Iz naše dnevne kulture Iz našega glasbenega življenja prinaša Narodni dnevnik 4. julija 1927. med drugim tole zanimivo ugotovitev: »K sodelovanju na mednarodnih glasbenih svečanostih v Frankfurtu je bil poleg zagrebškega pevskega društva »Kola«, — ker je karlovška »Zora« nastop odpovedala — povabljen pevski zbor Glasbene Matice, ki bi se bil povabilu rad odzval in bi ponesel pred mednarodni glasbeni forum najlepše skladbe jugoslovanske glasbene literature pod vodstvom mojstra Hubada. Toda država ni uslišala prošnje za podporo in Glasbena Matica ostane doma. Naši vodilni krogi v Beogradu ne pojmijo velikega pomena takih. gostovanj v inozemstvu tako kot bratje Čehi. Ali pa, toda se poslužujejo dvojne mere. »Obilic« je šel z državno podporo na Poljsko, zagrebški »Kolo« z državno podporo v Švico, beogradski »Stankovič« z državno podporo v Francijo, 1 e slovenska »G lasbena Matica« podpore za v Frankfurt ni »zaslužila«. In dvojna^ mera naj v nas utrdi prepričanje, da smo vsi trije bratje v državi ravnopravni?« Zagrebško »Kolo« je imelo v Frankfurtu s Širolovim oratorijem Ciril in Metod izreden uspeh, katerega poudarja široka, celo evropska javnost. Za ta uspeh malo ve naša slovenska žurnalistika, prav tako kakor Prager Presse in z njo zagrebški Morgenblatt in drugi listi govore o hrvatskih solistih Benkoviču, Križaju, B e -tettu, Banovcu. Koncert je vodil Srečko Kumar. »Kolo« je napravilo turnejo z lastnimi denarnimi žrtvami, imelo pač polovično vožnjo v Avstriji in Nemčiji — ne pav Jugoslaviji. Prejeli smo v oceno: Narodna enciklopedija SHS. III, sv. 18. Na-bavljačke zadruge—Ninkovič. — Bibliografski zavod, Zagreb, 1927. Ivan Molek: Priče evolucije in Adami pred Adamom. Izdala »Izobraževalna akcija« Jugoslovanske socialistične zveze, Chicago, III, 1927. Dr. A. V i 1 h a r : Srbohrvatsko-slovenski slovar. Jugoslovanska knjigarna, 1927, 328 strani, okrog 40.000 besed. Upošteva tudi besedni zaklad Službenih novin, carinskega tarifa in davčne prakse. Združuje obe glavni (jekavsko in ekav-sko) narečji. Wilhelm Burger: Das Erzbistum Frei-burg. Ein kirchliches Heimatbuch. Herder & Co, Freiburg i. Br., 1927. — Ob priliki stoletnice nadškof i je Freiburg; namen knjige je podati sedanjost in preteklost škofije v opisu in sliki. Kraljestvo božje, glasilo Apostolstva sv. Cirila in Metoda v Ljubljani in Bratovščine sv. Cirila in Metoda v Mariboru, je začelo izhajati. Izhaja šestkrat na leto, naroča se v Mariboru, Koroščeva ulica 12. Nova Evropa, knj. XV., br. 10. i 11. Prinaša zbirko prispevkov italijanskih pisateljev na temo Savremena miselna Italija. Sodelujejo A. Tilgher, B. Croce, M. Vuscignerra, A. Amendola, G. Fer-rero, G. Renis, L. Salvatorelli in O. Zuccharini. Kleines MeBbuch fiir die Sonn- und Feiertage. Im Anschlufi an das Mefibuch von A. Schott O. S. B. mit Einfiihrungen und Erklarungen herausgegeben von Pius Wihlmeyer O. S. B., Freiburg i. Br., Herder & Co, 1927. Anton Mrkun: Alkoholno vprašanje. Ljubljana, 1927. — Knjiga podaja v 1. delu protialko-holni pouk, v drugem pa zakonita določila za omejitev alkoholizma med našim narodom. Miran Jarc: Človek in noč. Pesmi, z lesorezi B. Jakca. Ljubljana, 1927. Srečko Kosovel: Pesmi. Uredil Alfons Gspan. Tiskarna Slatnar, Kamnik, 1927. Dr. Jakob Kelemina: Literarna veda. Pregled njenih ciljev in metod. Nova založba v Ljubljani, 1927. Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino. VI. L, 1.—4. snopič. Urejajo Fr. Kidrič, R. Nahtigal, Fr. Ramovš. Ljubljana, Učiteljska tiskarna, 1927. Letopis Matice Srpske, godina 101, knjiga 511, sv. 1—3. Novi Sad, 1927. — Str. 146: Miloš Štibler, Privredno zadrugarstvo u Slovenaca. — Str. 424: K. Dobida, Prošlogodišnja umetnička sezona u Slovenačkoj. — Knjiga 512, sv. 1, str. 145: K. Dobida, Ivana Kobilčeva. Glasnik Skopskog naučnog društva. Urednik dr. R. M. Grujic. Knj. I. sveska 2. Skopi je, 1926. (Med drugim M. Premru, Katolički nadbiskupi u Skopi ju. — Žarko Tatic, Arhitektonski spomenici u Skopskoj Crnoj gori.) Vjesnik za arheologiju i historiju dalmatinsku. Izdan od Fr. Bulica i M. Abramiča, god. XLVIL— XLVIII. Split, Narodna tiskara, 1924—25. Spri-1 o g a m i : L j. Karaman, Basrelief u splitsko j Krstionici (kronano sedečo osebo tolmači kot podobo hrvaškega kralja iz 2. pol. 9. stol.). — W. Schurmann, Ein Vorschlag zur Neugestaltung der Domkirche in Split. — Izvješče konservator-skog ureda za Dalmaciju za gg. 1924/25. — Bulic Fr., Razvoj arheoloških iztraživanja i nauka u Dalmaciji kroz zadnji milenij. Etnolog. Glasnik kr. etnograskega muzeja v Ljubljani. Leto I. Ljubljana, Etnografski muzej, 1927. (Vsebina: K. Oštir: K predslovanski etnologiji Zakarpatja. — N. Zega: Ribolov na Dunavu. — St. Vurnik: Doneski k študiju slovenske avbe. — S. Trojanovič: Mijačko pleme. — N. Županič: Antropološki očrt N. P. Pašiča i M. Vesniča. — St. Vurnik: Drobec k študiju slovenske ljudske plastike. — N. Županič: K antropologiji osman-skih Turaka angorskog i konijskog yilajeta. — N. Županič: Harimati. — Kronika, referati in kritike.) Dr. M. I v š i č : Les Problemes Agraires en Yougoslavie. Preface par Victor Boret. Pariš, 1926.