stranke na
Štajerskem, Franja Žebota, ki je
bil narodni poslanec v Beogra-
du v letih 1922–29 in 1938–41,
od leta 1935 pa je bil tudi ma-
riborski podžupan. Takoj po
vkorakanju v Maribor so ga na-
cisti internirali v Dachauu, od
koder so ga sicer leta 1944 iz-
pustili, kmalu za tem pa so ga
v Ljubljani spet aretirali in po-
slali v isto taborišče, kjer je 13.
aprila 1945 umrl.
Rajna Dora Žebot je bila sestra
voditelja akademskega kluba
Straža in vztrajnega zagovorni-
ka samostojne slovenske
države Cirila Žebota, ki je po
vojni predaval na univerzi Ge-
orgetown v Washingtonu.
Zrasla je v zvestobi krščanstvu,
slovenstvu in demokraciji. Po
zasedbi Štajerske se je zatekla v
Ljubljano in študirala pravo.
Sanjala je, da bi postala sodni-
ca. A vojna in revolucija sta tudi
njej prekrižali načrte. Dne 26.
K maja 1942 je stala ob krvavihtruplih dr. Lamberta Ehrlichain študenta Viktorja Rojica, ki
sta padla pod streli vosovcev.
Namesto Rojica bi bil moral po
njihovih načrtih pasti njen brat
Ciril. Sledilo je drugo begun-
stvo: 5. maja 1945 se je prek
Ljubelja umaknila na Koroško.
Povojni čas je razgnal njeno
družino na različne konce sve-
ta: ena sestra je ostala v Jugo-
slaviji, ona in ena sestra ter ma-
ti so se znašle v Veliki Britaniji,
dva brata v ZDA, eden v Kana-
di.
S sestro je imela srečo, da sta na
Tirolskem postali tolmačiči v
britanski 8. armadi, nato je bila
v taborišču v Špitalu, leta 1948
pa se je mogla izseliti v Veliko
Britanijo, kjer je doštudirala in
kmalu začela delati v ured-
ništvu slovenskih radijskih od-
daj BBC. Sedež Svetovnega ser-
visa BBC je bila Bush House v
Londonu in tam je ostala do
upokojitve, kot sodelavka pa še
dlje. Ob novicah je skrbela zla-
sti za obilno pošto poslušalcev
iz Slovenije.
V uredništvu je spoznala časni-
karja in ekonomista Draga La-
vrenčiča (1921–2003) in se z
njim leta 1950 poročila. Obred
je opravil duhovnik, časnikar
in politik dr. Alojzij Kuhar, ki
je pred izselitvijo v New York
začel z zbiranjem Slovencev v
Londonu, pri urejanju njegove-
ga arhiva pa mu je bila v po-
moč tudi pok. Dora. Njena
hčerka Alenka Heyer, ki se pod-
pisuje kot Alenka Lawrence, je
upokojena urednica
Svetovnega servisa BBC
in publicistka ter živi v
ZDA.
Zaradi osebne zavzetosti
in poklica je Dora Žebot
seveda vedno spremljala
dogajanje v Sloveniji, ki
jo je večkrat obiskala. V
času osamosvajanja in
prizadevanj za medna-
rodno priznanje neod-
visne Slovenije je poma-
gala pri pobudah bri-
tanskih Slovencev, tako
tudi na znani demon-
straciji na Trafalgar Squareu.
Sodelovala je z dnevnikom Slo-
venec. Z možem je bila na
Slomškovi beatifikaciji v rod-
nem Mariboru. Kasneje so jo
hudo prizadela razkritja, da so
nekateri kolegi, ki so v ured-
ništvo prišli iz Slovenije in sta
jih imela za najboljše prijatelje,
za Udbo vohunili za njo in
možem ter ju klevetali. V času
procesa proti grofu Tolstoju za-
radi knjige o britanskem
izročanju kozakov Sovjetom,
Slovencev in drugih pa Titove-
mu režimu je spet prevzela vlo-
go tolmačiče in na sodišču v
Londonu prevajala pričevanja
slovenskih rešencev iz brezen
v Kočevskem rogu.
Dora Žebot je bila zelo razgle-
dana, kritična, s prijatelji in
znanci izredno gostoljubna slo-
venska javna delavka in časni-
karka. Njen pogreb je bil 20. ju-
lija v Cobhamu, pokop pa bo
27. julija.
Ivo Jevnikar
javnosti o tem, ali smo se spo-
sobni pogovarjati in vključevati
ali pa zavračati pogovore in se
izključevati. Če bi gospodu Ja-
nezu Janši uspelo pridobiti par-
lamentarno večino in sestaviti
vlado, bi to pomenilo dvoje.
Prvič, da je prišlo do pogovar-
janja in dogovarjanja na podla-
gi iskanja skupnih stališč in v
korist večini ljudi, in drugič, da
je lahko prišlo do takega dogo-
vora le na podlagi vzajemnih
zagotovil o izogibanju levim in
desnim skrajnostim, tako da bi
Slovenija dobila močno zmer-
no vlado, ki lahko zagotovi po-
litično stabilnost in varno ter
uspešno prihodnost”.
V dogajanje se je vključil tudi
predsednik SDS Janez Janša, ki
je dejal, da je koalicija šestih
strank, ki jo sestavlja Marjan
Šarec, predsednik politične
stranke Lista Marjana Šarca,
“teoretično sicer možna, si pa
kot državljan tega ne želi
doživljati in preizkušati v prak-
si”.
Od drugih dogodkov aktualne-
ga pomena in večjih razsežno-
sti omenjam, da je dr. Igor Voj-
nic, podpredsednik Judovske
skupnosti v Sloveniji, v pogo-
voru za tedenski magazin Re-
porter, obširno in odkrito
obravnaval judovstvo in antise-
mitizem pri nas. Naj spomnim,
da antisemitizem pomeni so-
vražno nastrojenost proti Ju-
dom kot verski, etnični ali rasni
skupini, ki lahko obsega vse, od
posameznikove opredeljenosti
do organiziranega sovraštva.
Opozoril je, da je slovenski po-
litični prostor nagnjen v levo,
zaradi česar je še vedno čutiti
razmišljanja iz časov hladne
vojne, jugoslovanske politike
neuvrščenosti. V tem kontekstu
mnogi razumejo Izrael kot za-
veznika ameriškega imperializ-
ma. Najbolj to propagando širi-
jo levičarski mediji, v viso-
košolskem prostoru pa Fakulte-
ta za družbene vede v Ljubljani.
Ta intelektualno pohablja ce-
lotne generacije študentov.
Škodo, ki so jo naredili na tej
fakulteti, bo Slovenija čutila še
desetletja. Redke so izjeme med
študenti, ki so se šolali na Fa-
kulteti za družbene vede, da so
z nje prišli intelektualno ne-
poškodovani. A izjeme k sreči
so, tudi med novinarji. Na
vprašanje, kako je razumel
izredno prizadevanje ministra
za zunanje zadeve Karla Erjav-
ca, nekdanjega predsednika
državnega zbora Milana Brgle-
za, in stranke Levica, da bi Slo-
venija priznala državo Palesti-
no, je odvrnil, “da so to delali
zavoljo samih sebe, ne zaradi
pomoči Palestincem. Milana
Brgleza v Judovski skupnosti
Slovenije sploh ne jemljejo re-
sno, saj, recimo, kot docent na
Fakulteti za družbene vede or-
ganizira razstave, v katerih izra-
elsko vojsko primerja z naci-
stično vojsko Nemčije med dru-
go svetovno vojno. To je kla-
sični novi politični levičarski
antisemitizem. Slovenija nima
podpore mednarodne skupno-
sti tudi zato, ker je v okviru slo-
venskega zunanjega mini-
strstva prevladujoča proruska
struja, ki gleda na svet še vedno
skozi optiko druge svetovne
vojne.
Zgodilo se je tisto, kar je bilo
pričakovati in je povzročilo no-
ve razsežnosti v pogajanjih o
oblikovanju koalicije za novo
slovensko vlado.
Stranka Nova Slovenija, krščan-
ski demokrati, je s soglasno
odločitvijo izvršilnega odbora
sklenila, da se umika iz poga-
janj šesterice političnih strank.
Njen predsednik Matej Tonin je
poudaril, da stranka ne verjame
v tako koalicijo, njeno trajnost
in stabilnost. V novem po-
ložaju so mogoče tri rešitve, da
se ustvarita koalicija zlasti med
strankama SDS in Listo Marja-
na Šarca, koalicija s stranko Le-
vica ali pa se v Sloveniji
odločijo za nove predčasne
državnozborske volitve. Očitno
je, da se stranke soočajo z novi-
mi razmerami, njihov razplet
pa je v veliki meri nepredvljiv.
Pa še novica, da bodo v Slove-
niji 18. novembra še ene volit-
ve, tiste lokalne. Lahko pa se bo
zgodilo, da bi bile kak mesec
prej tudi predčasne parlamen-
tarne volitve.
Marijan Drobež
Ena izmed najpogostejših nevroloških bolezni na svetu
Z multiplo sklerozo v Sloveniji živi
približno 3000 ljudi
  ultipla skleroza
velja za eno izmed
najpogostejših
nevroloških bolezni na
svetu. Na pobudo
Mednarodne zveze za
multiplo sklerozo (MSIF) od
leta 2009 vsako zadnjo
sredo v maju
obeležujemo
svetovni dan te
avtoimune
nevrološke
bolezni. V
Sloveniji s to
boleznijo živi
približno 3000
ljudi. Letos je
dan multiple
skleroze potekal
pod geslom
Povežimo se.
Namen
obeleževanja
svetovnega
dneva multiple
skleroze je povečati
ozaveščenost o tej
nevrološki bolezni, ki v
številnih državah predstavlja
glavni vzrok za invalidnost
pri mladih odraslih.
M Multipla skleroza je namrečbolezen, ki prizadenepredvsem mlade. V
povprečju za to boleznijo
ljudje zbolijo pri 28 letih.
Ženske zbolijo pogosteje kot
moški.
Pri tej bolezni pride do
poškodb zaščitne ovojnice
živčne celice. To pomeni, da
se informacije po živcih ne
prenašajo in tako prihaja do
okvar, ki se najpogosteje
kažejo v okvari vida in
sluha, izgubi ravnotežja,
okvarah spodnjih in
zgornjih okončin,
utrujenosti ter težavah
kognitivnega mišljenja.
Vzrok bolezni, ki močno
vpliva na bolnikovo
kakovost življenja, je za zdaj
še nejasen.
Dejavniki
tveganja so
okoljski, kajenje
in dedna
predispozicija. V
Sloveniji
trenutno živi
približno 3000
bolnikov z
multiplo
sklerozo, v svetu
pa približno 2,3
milijona.
Čeprav za zdaj
ni zdravila, ki bi
bolnike povsem
ozdravilo, pa je s
sodobnimi zdravili ob
pravočasnem odkritju in
zdravljenju mogoče znatno
omiliti posledice bolezni in
izboljšati kakovost življenja
bolnikov.
Janez Janša
Aktualno19. julija 201814
NATUROPATSKI NASVETI (207)Erika Brajnik
Zdravilna zelišča in začimbe 
iz našega vrta
Najboljša so sveža zelišča ali začimbe. Vse imajo
veliko vitalne energije in najbolj smiselno je, da
jih v krop namočimo za kratek čas, tako bo zelišče
telo krepilo in ne razpršilo svojih dobrih lastno-
sti.
Ko ima telo malo energije, je smiselno, da zelišče,
ki mora nujno biti
sveže, telo krepi,
spodbuja; to do-
sežemo, če zelišče
pustimo v kropu za
kratek čas (2 minu-
ti). Če pa uporablja-
mo posušeno ze-
lišče, ekstrakt, pre-
delano (titolarizira-
no, standardizira-
no), pustimo zelišče
dolgo v kropu, ta-
krat zelišče spusti
veliko učinkovin, ki
jih telo mora predelati in aktivirati, torej telo ne
bo počivalo. Taka varianta uporabe zelišča je pri-
merna za akutna obolenja, vsekakor pa ne za kro-
nična in degenerativna.
Osebno svetujem uporabo enega zelišča ali
začimbe na dan in še tega svežega; tako tudi sama
uporabljam iz previdnosti, da ne bi telesa preveč
obremenjevala.
Naj navedem konkreten primer: če skuham rižoto
z grahom, dam telesu 2 navodili. Če skuham
rižoto z grahom, s česnom, peteršiljem, čebulo,
korenčkom, poprom, timijanom, z origanom in
baziliko, dam telesu 10 navodil. No, pa pomislite,
če bi vašemu otroku rekli: “Pospravi posteljo in
pisalno mizo”. Ali pa bi mu rekli: “ Pospravi sobo
in dnevno sobo in počisti kopalnico in kuhinjo
ter pomij po tleh pa še pometi …” Kaj bo otrok
naredil? V prvem primeru bo naredil, kar smo
mu naročili.
V drugem primeru
bo naredil dve stva-
ri, tiste najlažje ozi-
roma tiste, za katere
bo potreboval manj
energije. No, in
točno tako raz-
mišlja tudi naše te-
lo, ker varčuje z
energijo in jo hrani
za krepitev zdravja.
Skratka, navodila,
ki jih dajemo
našemu telesu z
živili, morajo biti jasna in ne preveč zahtevna!
Oziroma vse je odvisno od tega, koga imamo
pred seboj (akutno, kronično ali degenerativno
obolenje).
V naslednjih zapisih bomo pregledali zelišča in
začimbe iz našega vrta in ugotovili, kako jih upo-
rabljati, ne da bi nam škodili.
/ konec
www.saeka.si
  lovensko zdravniško
društvo Trst - Gorica, ki je
leta 2017 praznovalo 35 let
delovanja, beleži letos že 20 let
srečanj s koroškimi kolegi, ki so
prav na vzpodbudo primorskih
kolegov ustanovili sorodno
društvo. Koroški zdravniki vsako
leto vračajo v jeseni
obisk v Trstu in na-
vadno ponudijo ka-
kovostna in zanimi-
va predavanja. Tudi
njihov obisk se na-
daljuje z druženjem
in ogledom naših
krajev.
Izlet na Koroško je
za nas vedno zelo
lepo doživetje, saj
nam organizatorji,
pri tem ima največ
zaslug dr. Franz
Wutti, skušajo dati
čim popolnejšo sli-
ko koroških krajev
in njenih prebival-
cev. Med obiskom
je pogled uprt v kulturno, po-
litično in socialno življenje
Slovencev. Prenočevanje in
obedi so izključno v sloven-
skih gostilnah, združeni pogo-
sto s pevskimi nastopi. Podob-
no se dogaja tudi z vsemi pre-
davanji SZD, ki v Trstu nima
svojega sedeža in zato so
srečanja v slovenskih go-
stiščih.
V soboto, 30. junija, ob 10.15
smo se z Dunajske ceste na
Opčinah z avtobusom odpeljali
po avtocesti mimo Trbiža v Zil-
jsko dolino, in sicer v Bistrico k
Stari pošti, kjer so nas sprejeli kot
stare znance in nam postregli z
odličnim kosilom. Odpravili
smo se nato v Kostanje na ogled
Drabosnjakovega kulturnega do-
ma. Predsednik, gospod Ernst
Dragašnik, ki je po izobrazbi
agronom, se je odločil, da ostane
v domači vasi in se posveti kme-
tijstvu. Ukvarja se z ovčjerejo, pri-
pravo sira in gozdarstvom. Prireja
S pa tudi izobraževalne tečaje inskrbi za muzej, ki ga šolarji zeloradi obiskujejo. Stavbo je društvo
odkupilo od župnije, ki je tam
imela gospodarsko poslopje. Res
zanimiv muzej, poln kmečkega
in obrtniškega orodja ter starih
strojev. V Kostanjah so pred voj-
no prirejali Pasijon, pri katerem
je sodelovala vsa vas, po vojni pa
so morali, zaradi pomanjkanja
ljudi, poiskati sodelavce v drugih
vaseh in prav zaradi tega so tra-
dicionalno vaško predstavo leta
1992 opustili.
Odpravili smo se nato po dolini
Rož proti Slovenjemu Plajberku,
kjer nas je v gostišču Lausegger v
Podnu čakala večerja s kulturnim
programom. Sam kraj je enkra-
ten: samoten, a ne utesnjujoč;
pogled se odpira čez travnike tja
do Karavank z visoko Vrtačo
v ozadju. Domača vokalna
skupina Slovenji Plajberk, ki
jo navadno vodi zdravnica
Veronika Krachler, a jo je to-
krat nadomestil brat Cristian
Lausegger, je zapela nekaj
zanimivih domačih pesmi.
Med večerjo sta dr. Rafko
Dolhar in dr. Marjan Spetič
podelila v imenu Slovenskega
zdravniškega društva Trst - Gori-
ca priznanje dr. Franzu Wuttiju
za 20-letno sodelovanje.
V nedeljo smo šli na obisk v Bo-
rovlje. Ogledali smo si zasebne
dvojezične jasli in vrtec, v kate-
rem nudijo tudi kosilo, varstvo in
dejavnosti. Nekoč je bila v
teh prostorih posojilnica. Za-
nimivo je to, da upada število
otrok v nemških občinskih
vrtcih in je vedno več vpisov
v zasebne dvojezične. Ravna-
telj glasbene šole Roman Ver-
delj je poudaril, da ima pri
dvojezičnem šolstvu velike
zasluge dr. Franz Wutti. Zad-
nje prostore za širitev vrtca so
pred kratkim obnovili v re-
kordnem času. Kar 75 otrok
je v otroškem vrtcu in 45 otrok je
deležnih varstva. Uporaba slo-
venščine postaja bolj samoumev-
na in slovenski jezik pridobiva
zopet ugled. Roman Verdelj je
potožil, da so pa z glasbeno šolo
hude težave, ker so zaradi neu-
godnih reform in črtanja pri-
spevkov morali v glasbeni šoli
znižati učno osebje od 50 na 16
in število učencev je padlo od
730 na 250.
K. M.
/ str. 15
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail zadruga.gm@gmail.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev 
v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 17. julija 2018, ob 13. uri
Doma imamo
polno hišo
igrač. Igrače
so v dnevni
sobi, igrače so
v spalnicah,
najdemo jih v
topli gredi na
vrtu, v grmu
za hišo, v bazenčku, tudi v kopalnici se zlah-
ka zgodi, da z boso nogo stopimo na mikro-
skopično lego kocko ali na kolo avtomo-
bilčka in tedaj zaboli! Že moja generacija je
imela na izbiro stotine različnih igračk, zdaj
pa je stanje popolnoma ušlo nadzoru tudi
najbolj prizadevnega od staršev. Televizija
naše otroke stalno bombardira z reklamami
o najrazličnejših igračah in naši najmlajši
so prepričani, da nujno potrebujejo to ali
ono novost, in čeprav se starši tako trudimo,
da otrokovim potrebam po novi barvani pla-
stiki postavimo neko mejo, nastopijo nono-
ti, tete, strici, družinski prijatelji in sv. Mi-
klavž, ki ves naš
trud in naše stra-
tegije dobre
vzgoje onesmi-
slijo.
Nekoč seveda ni
bilo tako. Otroci
niso imeli pravih
igračk, igrali so
se s kamenčki in
zemljo, na
svežem zraku.
Fantki so brcali
žogo, če so bili
tako srečni, da so
jo sploh imeli,
deklice pa so po-
magale mami,
nekatere so
oblačile svojo
punčko, druge, ki punčke
niso imele, so oblačile svojo
bučko! Prav tako: bučko!
Poletje je čas za buče. V mar-
ketih jih najdemo vse leto,
gospodinje in kmetje pa
imajo ravno zdaj vrtove pol-
ne teh rastlin. Že od nekdaj
so bile buče vir zaslužka za
kmete, saj so zelo “hva-
ležna” rastlina, ki ne potre-
buje veliko nege, dobro
obrodi in je primerna za na-
jrazličnejše recepte. Kmetice
so ob zori že hodile na njive,
kjer so nabirale sveže,
oranžno-žametne razprte
cvetove bučk, jih skrbno po-
lagale v svoje zabojčke in
nosile na tržnico z nabrani-
mi bučami vseh velikosti. Buče so bile poleti
vsak dan na jedilniku: zvečer so jih pripra-
vljali skuhane z jajcem, srednje in večje buče
so očistili, odstranili semena in jih naredili
“tjinfane” - pražene v kozici, majhne bučke
so pohali ali pekli na žaru, kuhali so “mi-
neštre” iz buč, riž in testenine z bučami.
Včasih pa se je zgodilo, da so na kako bučko
pozabili. Tiho je rasla in rasla pod svojim li-
stom, ko pa jo je kmetica našla, je bila buča
že tako velika, da je ne bi na trgu nihče ku-
pil. Tako se je doma gospa odločila, da je ne
bo žrtvovala v kozici, pač pa, da bo razvese-
lila svojo hčerkico. Na debelejšem delu ra-
stline je z nožem skrbno izrezljala nežen
obrazek: oči, nosek in usta, celo lasje so kra-
sili bučino glavico. Gospa je bučko povila v
čipkast prtiček kot štručko in tako je hva-
ležna deklica lahko vsaj teden dni pestovala
svojo punčko in upala, da bo mama pozabi-
la še kako bučo na vrtu.
Tudi na našem vrtu je trenutno polno bučk.
Moja hčerkica pa ima na voljo številne pla-
stične, plavolase in temnolase dojenčke, za-
to buče raje skuhamo in jih imamo skoraj
vsak dan na jedilniku. Pred dnevi sem po-
skusila zelo star recept, ki sta ga večkrat pri-
pravljali nona Mirica in teta Ana in ima da-
nes že številne različice.
BUČNE POLPETE
Sestavine za 20 polpet:
1 kg bučk, 2 kuhana in pretlačena krompir-
ja, 1 jajce, 20 g naribanega parmezana, pol
pesti peteršilja, muškatni orešček,
sol, poper, krušne drobtine po po-
trebi.
Priprava:
Bučke naribamo in posolimo. Pusti-
mo jih počivati, nato jih odcedimo
in postavimo v skledo. Dodamo jim
poper, muškatni orešček, jajce,
drobno sesekljan peteršilj, parme-
zan in drobtine, da masa ne bo pre-
mokra. Iz zmesi oblikujemo
ploščate polpete, ki jih nato poval-
jamo v krušnih drobtinah in ocvre-
mo v olju. Če imamo raje “diete-
tično” verzijo polpet, jih lahko po-
pečemo v teflonski ponvi, ki jo naj-
prej rahlo premažemo z oljem. Pol-
pete pečemo na zmernem ognju in
jih previdno obračamo. Po želji lahko pol-
pete pečemo v pečici od 20 do 30 minut na
200 stopinj, da lepo porumenijo. Izredno
dobre so tudi mrzle. Torej samo še: “Bog
žegnaj”!
Drage bralke in bralci Novega glasa, če vam
je kak recept posebno pri srcu in bi ga radi
delili z drugimi ljubitelji okusne domače ku-
hinje, mi ga lahko zaupate in pošljete na
www.noviglas.eu.
Ka
tja
 F
er
le
tič
STARE JEDI V NOVIH LONCIH (2) Slovensko zdravniško društvo iz Trsta in Gorice 
Dvodnevni izlet 
po zeleni Koroški
Kulturni dom Borovlje, pred zaveso z ustoličenjem karantanskega kneza
Priznanje SZD Trst -Gorica dr. Franzu
Wuttiju za 20- letno sodelovanje
Aktualno 19. julija 2018 15
  Pogovor: Rudi Paussa
Idrski lajhi
S 3. STRANI 
In kar zadeva domačine? Se
ljudje tu sploh dobivajo? Je
sploh možnost, da bi obudili
kulturno in družabno
življenje v Idrski dolini?
Zadnja leta je družabno
življenje v Idrski dolini popol-
noma ugasnilo. Edina vas, ki
premore toliko prebivalcev, da
se lahko še ponaša s športnim
društvom in družabnim
življenjem, je pri nas Oborča
(Oborza). Vas je lepo ohranje-
na, nekaj ljudi se je sem prese-
lilo tudi iz drugih predelov
naše dežele, kar je pomembno,
pa je, da srednja starost prebi-
valcev še ni pretirano visoka in
jih je večina še aktivnih. Tudi
povezani so in složni. Drugje
živimo brez organiziranega
druženja, nekaj je le vaških
senjamov, vi jim pravite šagre,
ki jih pa po večini organizirajo
alpinci. Vaščani sami ne bi
zmogli. Za vse nas je premalo.
Tudi onstran meje ni veliko
boljše, tudi tam se vasi neusta-
vljivo praznijo, kljub temu pa
imajo na Ligu kulturni dom in
živahno kulturno, športno in
zborovsko dejavnost. Zadnji
dve leti so spet odprli bife v za-
selku Britofu, ki je od nekdaj
edini prostor, kjer se shajajo
ljudje z obeh bregov. Ker so la-
stniki odprti in prijazni in se
trudijo, da bi se vključili v vsak-
danji utrip doline, lahko tu iz-
veš za različne športne in kul-
turne prireditve, začeli sta se
tudi čiščenje in urejanje starih
steza.
Prepričan sem, da bi v Idrski
dolini nujno potrebovali kul-
turno društvo, seveda pa ni de-
narja, ljudi tudi ne, potrebovali
pa bi tudi sedež. S prijatelji raz-
mišljamo o tem, upam, da se
nam bo še kdo pridružil, tudi z
one strani meje, in seveda da
nam bo, kljub neprijazni zako-
nodaji, vendarle uspelo.
Čez nekaj dni bo v Idrski do-
lini potekala ena izmed
vaših prvih prireditev, in si-
cer pohod Idrski lajhi. A
nam lahko poveš nekaj več
o tem?
Pohod Idrski lajhi (Vagabondi
dello Judrio), kar v beneškem
narečju, ki ga govorimo tudi
pri nas, pomeni idrska pote-
panja, je nastal v želji,
da bi to prelepo, po-
nekod še popolnoma
divjo dolino predsta-
vili ljubiteljem narave
in pohodništva.
Prvotno smo sicer mi-
slili na daljši pohod
po Nediških dolinah,
a trasa je bila preveč
zahtevna in tako smo
se odločili, da se ome-
jimo le na najmanj
poznano dolino reke
Idrije. Uspelo pa nam
je, in to je pomem-
bno, najti oporo in so-
delovanje tudi na slo-
venski strani Idrije in
tako je nastal tridnev-
ni čezmejni pohod.
Žal ni vse tako, kot bi
moralo biti, pri nas ni
možnosti, kot denimo
v Nemčiji ali drugod
po Evropi, da bi najeli preno-
sne prhe in tako omogočili po-
hodnikom, da se pred pre-
nočitvijo na travniku v vasi Se-
nik tudi umijejo. Je pa res, da
tistim, ki ljubijo naravo, ni
težko živeti nekaj dni daleč od
udobnosti in civilizacije.
Pohod bo potekal 20., 21. in
22. julija. Kdor želi, se nam lah-
ko pridruži tudi samo za en
dan. Gre za krožno pot po
obeh bregovih Idrije, na kateri
naj bi udeleženci spoznali ne
samo naravne znamenitosti in
lepote te še povsem divje, neo-
krnjene doline, ampak tudi
zgodovino, legende in pa sicer
pozabljene in deloma že razpa-
dajoče vasi, ki so bile nekdaj
živahne, okolica pa urejena in
obdelana.
Pohodniki bodo startali
na Stari Gori, kjer bodo
hodili po zelo razgledni
grebenski planinski ste-
zi, ki povezuje Praprot-
no s Kolovratom. Men-
da gre za eno najlepših
in najdaljših pohod-
niških poti v Benečiji.
Postanki bodo na gori
Špik, kjer je na sporedu
ogled jarkov iz prve sve-
tovne vojne, na Kame-
nici, ki je pomemben
zgodovinski in kulturni
simbol za vse tukaj
živeče Slovence, kosilo
pa bo v lepi beneški va-
sici Bordoni, v kateri
zdaj živi le nekaj
družin. Pohod se bo na-
daljeval po asfaltu do
Meline in slapov na
Idriji, udeleženci pa bo-
do prespali na Kam-
breškem.
Naslednjega dne bo pohod po-
tekal po večini po poti Treh
svetišč, kosilo bo v planinskem
domu na vrhu Korade, tudi tu
bodo na ogled postojanke iz
prve svetovne vojne; po obisku
kmetije s prašiči pa bo večerja
v vasici Senik nad Golim
brdom.
Zadnji dan se bodo pohodniki
vračali tako, da bodo prečkali
Idrijo pod Bodigoji, povzpeli se
bodo do vasice Seuce (Cladre-
cis), kjer se bodo ustavili v tu-
kajšnji jami Jazbina. Kar nekaj
arheoloških najdb je bilo tam,
nam otrokom pa je bila jama
predvsem prijetno skrivališče
in zavetišče. V Tjejah bo ude-
ležence tridnevnega “vandran-
ja”, lajhe, sprejel Moreno To-
masetig, ki jim bo razkazal
tamkajšnjo cerkvico s freska-
mi; kosili pa bodo na njegovih
travnikih. Končni cilj bo Stara
Gora, kjer bo čas še za molitev
ali ogled svetišča.
Rudi, kateremu smo se seve-
da zahvalili, da nam je s pre-
danostjo in navdušenjem
pripovedoval o svoji dolini
nad Idrijo, upa, da pohod ni
zadnji, ampak da je le uvod
v čezmejno sodelovanje in v
niz prireditev, športnih, pa
tudi kulturnih in družab-
nih. Upajmo, ker v napoved,
da bo Benečija že čez nekaj
desetletij popolnoma neo-
bljudena, nočemo in ne
smemo verjeti.
Težka odločitev v naših odbojkarskih vrstah
Sloga Tabor se je odpovedala
odbojkarski B ligi
  ot strela z jasnega je med
tednom prišla v javnost
novica, da se je uprava
Športnega društva Sloga Tabor
odpovedala nastopanju v
državni moški B ligi in o tem
pisno obvestila odbojkarsko
zvezo FIPAV. Po sedmih letih v
drugoligaških prvenstvih in
zadnjih dveh sezonah v enotni
B ligi bodo torej belo-rdeči v
novi sezoni igrali v deželni C
ligi. Ker so se odrekli tekmo-
vanju, v katerega bi spadali, bi
sicer po pravilniku morali na-
zadovati do najnižje lige,
vložili pa so prošnjo za igranje
med tretjeligaši in, kot kaže, so
bili sprejeti.
Slogaši so se po težavnem
prvenstvu rešili pred izpadom
dejansko z zadnjo žogo na po-
slednji tekmi, ko so z zmago na
gostovanju v Trevisu obstanek
proslavljali v športnem centru
Ghirada. Skratka, B ligo so na
igrišču obdržali, društveni od-
bor pa je po temeljitem premi-
sleku ocenil, da bi bilo nadal-
jevati v ugledni druščini pre-
zahtevno. V prvi vrsti fi-
nančno, tudi ob vprašljivi pod-
pori glavnega pokrovitelja Te-
levita v dosedanjem obsegu, pa
tudi kadrovsko, saj so morali v
zadnjih sezonah domačim
igralcem dodajati čedalje več
odbojkarjev iz drugih klubov.
K Sklep je boleč, a pretehtan, obtem da so v društvu prepričani,da bodo lahko s po večini do-
ma vzgojenimi igralci v novi
sezoni v C ligi igrali vidno vlo-
go. Vse kaže, da bo za krmilom
moštva ostal trener Gregor Je-
rončič, ki je v Repnu najprej
kot igralec, nato kot igralec in
trener in nazadnje samo kot
strateg na klopi opravil
odlično delo. Nekdanji odboj-
kar v Ligi prvakov in slovenski
državni reprezentant naj bi vo-
dil tudi mladinsko vrsto. V prvi
ekipi pa bi moral razpolagati z
nekaterimi člani lanske drugo-
ligaške postave (kapetan Vasilij
Kante, David Cettolo, Nicholas
Privileggi, Danjel Antoni, Luis
Vattovaz) in stebri šesterke, ki
je v minuli sezoni 2017/2018
nastopala v C ligi (tudi Ambrož
Peterlin?) v dogovoru s
tržaškim klubom Coselli.
Sveža vest je tudi ta, da sodelo-
vanja med društvoma ne bo
več, mimogrede je Coselli za C
ligo angažiral kanalskega tre-
nerja Zorana Jerončiča, Gre-
gorjevega strica, pa tudi mla-
dega aduta, povratnika Davida
Umka, ki je lani igral v B ligi
pri Slogi Tabor.
Zanimivo, ker pravila v odboj-
ki to še dovoljujejo, je uprava
Sloge Tabor s predsednikom
Andrejem Maverjem na čelu
Olympii ponudila zamenjavo
lige, da bi v Gorici prevzeli B-
ligaško prvenstvo, vendar so ti
odklonili, saj so tudi sami oce-
nili, da je državna liga, po ka-
kovosti tretje tekmovanje, zdaj
prevelik in prehud zalogaj. Za
drugoligaško nastopanje je v
bistvu treba podvojiti pro-
račun v primerjavi z deželnimi
prvenstvi, ob primerni skupini
kakovostnih odbojkarjev pa je
treba imeti tudi predano ekipo
športnih delavcev na robu pro-
fesionalnega pristopa. Skratka,
morda se bo že v enem letu na-
to kaj premaknilo, po ženski
pa se bo tudi naša moška od-
bojka morala začasno zadovol-
jiti z deželno ravnjo.
HC
S 14. strani
Dvodnevni izlet ...
  a vrsti je bil nato ogled
kulturnega doma SPD
“Borovlje”. Na tem me-
stu je bila prvotno postaja za
brod čez Dravo. Kulturni dom
se ponaša z najstarejšo in izvir-
no ohranjeno dvorano v celem
alpskem prostoru. Na odru sta
se še ohranila simbol sokolskega
društva in dragocena stara zave-
sa, na kateri je prikazano usto-
ličenje karantanskega kneza. Le-
ta 1889 so v stavbi ustanovili po-
N sojilnico, o čemer priča velikazbirka slik in dokumentov.Da je bil izlet na Koroško tudi
tokrat prava kulturna ekskurzija,
je pokazal tudi obisk v Selah,
kjer so imeli žegnanje ob far-
nem zavetniku sv. Urhu. Go-
spod Tone Olip nam je orisal Se-
le kot najbolj slovensko vas, a
tudi s skromnimi možnostmi
razvoja. Tu je največ kmetov in
upokojencev. Poleg kratkega
prikaza zgodovine te vasi nam
je razkazal tudi staro in novo
cerkev. Osvežil nam je spomin
na leto 1972, ko je bila huda
gonja proti dvojezičnim tablam
s preštevanjem slovenskega pre-
bivalstva in pobudam, ki so sle-
dile, ter omenil tudi dr. Dolhar-
ja kot zaslužnega, da se je zadeva
rešila.
Ob prijetni in poskočni glasbi
smo nato imeli priložnost poku-
siti dobre domače jedi in popiti
kozarec piva.
Proti večeru smo se zadovoljni
vrnili domov, hvaležni odboru
SZD in koroškima kolegoma dr.
Wuttiju in dr. Zdoucu, ki sta nas
ves čas spremljala.
Svetovno prvenstvo v nogometu 2018 v Rusiji
Hvala vam, Mbappe, Modrić,
Hazard!
  redsednik Fife Gianni In-
fantino je po zadnjem
žvižgu finalne tekme na
moskovskem stadionu Lužniki ob
visokem spremstvu Emmanuela
Macrona, Kolinde Grabar Kitaro-
vić in predvsem Vladimirja Puti-
na razglasil letošnje svetovno
prvenstvo za najlepše doslej. Pa
kako naj ne bi izrekel te ocene …
Najbrž ga ni junaka, ki bi si upal
Putinu karkoli očitati pred očmi
svetovne javnosti. Šalo na stran.
Infantino je s to oceno želel
predvsem pohvaliti svoje delo na
čelu svetovne nogometne organi-
zacije in tako postaviti jasno
ločnico med obdobjem svojega
kraljevanja in predhodnim ob-
dobjem Josepha Blatterja, ki se je
v zadnjem obdobju pred odsto-
pom leta 2015 omadeževal s hu-
dimi korupcijskimi škandali. Lah-
ko smo kar prepričani, da bo In-
fantino, če bo na čelu Fife vzdržal
do leta 2022, razglasil za “najlepše
svetovno prvenstvo doslej” ta-
kratno izvedbo v Katarju.
Mimo nogometne politike pa gre
omeniti, da je z letošnjim svetov-
nim prvenstvom v zatohlo nogo-
metno krajino zapihal svež veter.
Reprezentance, ki so se prebile v
polfinale, so namreč res tiste, ki
so skozi celo prvenstvo prikazo-
vale najlepši nogomet. Francija,
Hrvaška, Belgija in Anglija so na
P igrišču prikazale dodelano igro, kije imela svoj smisel in je bila re-zultat vnaprej pripravljene
moštvene strategije. Zvezdniki so
bili samo najbolj prefinjen izraz
igre svoje reprezentance, ne pa
edina oporna točka, okoli katere
se je neurejeno vrtel kaos brez re-
pa in glave.
In na tem mestu gre zabeležiti po-
membno “nogometno revoluci-
jo”. Po 10 letih se končuje nena-
pisani duopol v nogometnem
svetu, ki je od leta 2008 v domeni
Messija in Cristiana Ronalda. Zla-
to žogo bi letos morda le podelili
komu drugemu: najverjetnejša
kandidata bi bila v tem primeru
svetovna prvaka Mbappe (novi
mladi up svetovnega nogometa)
ali Griezmann (letos je z Atleti-
com osvojil tudi Ligo Evropa),
priznanje bi si zaslužil tudi Mo-
drić (čeprav kot poraženec finala
nima veliko možnosti). Za svetov-
ni nogomet bi bil dobitnik zlate
žoge, ki je zunaj logike super-
zvezdnikov Ronaldo – Messi –
Neymar prava osvežitev. Pred
začetkom svetovnega prvenstva
so svetovni mediji govorili (sko-
raj) izključno o tem, ali je boljši
Messi ali Ronaldo ter kdaj bo nju-
no žezlo prevzel Neymar. Ko smo
se po izločitvi Portugalske in Ar-
gentine v osmini finala ter Brazi-
lije v četrtfinalu otresli tega bre-
mena, je bilo spremljanje SP pre-
cej lažje in lahkotnejše. Mediji so
lahko primerno ovrednotili an-
gleški preporod, ki ga je selektor
Southgate uresničil s pomladitvi-
jo ekipe (ob zgodovinskem pre-
hodu na postavitev obrambe s sa-
mo tremi možmi). Belgija si po
prikazani igri zasluži naziv najbolj
“brazilske” reprezentance na SP,
pri čemer je bil Hazard v ožji sku-
pini najboljših posameznikov.
Občudovali smo lahko (žal najbrž
zadnjič) izredni hrvaški “orke-
ster” pod taktirko Modrića in Ra-
kitića s solističnimi vložki Perišića
in specifično težo Mandžukića. In
nazadnje še učinkovita, prodorna
mladostniška francoska ekipa pri-
hodnosti, ki jo simbolizira 19-let-
ni Mbappe. Najperspektivnejši
mladi nogometaš je tudi medijska
atrakcija: zadnji in doslej edini
najstnik, ki je zadel v finalu, je bil
daljnega leta 1958 gospod po
imenu Pele'.
Saj vem, da smo se že dan po fi-
nalu SP vrnili v stare kalupe: edi-
na nogometna tema je (vsaj v Ita-
liji) prestop Cristiana Ronalda v
Juventus. Upanje v preobrazbo
nogometnega sveta, ki ga je pri-
nesel zadnji teden v Rusiji, pa le
ostaja. In zato se je potrebno zah-
valiti Mbappeju, Modriću, Hazar-
du.
kil
Aktualno19. julija 201816
Z 2. strani
Večer o Slovencih ...
  sodne za družino sta
potem okupacija in
revolucija ter nasilnost
prej Italijanov in Nemcev,
kasneje pa komunistov. V tem
delu zvemo tudi nekaj
podrobnosti o Francetu
Balantiču, Grahovem, o
represalijah, razlogih upora
proti partizanom in o
sovraštvu, ki se je začelo širiti
med ljudmi. Sledijo pričevanja
in slike vsakodnevnega
življenja v begunskih
taboriščih v Avstriji in Italiji
ter novo življenje čez lužo.
Z bratom Tonetom, ki je ostal
v Cerknici, je imela
neposreden stik mag. Andreja
Mele, ki je pravzaprav prva
prevedla spomine Jožeta in
tako ustvarila podlago za
knjigo. Gostja se spominja,
kako je Tone Mihevc prihajal v
delavnico očeta; kasneje je
izvedela, da sta bila pravzaprav
brata Mihevc vajenca v
dedkovi mehanični delavnici.
Kasneje sta Andreja Mele in
Jože Mihevc prišla v stik, avtor
ji je poslal spomine v
anglesčini, ona pa jih je
U prevedla bratu Tonetu.O knjigi, očetu in slovenskiskupnosti v Kanadi je
spregovoril avtorjev sin,
univerzitetni profesor
moralne teologije in občinski
svetovalec v Torontu Joe
Mihevc. Gost, ki sicer govori
slovensko, je zaradi delikatne
teme raje bolj sproščeno
govoril v angleščini, za prevod
je poskrbel prof. Tomaž Susič.
Najprej je povedal, da so kot
družina zelo počaščeni s to
knjigo, saj si niso mislili, da
bo družinska zgodba kdaj
opisana v knjigi. Oče je bil
pravi garač, delal je za
mehanika od jutra do večera,
tudi ob sobotah in med
počitnicami, zato, pravi sin,
da je bilo srečno novo
življenje v Kanadi sad trdega
dela: “Niso našli sreče, ampak
si naredili srečo”. Ko se je pri
65 letih upokojil, se je vrnil v
šolo, kjer se je učil kreativno
pisanje; od takrat piše in se
noče ustaviti. Tako so tudi
nastali ti pomembni spomini.
Vsi Slovenci v Kanadi so bili
tako delavni. Ustvarili so
slovenske kreditne zavode,
društva, cerkve, zbore, skavte
in finančno pomagali
sorodnikom v domovini.
Joe Mihevc je prišel že
nekajkrat na obisk v Slovenijo.
S sinom si je v osemdesetih
letih ogledal Hruševje, bližnje
cerkve in pokopališča, kjer je
iskal morebitne prednike, da
bi lahko naprej raziskovali o
koreninah družine. Zanimivo
je tudi, kako mu je hčerka
med letošnjim obiskom v
Vetrinju povedala, da čuti
neko povezavo z dedkom in
babico v teh krajih, čemur
avtor pravi DNK povezava.
Knjiga je pomembno
pričevanje družinske
zgodovine, ugotavlja profesor,
ki je zelo vesel, da lahko otroci
razumejo, kako sta dedek in
babica šla skozi hude čase
trpljenja in izgube vsega in
prišla do upanja in sreče.
Nekaj več o delovanju
slovenske skupnosti v Kanadi
je na koncu povedal dušni
pastir, salezijanec Drago
Gačnik, ki je že 15 let v župniji
v Hamiltonu. V Hamilton so
začeli prihajati Slovenci po
letu 1950, še bolj po letu 1960,
ko je prišel slovenski
duhovnik iz Clevelanda Lojze
Tomc. Začel je zbirati
Slovence, ki so se takoj
organizirali; po desetih dneh
je imel že na banki račun na
ime bodoče slovenske župnije.
Začel je iskati parcelo, na
kateri bi začeli graditi župnijo.
Pozanimal se je v mestnem
svetu, kam se bo mesto
Hamilton širilo, ker je vedel,
da si bodo Slovenci kupili hišo
na obrobju mestnega središča,
saj si niso mogli privoščiti
bivališča v centru. Povedali so
mu, da se bo širilo proti
vzhodu, in v kratkem je dobil
primerno zemljišče, na
katerem so nekaj let kasneje
zgradili najprej dvorano in v
osemdesetih letih prejšnjega
stoletja, ko je že nastala
številna skupnost, še župnišče
in cerkev. V dvorani so bile
organizirane razne igre,
predstave, plesi in kasneje ob
sobotah tudi slovenska šola.
Bili so od vsega začetka zelo
dobro organizirani. Župnik
opaža, da je z drugo generacijo
slovenstvo v Kanadi začelo
upadati, zdaj pa pravi, da se
tretja generacija zopet zanima
za slovenske korenine.
Na koncu zanimivega večera,
na katerem so prisotni
marsikaj novega izvedeli o
slovenski kanadski skupnosti,
se je predstavil še vinar
Fabijan Korsič z Jazbin, ki z
uspehom širi poznavanje
našega območja v tujini.
Ponudil je rebulo in furlanski
tokaj.
  tari so od nekdaj
prerokovali. Med njimi
je bila tudi stara Ćirka z
Luparja, mati mojega nuonća
Dolfa Barina. On mi je
pripovedoval o teh
prenašalcih starih modrosti,
ki so jih morda imeli za
“štrige in štrigone”. Imeli so
menda tudi neke stare bukve,
iz katerih so brali. A danes ne
vemo več, kaj je v njih pisalo.
Vsi, ki so jih imeli, so jih
odnesli s sabo v grob.
Vsi so tudi napovedali hude
čase. To bodo pravzaprav
čudni časi, so govorili.
Prepoznali jih bomo tako, ker
bodo kokoši nesle jajca
popoldan. Pa tudi, ker bodo
otroci učili starše. In pupe bodo
lovile fante, so tudi dodali.
“Beži fant, ki pupa gre”! je
govorila moja nuona Tonca, a
ne vem, ali je to del stare
prerokbe ali zapažanje novejše
dobe. Morda je vse povezano s
prerokbo, da se bodo plazile
železne kače in letele železne
ptice, a tudi to ni gotovo. Tega
je zdaj že dolgo in pripovedi so
se med seboj pomešale. A to, da
bodo težki časi, to je veljalo. In
prišlo bo, ko bo v naših krajih
tako malo ljudi, da se bodo
klicali s hriba na hrib.
Ti hudi časi so, po vsem sodeč,
nastopili. Ljudi je zdaj veliko,
vedno več jih prihaja. A ljudje
nismo srečni, prej bi rekli, da
smo razdrobljeni, izgubljeni. Ta
pravih mož in žena pokončne
hrbtenice ni več. Vse se
upogiba in si ne upa izraziti
svojega mišljenja. Ali pa ga
nima. Kot da ni več volje in
moči obstajati, biti, kar smo
vedno bili v duhu in zunanji
podobi. Zato smo to facebook
skupino, knjigo obrazov Istre,
poimenovali po navdihu te
prerokbe “Ali je v Istri še kdo
živ”? Si še kdo upa živeti? Biti,
kar je, in stati? Povedati svoje
mnenje, pri čemer Istra ni
meja, je izhodišče.
“Ob Rižani in Rokavi, kot ob
Soči in Vipavi, je slovenska kri”
Da so časi res čudni in polni
S
absurdov, govori tudi dejstvo,
da se po vseh stoletjih
prizadevanj za narodni obstoj
politiki in mnogi v državnih
ustanovah odpovedujejo
narodni kulturni in
gospodarski dediščini. Gre za
brisanje zgodovinskega
spomina in odstopanje
slovenskega kulturnega in
fizičnega prostora drugim
kulturam. Mlajše generacije
izobražencev so v
podkupovalnem odnosu do
sosednjih kultur. Medtem ko
so Hrvatje hrvatizirali lep
delež naporov, ki so bili v
Istri skupna prizadevanja s
Slovenci, pa naša
raziskovalka pri duhovniku
Dominiku Peganu npr.
zapiše: “… Deloval je v
Buzetu, nato v bližnji vasi
Črnica; od tod je upravljal
vasi Rakitovec, Slum, Movraž
in Salež. V hrvaški Istri je ostal
do konca vojne …”
Značilnost zadnjega obdobja v
Slovenski Istri je, da so domači
raziskovalci odrinjeni ali pa
“zaposleni” z obrobnimi
zadevami, medtem ko se v
osrednjih plačanih projektih
pojavljajo raziskovalci, ki so od
drugod in ne poznajo istrske
problematike. Slovenska istrska
narečja v publikacijah, ki jih
izdaja založnik Libris,
obravnava italijanistka S.
Todorović, ki se s temi narečji
srečuje prvič. Koprski
raziskovalec Zdravko Vatovec je
o tem zapisal: “Najvišji,
dohtarski dosežek teh knjig,
požegnan menda tudi v
Ljubljani, je, tudi večkrat
narisan, da smo istrski Slovenci
v 1450 letih prisotnosti tod
okoli prišli do morja le na
izlivu Rižane v širini nekaj
deset metrov kanala - če se nas
je Rižana seveda prej usmilila,
uvidevno utopila in zabrisala
na dno razpenjenih valov... ” V
taki navezi poskušajo slovenske
istrske govorice zaščititi tudi
kot živo dediščino za Unesco.
Zdajšnja kulturna elita po
multikulturni floskuli o
demokratičnosti “enakih pravic
vseh in povsod” vztrajno briše
narodnostno razsežnost
slovenskih Istranov. Dve ikoni
istrske istovetnosti, ki sta se
izkristalizirali v zadnjih
desetletjih, to je šavrinka in
istrski vol, se zožita na
folkloristično tržno nišo.
Narodnega duha istrskega
“prešerna”, Alojza Kocjančiča,
pa ne predstavljajo več kot
čedermaca v boju za
dostojanstvo in narodne
pravice Istranov, ampak le kot
človekoljuba in svetovljana.
“Ob Rižani in Rokavi, kot ob
Soči in Vipavi, je slovenska
kri”, ki je še pred dvema
desetletjema uvajala tedenske
istrske oddaje na Radiu Trst A,
zdaj pa se še komaj kdaj sliši.
Zato pa smo na začetku leta
potegnili stične točke
prizadevanj avtohtone
slovenske Istre, ki jih je skupaj s
predlogi za dopolnitev in
popravki v trenutku podpisala
večina ljudi, na katere so bile
naslovljene.
Slovenci smo pristali na samo-
zatajitev in dejanje postopnega
samo-izbrisa
Kulture in narodi so dolgotraj-
ne zadeve, a so tudi krhke in v
nekem trenutku lahko izginejo.
Lahko gre za fizično uničenje
nekega ljudstva ali pa se neka
civilizacija izpoje. V sloven-
skem primeru gre za samo-iz-
bris. Medtem ko dokazujejo, da
gre v našem primeru za mlad
narod, je, povsem sodeč, kaza-
lec starega, utrujenega naroda.
Če se je neki narod odločil, da
se bo samoukinil, se bo to zgo-
dilo. Za človeka kot posamezni-
ka, zanj kot za duhovno bitje,
pa je pomembna sled o njego-
vem izvoru, o tem, od kod je,
kaj je in kaj se je z realnostmi, v
katerih je sodeloval, zgodilo.
Zato je pomembna resnica o
stvareh, če v Sloveniji, in tudi v
Evropi, vse usiha.
Leda Dobrinja
To je pred prvo svetovno vojno marežganski sejem, polno ljudi; zanimivost je mlaj, ki
ga v Istri ne delajo več, in mislimo, da jih tukaj ni bilo, pa vidimo, da ni res. Na vrhu
mlaja je slovenska trobojnica, na originalu se lepo vidi. – Tekst Deana Plahute na
facebooku skupine Ali je v Istri še kdo živ?!
Za avtohtone slovenske Istrane, domačine in priseljence, ki so
avtohtoni slovenski kulturi v Istri naklonjeni in jo nadaljujemo.
Avtohtoni domačini tega prostora smo pokrajinsko, regijsko Istrjani
in nato Primorci, narodno pa Slovenci. S svojo istovetnostjo in
pokončno držo smo prijatelji sebi in dobri sosedje drugim. Tako
razmišljamo:
1. Nadaljevali bomo s celovito tradicijo slovenske kulture v Istri,
še posebej pa nadaljevali tradicijo slovenstva od taborov, preko
kulturnih in gospodarskih društev pred 1. svetovno vojno, boja za
slovensko besedo pod fašizmom, boja proti okupatorju in za boljše
življenje in t. i. istrsko prebujo v 90. letih. Poleg jezikovnega in
kulturnega dela je izpostavljena gospodarska prosperiteta.
2. Cilj je doseganje enakega položaja in zaščite avtohtone
slovenske kulture v Istri, kot jo ima italijanska, in sicer na
kulturnem, gospodarskem in medijskem prostoru. Na zgodovinsko
slovenskem podeželju morajo imeti domačini enak tretma kot
pripadniki italijanske manjšine tudi v gospodarskem smislu. Na
regionalnih medijih (Radio, TV) mora biti prostor za avtohtone
slovenske Istrane primerljiv s tistim za italijanske pripadnike.
3. Svoj razvoj vodimo domačini sami. Slovenska istrjanščina kot
najpomembnejši del kulturne dediščine ima zgodovinsko podoben
status kot istro-romanski govori v Istri oz. furlanščina v Furlaniji.
Zato naj se krajevna imena označujejo tudi v staroslovenski
istrjanščini. Beleženje in proučevanje staroslovenskih istrjanskih
govorov naj izvedejo usposobljeni domači izvajalci in ne
raziskovalci od drugod, ki razmer in jezika ne poznajo. Enako velja
za družbene in gospodarske vede na splošno; študije in razvoj naj
vodijo pripadniki domačinov samih.
4. Duha slovenske kulture v Istri predstavlja duhovnik in njen
največji poet, Alojz Kocjančič. Gibanje je nadaljevanje prizadevanj
vseh istrskih domoljubov in ljudi za slovensko kulturno,
gospodarsko neodvisnost in boljše življenje na svoji zemlji kot
ponosnih gospodarjev in osveščenih, bogatih in perspektivnih
subjektov sodobne Slovenije in Evrope.
5. Živimo na izjemnem delu sveta, od nekdaj kot delavno, pošteno
in svobodno ljudstvo. Naša kultura in identiteta sta zavidanja
vredni in pridobivata ugled. Smo med najbogatejšimi in najbolj
plemenitimi staroselskimi kulturami Evrope. Imamo dovolj znanja
in moči, da lahko svoj razvoj in usodo vodimo sami.
Prvi in neodložljivi korak je predstavnik domačinov, ki ostajajo
zvesti slovenski kulturi, v organih, ki odločajo o kulturi in razvoju.
V tem trenutku so to organi LAS Istra in komisija za oblikovanje
lokalnega programa MO Koper.
Zahteve v točke strnila Leda Dobrinja in Dean Plahuta
Marezige, sečan, 2018
Program neodvisnih pobud slovenske Istre
za nadaljevanje istrjanske istovetnosti
“15. maja leta 1921 so potekale volitve v italijanski parlament in po celi Primorski so
se dogajali najrazličnejši zločini nad Slovenci, ki so si upali nastopati na volitvah s
svojo stranko JNS. Ime je imela JNS... Jugoslovanska narodna stranka, ker smo jo
Slovenci ustanovili skupaj s Hrvati, ki so tudi bili v Italiji (Istra, Kvarner), skupaj smo
močnejši, so se odločili in nam dali tudi lep zgled sodelovanja …” Več o uporu proti
zlorabam izpod peresa Deana Plahute si lahko ogledate na: https:
//www.facebook.com/groups/alijevistrisekdoziv/? ref=bookmarks.
Ko bo tako malo ljudi, da se bomo klicali s hriba na hrib
Ali je v Istri še kdo živ?