St. 18. V Gorici, dne 29. aprila 1892. Tečaj 1Y. izhaja vsak petek o poldne in veljii s prilogo ..Gospodarski List" vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto .... gl d. 4’40, Pol leta .... „ 2-20, Četrt leta .... „ 1'10. Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina. Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo. ako se oglasč pri upravnutvn. ..Gospodarski List“ izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Redarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek. Uredništvo in upravništno je v Mar-. zinijevi hiši, Via del Mercato št. 12, II. £-------------------------------------------- 4 ,Nova Soča“ (Izdaja za Gorico.) H © V* M in „poslanice“ plačajo se za štiris' petit-vrsto: 8 kr., če se tiskajo lkrat 7 2 1 n n r> * r fi o ' n m ji n Večkrat — po pogodbi, črke po prostoru. Posamične številke dobivajo se v pr«, dajalnici G. Likarja in v tobakarnah v Nunski in šolski ulici po 8 kr. Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu „Nove Soče“. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema. Rokopisi se ne vračajo. .S___________________________________________________ Oznanila Mnogi slovenski in slovanski listi so se letos več ali manj pečali z deželnim zborom goi iškim. Reči moramo takoj, da nismo čitali ne ene pohvalne besede o njem. Po predzadnjem zasedanju smo se tudi mi obširneje bavili ž njim ter prišli do zaključka, da razmere, ki vladajo v deželni hiši, so za slovensko dvetretjinsko večino v deželi nezdrave in nečastne. Češki državni poslanec E i m, dunajski urednik pražkih »Narodnih Listov**, pisal je v večerni izdaji od 19. aprila jako obširen članek o narodnostnih odnošajih na Goriškem, katere je večino m dobro in resnično podal svojim čitateljem. Dotaknil se je med drugim tudi našega deželnega zbora in sicer tako-la: „Deželni volilni red je umeten in tak6 prikrojen, da bi slovenska večina v deželi bila stlačena v manjšino. Vkljub temu je deželni zbor sestavljen tako, da bi si Slovenci mogli priboriti enakopravnost z laško stranko. Toda, žal, stara kletev Slovanov, nedostatek odločnosti in prevelika popustljivost nasproti tujemu življu uzročajo, da slovenski člani deželnega zbora poslužujejo se več italijanščine nego slovenščine. To je sramota, katero moramo tu konstatovati. V deželnem zboru je poleg virilista knezouadškofa 21 poslancev. Nadškof se le malokdaj prikaže v deželnem zboru. Med poslanci je deset Slovencev, deset Italijanov in deželni glavar Franc grof Coroni-li i, ki v državnem zboru glasuje z Nemci, v deželi pa skuša ohraniti neko enakost k obema strankama. V deželnem zboru poleg grofa Coronini-ja sedita dva Slovenca in dva Italijana, v deželnem šolskem svetu eden Slovenec in eden Italijan. Deželni zbor je narejena tihota, stoječa voda, ki gnjije. V. zboru ni skoro nikakili razprav. Vse se pripravi poprej v odsekih, zbor pa posluje le kot nemi glasovalni stroj. Predsednik in tudi vladin zastopnik le pri posebnih prilikah govorita slovenski. “ Tako češki državni poslanec E i m. Eno samo trditev moramo nekoliko popraviti. Ni namreč resnično, da slovenski deželni poslanci se poslužujejo več italijanščine nego slovenščine. Kedar slovenski poslanci podajajo ali zagovarjajo svoje predloge in nasvete, ali kedar poročajo v imenu odsekov, poslužujejo se redoma le slovenščine, predlog sam pa prečitajo tudi v italijanščini. Italijanski poslanci poročajo italijanski, zapisnikar pa prečita njih predloge tudi slovenski. Edini razloček v tem pogledu je ta, da slovenski poslanci sami prečitajo predloge tudi v italijanščini, dočim laški poslanci tega ne storijo; Slovenci znajo vsi tudi italijanski, dočim Italijani slovenščine ne poznajo niti za silo. — Nekdo je izjavil svoje prepričanje, naj bi tudi slovenski poslanci poročali le v svojem jeziku, a italijanske prevode predlogov naj bi prečita! zapisnikar. Kakor ti meni, tako jaz tebi! Na tak način bi .se ne pripretilo več, da bi se „Corrierov“ poročevalec krohotal, ako bi kak slovenski poslanec kako besedo slučajno napačno naglašal. Z veliko večjo pravico pa bi bil posl. E i m trdo prijel naš deželni odbor v obče, a slovenska odbornika še posebej. Deželni odbor, v katerem sedita dva slovenska in dva italijanska zastopnika in ki posluje v deželi, ki je v dveh tretjinah slovenska, — smatra edino le italijanščino za svoj uradni jezik. To je tak6 skeleča zaušnica za slovensko uh6, tak6 neznosno preziranje in zaničevanje slovenske deželne večine, da razsodnemu človeku ne more na nikak način v glavo, kako morejo v tej deželi vladati taki odnošaji še v 1. 1892. po rojstvu Gospodovem. Deželni odbor tiska in izdaja svoja poročila deželnemu zboru o medletnem delovanju tudi v slovenskem jeziku, daje na slovenske vloge tudi slovenske rešitve — kolika milost! — toda vsa svoja poročila v zboru podaja izključno le v italijanščini; uiti odborov! predlogi se ne prečitajo tudi v slovenskem jezile u. Ako Uotč slovenski poslanci sklepati o predlogih deželnega odbora, umeti morajo italijanski; ako hote slovenski poslušalci umeti, o čem poroča in kaj predlaga deželni odbor, umeti morajo jezik deželne manjšine. Če taki odnošaji niso žalostni in sramotni za slovenski narod na Goriškem, če se radi njih ne čutimo do skrajnosti užaljene v svojih narodnih čuvstvih, če se jim ne upremo z največjo odločnostjo, potem res ne vemo, kaj je narodna zavest in kaj zahteva od nas naša narodna čast, naš ugled, naša korist. Narod, ki bi mirno gledal taka in enaka žaljenja in sramotenja od strani svojih drugonarodnih sosedov, katerih je poleg tega še za polovico manj v deželi, ni vreden, da ga kdo spoštuje; »kdor samega sebe ne časti, vreden ni-*, pravi naša prislo-vica. In ako bomo goriški Slovenci še nadalje trpeli take nezdrave in sramotilne od-nošaje v deželni hiši, potem res ne zaslužimo, da bi nas spoštovali naši laški sosedje, katerim dela m o prostovoljno tlako, potem bodo imeli skoro prav, ako nas bodo še nadalje psovali s svojini — „sužnjem“. Ali zaslužimo kak drug pridevek ? Proč torej z mlačnostjo, kajti „scia-vi“ ne maramo biti nikomur, toliko manj peščici prenapetih laških sosedov! Kako prostovoljno in z lahko vestjo delamo Slovenci tlako — kakor pravi sužnji (sciavi)! — svojim laškim sosedom, sta nam živi in najboljši priči naša slovenska deželnega odbornika. — Pri sejali deželnega odbora govorita le italijanski; no, to še nič ni. V deželnem zboru pa tudi onadva poročata le v italijanščini; niti predlogov ne podasta tudi v slovenskem jeziku! "fjpraša se torej r -iiftkaj deželni odbor ne posnema načina, po katerem poročajo razni odseki ? Zakaj slovenska odbornika ne poročata v slovenskem jeziku ? Kako pa prideta slovenska odbornika do tega, da sestavljata poročila v italijanskem jeziku ? Kdo ju sili ? Ako bi jima pa kdo prigovarjal, naj za Boga nikar ne uvajata nikakili „110-votarij** (razumi: ^slovensko uradovanje**) v deželni odbor, ali nimata na ostajanje tehtnih razlogov, s katerimi razbijeta v prazen nič vsakoršno nasprotno prigovarjanje ? — Kaj bi pa bilo, ako bi slovenska odbornika ne znala toliko italijanščine, da bi mogla uradovati v tem jeziku? Treba bo našemu narodu pri prihodnjih volitvah res razmišljati, ali bi ne kazalo poslati v deželni odbor takih zastopnikov, ki ne bota znala italijanskega jezika ? ! Kaj potem ? Iz vsega tega je razvidno, da smo Slovenci sami krivi, ako se naša narodnost prezira in žali celo iz deželne hiše, kjer bi enakopravnost obeh narodnostij morala biti spoštovana do skrajnosti ! Po deželnem odboru se ravn4 vse, kar se godi in vrši v deželni hiši. V pisarni-cali je vse italijansko; vsa osnova in uprava ima italijansko lice. Slovenec, ki ne zna italijanskega jezika, bi brez pomoči uradnika ničesa ne našel v knjigah ali v arhivu. Knjige imajo le italijanske naslove, italijanske razpredele (rubrike), skratka: vse je italijansko ! In to v deželi, v kateri živi 145.000 Slovencev in 75.000 (!) Furlanov! Zakaj knjige nimajo tudi slovenskih naslovov in slovenskega teksta nad raz-predeli? ! Hitropisni zapisnik (ki pa ne zasluži tega imena!) je pristna slika laškega go-spodstva nad slovensko deželno večino. Zunanji naslov je le italijanski. Slovenec, ki ne ume književne italijanščine, ne bo vedel, da ima v rokah zapisnik deželnega zbora goriškega! Notri je vsa osnova, katero izvršuje zapisnikar, izključno le italijanska. Zakaj se zapisnik našega deželnega zbora ne izdeluje po izgledu kranjskega ali češkega ? Na Kranjskem je le 25.000 Nemcev, vendar ima hitropisni zapisnik do skrajnosti dvojezično lice. Zunanji naslov je slovensko-nemški; notranja osnova, katero prireja zapisnikar, istotako. Potem pa sledi vse, kakor kdo govori. Umesile klice (n. pr. dobro! tak6 je! prav res!) podaja zapisnik v obeh jezikih, prej v tistem jeziku, v katerem so se slišali, takoj zraven je pa prevod v drugem jeziku. Tako daleč sega na Kranjskem enakopravnost nemščine in slovenščine! Do enake naredbe bo moralo priti prej ali slej tudi v deželnem zboru gor iškem ! In s tem bodi konec našim spominom na preteklo zborovanje našega deželnega zbora. Vemo, da se ž njimi marsikje nismo prikupili, kar pa tudi ni naš namen. Molčalo in prizanašalo se je že več kot preveč in skrajni čas je, da se začne govoriti in popravljati dosedanje grehe v deželni hiši poknežene grofovine goriško-gradiščanske ! II. Gospod Alfred grof Coronini se je, to se umeje, jako zameril goriškim mestnim očetom, da je prekrižal njih račune. Prepričali so se, da so se motili, ko so mislili, da bo gospod grof mirno gledal, ko mu sarno-lastno odvzamejo novih studencev ter napeljejo jih v mestni vodovod. Toda gospod grof se je krepko postavil v bran proti takemu početju magistrate ve gospode ter o-vadil vso reč c. kr. okrajnemu glavarstvu. S tein si je gosp. grof pridobil tudi hvaležnost Kromberžanov, ker se je krepko potegnil ob enem za njih koristi proti samovolji goriškega magistrata. Nekateri Goričani so takrat mnogo zabavljali proti grofu Alfredu Coronini-ju, češ, da iz same škodoželjnosti dela tolike j sitnosti in zapreke našim preskrbnim mestnim ' očetom, mej tem ko meščani trpimo na ne- 1 dostajanju dobre pitne vode. Kako krivične so bile take govorice, razvidno je iz naše- . ga dosedanjega pojasnila. Res je, da goriški meščani smo trpeli in še vedno trpimo na nedostajanju dobre pitne vode, a temu ni kriv grof Coronini, marveč naši modri mestni očetje sami, ki so v borbi proti gospodu grofu in Kromberžanom hodili po jako krivili poteh. Ako se je pa grof uprl tudi najnovejšim samovoljnostiiim goriškega [magistrata, je to povsem naravno in lahko umljivo, kajti vsakdo brani svoje pravice, kakor zna in more. Na ovadbo gospoda grofa določilo je tržaško namestništvo z odlokom 16. marca 1890., naj posebna komisija preišče magi-stratova dela v Krombergu ; to se je tudi zgodilo. Komisija je našla vse tako, kakor je razložil grof Alfred Coronini v svoji ovadbi. Kak6 se je potem rešetala ta zadeva, ue bomo opisovali, ker bi naše poročilo preveč naraslo. Zato pridemo takoj na določbo tržaškega namestništva z dne 17. julija 1890., s katero je na podlagi izjave inženirja Boli a v i a dalo goriškemu magistratu dovoljenje, da sme napeljati v mestni vodovod nekaj studencev, o katerih nič ne govori pogodba med grofom in magistratom iz 1. 1888. Goriški magistrat je takoj hitel napeljati omenjene studence v mestni vodovod. Dne 5. avgusta 1890. je grof ustavil nekega delavca, ki je začel enega onih studencev napeljavati v vodovod, z izjavo, da on ni dobil še nikakega odloka od oblastni-je. — Dnč 6. avgusta je našel grof zopet onega delavca pri delu, toda pod varstvom enega žandarja. Na grofovo zahtevo pa sta se zopet oba odstranila, ker jima je grof zatrdil, da ni dobil še nikakega odloka v roke. Dne 8. avgusta je našel na onem mestu zopet onega delavca, toda zdaj v spremstvu petih žandarjev, ki so imeli puške postavljene v piramido. Ko so žandarji zagledali grofa, skočili so po koncu in zgrabili za orožje, da bi mu zabranili pot k studencem. Gospoda grofa Alfreda Coronini-ja je silno razburil ta prizor, da je zaklical: „Fiinf, seclis Mann uiul eine ganze Stadt gegen Einen, dass ist docli eine Feigheit! (Pet, šest mož in eno celo mesto proti enemu, to je vendar strahopetnost!)“ Grof stopi srčno naprej ter priskoči k studencu, ki je bil v delu. Žandarji skočijo za njim, obkolijo ga ter odvedejo nad eno uro hoda k nogam v goriški zapor. Še le v zaporu mu je bil uročen znani odlok tržaškega namestništva, o katerem smo govorili nekoliko više. „Corriere je takrat vriskal od radosti, da je grof sedel v preiskovalnem zaporu, češ, „giustizia per tutti (pravica za vse),* torej tudi za Alfreda grofa Coronini-ja. Predno je torej grof dobil v roke znani namestniški odlok, s katerim je goriško mesto dobilo dovoljenje začasno prilastiti si grofove studence, začela so se izvrševati potrebna dela, katera je okrajno glavarstvo dalo orožnikom v varstvo. Grof o vsem tem ni nič vedel; zato je prišel v zapor. Kako je končal ta zapor, to smo o svojem času naznanili. Grof je bil obsojen na 200 gld., kateri so prišli na dobro ubožcem krom-beržke občine. Proti namestniškemu odloku z dn6 17. julija 1890, št. 10.850 podal je grof 22. avgusta ugovor na visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo. Kaj se je godilo dalje, je znano našim pozornim čitateljem Alinisterstvo Je namreč ovrglo gori omenjani namestniški odlok, vsled česar so se morali ugrabljeni studenci vrniti pravim lastnikom; ob enem je pa dobilo c. kr. okrajno glavarstvo nalog, naj se ono, ne pa namestništvo, izjavi kot prva instanca v tej prepirni zadevi. Za naše mestne očete je bil to seveda jako hud udarec, katerega niso mogli kar tak6 prenesti. Zato so sklenili v seji 7. aprila 1891., da proti ministerski razsodbi se pritožijo na upravno sodišče. Izvršitev tega sklepa je bila izročena dr. Verzegnassiju. Da so gospodje pogoreli tudi pred upravnim sodiščem, o tem smo govorili o svojem času. Zaradi tega neuspeha, ki je po vrhu stal še nekaj tisočakov, bode naš magistrat moral na novo tožariti se z grofom C-oroni-n ij e m; prvo besedo bo imelo goriško glavarstvo. Ako st«, pa pretekli dve celi leti za gori opisane početne navskrižnosti, koliko let bi prešlo, predno bi bila cela ta vodna zadeva rešena v vseli instancah?! Koliko let bi goriški meščani morali še zdihovati po dobri in zadostni pitni vodi, dočim bi-me stili očetje trosili tisočake za pravdo z dvomljivim uspehom? Pomisliti moramo, da naš državni poslanec Alfred grof Coronini je bogat mož, kateremu stroški ne bodo delali preglavice, dočim bi prav stroški te pravde utegnili postati usodepolen udarec za mestne finance. Kak nauk naj si naši mestni očetje posnamejo iz tega, je očividno. Ako hot6 najkrajšim načinom rešiti vodno uprašanje, morajo začeti vse drugače postopati proti takemu možu, kakoršen je naš državni poslanec visokorodni gospod Alfred grof Coronini. To je zgodovina kromberškega vodovoda do današnjih dnij. Zdaj se vrše, kakor smo že poročali, pri goriškem glavarstvu obravnave o zahtevi gospoda grofa, da mora mesto povrniti za odškodnino tisto svoto, katero je goriško mesto prejelo od zasebnikov za prodano vodo iz ugrabljenih studencev. Kak6 konča ta pravda, bomo poročali o svojem času. \% Holcu, 26. aprila. (Občinski računi). — V zadnji številki „Nove Soče“ je bilo čitati, da je deželni zbor neko našo prošnjo v občinskih zadevah prepustil v rešitev deželnemu odboru. Kako po pravici je ta sklep osupnil Bolčane, razvidno bo častitim čitateljem iz naslednjih vrstic. L. 1889. je bivši naš župan Matija J o n k o izdelal nove račune za celih 11 let, to je od 1. 1878. do .1888.; izdelal mu jih je prav za prav neki gospod v Gorici. Gospod Jonko je bil trdnega prepričanja, da mu tudi te račune, kakor po navadi, potrdi njegova pokorna večina v občinskem starašinstvu. Ako se to zgodi, bil je gotov tudi potrdila od deželnega odbora. Toda reč zasuknila se je malce drugače. V občinskem starašinstvu je g. Dur-java dokazal, da oni računi so v marsičem pogrešeni, povsod, seveda, le v škodo občinam naše županije. Na njegov predlog je bil potem izvoljen odsek treh starašin, ki je imel nalogo: pregledati račune vseh enajstih let. Odsek se je- takoj lotil ne premajhnega iu ne prelahkega dela ter našel oko* li 2000 gld. razločkov v korist občine. Ko je prišel odsek s svojim obširnim poročilom pred občinsko starašinstvo, odrezal se je gospod J. prav na kratko, da on ne priznava odsekovega pregledovanja, ampak da pošlje vse račune deželnemu odboru v pregled in potrdilo. To je tudi res storil marca meseca 1. 1800. Pa tudi nekateri Občinarji so se obrnili do deželnega odbora s posebno prošnjo, naj bi čim prej rešil Jonkove račune, ker od zavlačevauja bi trpela občina škodo. Toda potekal je mesec za mesecem, pretekli sta dve leti, a deželni odbor se ni zganil; Jonkovi računi ležali so in še leže pri ujem kakor zakopani. Prosilci so med tem časom poslali deželnemu odboru tri pogone (Betreibung), a še odgovora niso dobili. Upamo, da je veleslavni deželni odbor dobil našo prošnjo in naše pogone in da — se niso zgubili kje pod kako klopjo ,......................................... Opomniti nam je še, da je med tem časom g. Jonko pri volitvah propadel in da imamo zdaj na čelu župana, ki nič bolj ne želi nego da bi deželni odbor rešil račune njegovega prednika. To pa želi tembolj, ker je gospod Jonko po padcu izplačal novemu županu vse razločke, katere je našel omenjeni odsek, oziroma njegov načelnik g. Durjava. Na to je bilo potrebno edino še to, da bi deželni odbor vrnil Jonkove račune. Toda to se še dandanašnji ni zgodilo. Poročevalec o takih rečeh v deželnem odboru je menda gosp, dr. kolaj Tonkli. Naposled smo bili siti čakanja in podali smo deželnemu zboru peticijo, naj bi pa on poskrbel, da bi deželni odbor rešil Jonkove račune. V zadnji seji 12. t. m. je prišla naša prošnja res na dnevni red, poročal je o nji — gosp. dr. Nik. Tonkli, torej tisti, proti kateremu v prvi vrsti je bila naperjena naša peticija. Na njegov predlog je deželni zbor prepustil našo peticijo v rešitev — deželnemu odboru. Zdaj smo torej zopet tam, kjer smo bili poprej! Uprašamo: Ali veleslavni deželni odbor ni imel dosti časa v dveh letih, da bi bil rešil Jonkove račune? Ali je torej deželni odbor zaslužil v tej zadevi toliko zaupanja od deželnega zbora, da je njemu izročilo našo peticijo v rešitev? (Komu pa? Uredn.) Ali bi ne bilo bolj umestno, ako bi bil deželni zbor trdo prijel svoj odbor ter povedal mu prav določno in jasno, da tako se ne postopa s poštenimi deželani, ki se borijo za pošteno in pravično reč, katero bi moral deželni odbor sam nadzorovati! Gospodu dr. N. T. pa naj bi bil deželni zbor povedal, da je v dveh letih bilo že dovolj časa za rešitev; čas, kateri jo porabil v odseku za ono poročilo o našej peticiji, porabil naj bi bil za rešitev Jonkovih računov, pa bi bila rešena ta zadeva. Ako deželni odbor s toliko malomardnostjo podpira nemarne župane, potem ni se čuditi, ako v mnogih županijah vladajo razmere, ki v nobeni drugi deželi niso mogoče. . . . Cerkno, 24 aprila. — Zadnjič smo posvetili nekoliko vrstic rajnkemu monsign. dekanu 1. Jeramu ter s kratkimi besedami povedali, kakšen je bil. Danes pa naj spregovorimo nekoliko besedij tudi o rajnkem g. Ant. Selaku, ki je bil Jeramu v nekaterih rečeh popolnoma enak. G. A. S. rodil se je 1. 1826. v Planini, pol ure od Cerkna oddaljeni vasi. Izšolal se je v Gorici in nekoliko časa tudi v Karlovcu. Prva služba njegova je bila v Volčah, kjer je komaj eno leto kapelanoval. Ljubezen do rojstnega kraja gnala ga je, da se je oglasil za Cerkno; njegova želja se je izpolnila. Blizo sedem let je tu služboval kot kapelan, opravljajoč ob enem službo dekana in kapelana, ker prvi je bolehal. Ob času hude griže, kije tedaj razsajala, je bil sam. Le železni naravi se je moral zahvaliti, da je ostal čvrst in vstrajen v težki službi. Leta 1858. preseli se na mesto dekanovo v Novakah in tu je skozi celih 28 let opravljal težko hribovsko službo. Ni se čuditi, ako je mož opešal in tako zgodaj prosil za pokoj. Daljne in težke Davče na Kranjskem, spadajoče pod duhovnijo Novake, dajo mnogo opravila vsakemu še tako močnemu možu; zato je pa kmalu čutil v prsih, da ni več za hribe in prosil za pokoj. Leta 1886. gre v pokoj in se preseli v Cerkno. Tu je mož do zadnjega časa zelo pomagal kapelanom v spovednici in sploh kjer je bilo treba. Lansko leto začela ga je noga boleti; šel je v Gorico k usmiljenim bratom, da bi mu pomagali. Spočetka se je zdelo, da mu je bolezen prešla iz nog. Toda bolezen se je čedalje bolj širila, dokler mu ni 11. aprila odbila zadnja ura. Rajnki g. Anton je bil mirnega in tihega značaja; če je le mogel, ognil se je šumečih prepirov. Kadar jo bil pa čas in na pravem mestu, ni zaostal, povedal je tudi in storil, kar je bilo treba. Posebno se je pa odlikoval s kratko-časnostjo in gostoljubnostjo. Kdo pozabi dneve v Novakih? Komu niso znani „jod-larji** in Riharjeve pesmi spremljane s kitaro ? Obiskovalec, če tudi žalosten, moral se je razveseliti v družbi rajnkega g. Antona in pri kapljici izvrstnega dolenca, po šest let starega. Poleg tega je bil izvrsten duhovnik, goreč za službo božjo, skrben za cerkev in šolo, dober oskrbnik in spreten upravitelj pri cerkvenem premoženju. Bil je ob enem velik dobrotnik dijakom cerkljanskim in tudi gospodom kapelanom v Cerknem; njemu se imajo muogi zahvaliti za marsikaj dobrega. Dobre svete je dajal vedno mladim gospodom. Dne 13. aprila vršil se je pogreb obeh skupaj. Dasi je bil za duhovnike neugoden čas, vendar se jih je zbralo 17. Najstarejši župnik, g. Fr. Sitar, vodil je pogreb. — Ob 10. uri podajo se duhovniki najprej v fa-rovž po dekana, ter ga spremljajo v cerkev sv. Ane ; potem pa, pustivši ga na sredi cerkve, gredo po g. Selaka. Pač čudni prizori! Dva duhovnika na enkrat imeti pred seboj — v mrtvaški rak-vi, je pač ginljivo! Po opravljenih zadušuicah vzdignejo pogrebci oba na svoje ramena in spremljani od duhovnikov in velike množice ljudij pomikajo se proti sv. Jerneju. — V cerkvi sv. Jerneja opravi sv. opravilo g. Wester, vikarij iz Otaleža, velik prijalj rajnkemu Selaku. Bilo je že poldne; in zdajci položijo o 1) a v en grob, kar je tudi rajnki dekan želel. Tako smo izročili materi zemlji — dva vrla moža, ki sta skupaj živela, skupaj zbolela, skupaj umrla in skupaj v enem grobu pokopana. Ona dva sta že položila račun hiše-vanja, saj sta bila dobro pripravljena za to; upamo, da sta tudi prejela plačilo za tru-dapolno življenje, ki je bilo večkrat grenko in viharno. Mirno spita in počivajta v hladnem grobu, Bog bodi Vama milostljiv! Modrejee pri Sv. Lneiji, 23. aprila. — Revež je le revež; kamor se obrne, le revež ostane in le redko kedaj se dobi mož, ki bi imel ž njim usmiljenje. (?!) Meseca julija lanskega leta je bil baje skovan načrt o razdelitvi občinskih zemljišč, ki bi moral priti dne 19. jul. 1. 1. v starešinstveni seji v pretresovanje. Pred tem časom bi moral biti skozi 14 dnij razgrnjen v občinski pisarnici, da ga lahko vsakdo prebere. Mi nismo videli ne slišali o načrtu, niti vedeli nismo, kedaj se je ta načrt pretresoval v seji. Uprašali smo starešine, ali je bil res načrt pri seji pretresovan. Nekateri še vedeli niso, da je bilo sploh kaj omenjenega o tej zadevi dne 19. julija 1.1. Resnično je, da niti prebran ni bil načrt pri seji. Več kakor sto let uživamo pravice celega obč. zemljišča, in zdaj, kar naenkrat se nam hočejo vzeti te pravice brez vsakega odškodovanja. Ali ni to v nebo upijoča krivica? Ako bo res načrt potrjen, potem u-božci ostanejo brez drv. In vendar poglavitna stvar je, da so vsi zadovoljni z razdelitvijo. Tu pri nas pa vsi volivci tretjega razreda so nasprotni temu, da bi se občinsko zemljišče razdelilo tako, kakor županstvo hoče. Pravični razdelitvi niso nasprotni, temuč le krivični. Sicer pa o tem bodemo še govorili, ako se stvar na bolje ne obrne. (V časopisih ni mesto za take razprave. Ako hočete koristiti svoji stvari, morate se najpoprej poslužiti drugih potij, kakor delajo v drugih občinah. Na Trnovem pri Kobaridu so tudi sklenili na podoben način razdeliti občinski svet, a ker so se revnejši Občinarji uprli, bodo se načrti morali spremeniti. Pojdite in storite tudi vi tako! Uredn.) Iz Prvačine, 19. aprila. — Pred dobrim letom smo ustanovili telovadno društvo „Prvaški Sokol'1. Pravila je veleslavno c. kr namestništvo potrdilo, sokolske oprave pa ne, z izgovorom, da oprava, kakoršne naris mu je društvo poslalo na pogled, ni primerna telovadnemu društvu. Ker je pa „Sokol“ brez oprave toliko kolikor ptica brez perut, zat6 je oni izgovor velesi, namestništva le cokla našemu itak skromnemu vožičku, drugega nič. — V tej zadevi je naš državni poslanec veleč. g. dr. Anton Gregorčič interpeloval visoko c. kr. vlado v državnem zboru, a doslej ni še dobil odgovora. Tako postopanje visoke vlade nas močno žali v naših narodnih čustvih in državljavskih pravicah. Neumevno nam je, zakaj se z nami dela razlika! V Gorici in v Trstu so slovenska in italijanska telovadna društva s svojimi opravami, zakaj naj bi bilo nam zabranjeno, kar je drugim dovoljeno? Avstrijski Slovani smo bili vselej zvesti podaniki vladarske hiše habsburške in doslej nismo dali še nikakoršnih povodov, da bi se nas drugače sodilo. Ako vlada podpira avstrijske Slovane, podpira temelje, na katerih sloni ta država! Sicer pa mi ne zahtevamo kdo ve kakih podpor, marveč le pravice in enakopravnosti z državljani drugih narodnostij. Kar je dovoljeno drugim, bodi dovoljeno tudi nam! Drugega ne zahtevamo! Nikakor pa ne moremo gledati z mirno krvjo, da Fet in Ahmed sedita pri bogato obloženih mizah, krotki Mirza pa da tava po svetu prepevajoč znano pesnico o — črni nehvaležnosti (Ne čudite, se, da smo Vaš dopis takč grozno oskubli, da ga komaj spoznate za svoje duševno dete. Ni drugače, saj veste zakaj! Ur). Politični razgled Notranje dežele. Dršavni zhor. — Poslanska zbornica imela je o torek svojo prvo sejo, h kateri je prišlo že nenavadno obilno poslancev, kajti radovednost o sedanjih zamotanih političnih odnašaj ih je velika. — lz te seje so zanimive nekatere interpelacije. Nemški nacijonalec dr. Gessmann s tovariši stavil je naslednjo in terpelacijo: „ Izpust državnega in deželnega poslanca Vjelcoslava Spinčiča iz profesorske službe na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici, kateri na drastičen način razkriva popolno politično brezpravnost državnih uradnikov in državnega učnega osobja v Avstriji, spravil je na dnevni red nad vse akutno (ostro) uprašanje o ustvaritvi službene pragmatike in disciplinarnega prava, nedotakljivega od samovoljne sedaj vladajočega sistema, za imenovane kategorije državnih uradnikov. — Podpisanci uprašajo zaradi tega grofa Taajfeja kot šefa državne uprave, ali hoče predložiti visokemu državnemu zboru predlogo o uvedbi službene pragmatike in disciplinarnega prava za državne uradnike in Za državno učno oseb-je?“ Sledi 17 podpisov. — Poroča se nam iz zanesljivega vira, da nacijonalci in pro-tisemiti ne ostanejo le pri tem koraku, marveč da pojdejo še dalje, Vlada bo imela torej tudi ž njimi mnogo opravili radi Spinčičeve zadeve. Posl. dr. Menger in tovariši interpeluje-jo vlado zaradi sleparskega ravnanja potujočih agentov, ki delajo mnogo škode nevednemu ljudstvu. — Posl. M a s a r g k s tovariši interpe-luje zaradi Galičeve prepovedi o priliki 300-letnice Komenskega. — Poslanec Ki rn s tovariši interpeluje vludo zaradi Spinčičevega odpusta. Interpelacija je obširna in poučna. Priobčimo jo prihodnjič. Podpisali so jo Mladočehi, od Slovencev pa kanonik dr. Lavoslav G r e-g o r e c. — Poslanec Ž a č e k interpeloval v imenu Moravanov kakor posl. Masanjk v imenu Mladočehov. Opozicija na Češkem proti sedanji vladi razvija se čedalje ostreje-, največja pospešit eljica je vlada sama, ki od časa do časa priliva olja na plamteči ogenj med zavednim narodom češkim. Po znani prepovedi o priliki 300-letnice Komenskega izdala je vlada koncem preteklega tedna naredbo, s katero je uzročila med češkim narodom tolik vihar, kakoršnega do zdaj menda še ni bilo. — Citaieljem našim je znano, s koliko odločnostjo se je uprl ves češki narod proti razdelitvi kraljestva v „nem-ški“ in češki del v zmislu zloglasne „sprave. “ Ko je pa bila „sprava“ pokopana, šla je vlada Nemcem na roko s tem, da je začela razkro-jitev kraljestva izvrševati up r a v ni m potom. Začela je s sodnijslcim okrajem tepliški m (Teplice). Ker se pa enake uvedbe ne smejo izvršiti brez dovoljenja deželnega zbora češkega, moremo si misliti, kalco je ves češki narod po koncu zaradi takega vladinega čina. Po vsem kraljestvu kar vrč med narodom; shodi in društ- * va protestujejo v najostrejših oblikah proti vladini navedbi ter zahtevajo, naj se vlada postavi na zatožno klop. Mladočehi so brzojavno sklicali shod vseh svojih deželnih in državnih poslancev, ki so po 4-ur ni burni razpravi sklenili, da stavijo v državnem zboru predlog, naj se vlada postavi na zatožno klop. Ker mora za tale predlog biti 40 podpisov, a ker je v državnem zboru le 35 Mladočehov, dobiti bodo morali še 5 podpisov med svojimi ožjimi prijatelji. Vrhu tega so se s posebnim okolicem obrnili do naroda. — iS tar očeh i in veleposestniki so tudi vsi razburjeni in razdraženi radi omenjenega vladinega koraka. Staročeška zastopnika sta izstopila iz komisije, katera izvršuje razdelitev kraljestva v dva dela. Najhujši odpor med narodom pokazal se je na ljudskem shodu v S lan e m, kjer se je bilo zbralo nad 2000 mož od blizu in daleč. Govorila sta poslanca dr. Ed. Greg r in Janda. Gregrov govor je uzročil grozen vihar med silnimi množicami naioda; njegov govor priobčujejo listi vseh strank in narodov zaporedoma. Govoril je ob opoziciji, kakoršno bi češki narod lahko uprizoril proti dunajski vladi. Dejal je med drugim: „Kaj pa, ko bi vsi župani ali vsaj večina njih ne vršila naloge v prenešenem področju? To bi videli, kake zmešnjave bi nastale, kaki bi se pretreslo to centralistično poslopje- So pa tudi še druga sredstva opozicije in jaz podam le kot zgodovinski fakt, kako so Italijani dovršili opozicijo proti Avstriji. Nakrat so se umislili, da ne bodo več kadili avstrijskih smodk in tobaka. V deželah češke krone popuši se na leto za 20 milijonov. Ako bi kar nakrat nihče nas ne pušil, to bi bil udarec za državne blagajnice! — Gospoda, jaz vam tega sicer ne svetujem (viharna veselost), toda premišljujte o tem in pripravljajte sel In kaj bi bilo, ako bi češki narod kar nakrat ne igral več na loterijo — kar je vrhu tega še nenraven Švindl — to bi se država kislo držala, ko bi zgubljala lepo število milijonov. Jaz sicer k temu ne svetujem (veselost), toda blagovolile o tem razmišljati in pripraviti se. Kaj bi bilo, ko bi sklenili, da ne bomo več kupovali blaga, ki prihaja k nam iz inozemstva in od katerega dobiva država velike dohodke na carini?.............. Mi hočemo biti zopet sami gospodarji v svoji domačiji in siti smo že, da bi v vsaki malenkosti bili odvisni od Dunaj a. “ Kar je govoril dalj* nočemo navajati, ker poznamo tiskovne odnošaje v Gorici, dasi so mnogi listi objavili ta govor bodisi v celoti ali v važnejših odlomkih. Iz tega se pozna, kak duh veje zdaj na Češkem. Jfllotločehi. — Predlog mladočeškega kluba, da bi se minister S c h o n b o r n postavil na zatožno klop, imel je v torek zvečer že zadostno število podpisov, 34 je Mladočehov, dalje Staročelii Schivarz, Seichert in Svosil ter Jugoslovani dr. Gregorec, dr. Laginja in Spinčič. Mladočeški klub je poslal deželnemu odboru v Prago poziv, naj tudi on protestuje proti Schonbornovi naredbi. — Spinčič in dr. Laginja sta se v torek zvečer udeležila seje mladočeškega kluba kot poslušalca. Bila sta živanno pozdravljena. Ilr vatu ko. — V Zagrebu je začel izhajati „H r v at s k i N a r o d“ za priprosto ljudstvo po dvakrat na mesec. Do Iconca leta stane le 60 kr. List zastopa nazore „stranke pravau (Starčevičeve). Ze prva številka je bila zaplenjena, kar pač ni vesel začetek. — „Hrvatska“ od sobote proglaša naslednje liste kot tople zagovornike „stranice prava11: „Naša Sloga*, „11 Diritto Croato“, „Katoliška Dalmacija“, „Crvena Hrvatskau, „Glas Hercegovca11, „Kvarneru (na Relci) in rHrvat-ski Narod. ** Gosp. Avgust II a r a mbaš i č, odličen hrvatski pesnik in sourednik „Hrvatskeu, pro-movan je bil na zagrebškem vseučilišču v doktorja prava. Zunanje države. Italija. — Med Italijo in Švico je naposled vendarle sklenjena trgovinska zveza, lci pride do veljave najdalje do avgusta. —- Italijanski kralj Umberto 1. poseti baje s svojo soprogo kraljico Margarito 9. junija nemški dvor v Berolinu. — V Italiji je nenadoma nastala mi-nisterska kriza vsled finančnih težav. Ministrstvo bi bilo rado imelo novih mili/onov, zbornica je pa bila drugačnih mislij. Kriza ni še po vsem rešena. Francija. — V tej državi so začeli anarhisti uprizarjati grozna zlodejstva — z dinamitom. V Parizu rušijo kar cele hiše. Glavni vodja anarhistov Rarachol je bil ujet. V ponedeljek se je porušila vsled dinamita pa tista hiša, v kateri je bil ta zločinec ujet; več ljudij je ubitih in smrtno ranjenih. Razburjenost po Parizu je velika. V torek je imela začeti porotna obravnava proti Ravacholu, a porotniki so se zbali in niso prišli, ker bali so se. da bi hiša iti celo sodišče z Ravacliolom vred ne zletela v zrak. Ravachol je bil obsojen na dosmrtno ječo. Domače in razne novice Dr. Anton Gregorčič odpotoval je v torek na Dunaj, da se je udeležil prvih sej poslanske zbornice. Danes se pa vrne z Dunaja, ker bota v nedeljo občna zbora dveh društev, katerima je on predsednik. Dokler se naše podporno društvo ne uredi v zmislu novih pravil, kar daje mnogo o-pravila, ostane v Gorici. „Goriški Sokol“ priredi v nedeljo 8. maja v svojih prostorih pri „Zlati zvezdi** veselico s petjem, igro in plesom. Polovica čistega dohodka odloči se za prihodnjo božičnico „Sloginih“ učnih zavodov. V soboto 23. t. m. vršil se je v dvorani društva „Casino di cur&“ jako zanimiv koncert gojenk znanega glasbeuega učitelja gosp T. pl. G a s t e i g e r -ja. U-deležba je bila jako številna iz vseh boljših krogov našega mesta brez razlike narodnosti. — Mi omenjamo ta koncert radi tega, ker je sodelovala pri njem tudi odlična Slovenka, v Čitalnici naši vrlo dobro znana igralka na glasovirju — g.čna Olga P r e m r o u. Igrala je Webrovo „Vabilo na ples** s toliko dovršenostjo, da je vzbudila viharno pohvalo med izbranim občinstvom. Vrli gospodični moremo le častitati na tem uspehu. Pozneje je g.čna Olga nastopila še dvakrat; drugič je spremljala g. C., ki je sviral na goslih Wieniawskega „ Legendo tretjič pa je nastopila v družbi treh drugih gospodičen, ki so na dveh glasovirjili svirale Wagnerjevo ^Cesarsko koračnico1*. Gospodične so žele gromovito pohvalo. Vsi udeleženci jako hvalijo ta koncert mladih gospodičen, ki so‘ se izučile glasbe pod imenovanim gospodom Gasteigerjem. Nov list. — V Obizzi-jevi tiskarni je začel izhajati italijanski časopis „11 Rin-novamento**, ki im& namen pobijati prenapeto lahonstvo v našem mestu. Stane 4 gld. na leto. V 2. štev., ki je izšla v sredo, je priobčena tudi interpelacija dr. Laginje v zadevi Spinčičevi. Labonskii nestrpnost. — „Rinnovamen-to“ pripoveduje, da je v nedeljo zvečer prišel v kavarno Imperiale na Travniku Slovenec Mihael Cvetrežnik, 76 - leten starček. Približal se mu je neki mladič in ga uprašal: „Cosa se vu“?“ Cvetrežnik odgovori; „Slovenec sem**. Komaj je to izgovoril, priletela mu je na glavo silovita zaušnica, da se je starček zgrudil ne tla. Ta mladič je sin 'mestnega starašine R e s e n -a ter praktikant pri goriškein magistratu, ki dobi za svoje juuaštvo primerno plačilo pri BOdišču. Umrljivost v Goriei tudi v 1. 1891. ni zaostala za ono v poprejšnjem letn, ki jo bila uzročila precej hrupa po raznih časopisih. Lani je umrlo namreč od vsakih 1000 prebivalcev: na Dunaju 25, v Inomostu 22, v Solnogradu 26, v Zadru 28, v Gradcu 28, v Opavi 29, v Trstu 30. v Levovu 31, v Pragi in Ljubljani 30, v G orici pa 37. Gorica bi bila po-tem-takem najbolj nezdravo mesto cele države! — Tako hudo pa najbržč vendarle ni. Med mrliči so u-sieti tudi vsi tujci, ki tukaj umirajo. Znano pa je, da hodi semkaj mnogo jetkovih bolnikov, ki potem tu umirajo. — Res je pa vendarle, da nedostajanje dobre vode, obilica prahu in nesnage po ulicah, hišah in v kanalih jako slabo upliva na zdravstvene odnošaje našega mesta. „ Vabilo* k rednemu občnemu zboru v nedeljo 15. maja 1892. ob 4 uri popoludne v dvorani pri Zvezdi na trgu Sv. Antona št. 4. Dnevni red: 1. Zborovanje odpre se. 2. Prebere in potrdi se zapisnik zadnjega občnega zbora 3. maja 1891. 3. Poročilo o društvenem razvoju in poslovanju. 4. Drugi nasveti in predlogi. 5. Volitev predstojništ-va v zmislu § 24 društvenih pravil. Ako bi ne prišlo k zboru vsaj 100 za glasovanje opravičenih udov, skliče se 22. maja občni zbor zopet z istim dnevnim redom in v istem prostoru. Morebitni predlogi in nasveti imajo se naznaniti vsaj osem dnij pred občnim zborom društvenemu predsed-ništvu; pri tem je merodajen § 40. I. del društvenih pravil. To vabilo služi kot vstopnica. Radodarni doneski. — Za „Slogine“ učne zavode so darovali v zadnjih osmih dneh: „N. S.“ 10 gld.; Filip Trpin v Sv. Križu 50 kr.; Anton Bratin a, vikar v Doberdobu, 10 gld.; Ličen Janez v Ri-hembergu 1 gld.; »Ti-ne in družba iz Janezovega hotela v Črničah* 1 gld. 10 kr.; Anton Klančič župan v Podgori 5 gld. »Ložki pravdarji 4 gld.“ Za žensko podružnico Družbe sv. C. in M. nabrala podgorska poverjenica gospii Terezija Klančičeva pri nedeljski veselici 12 gld. 50 kr. Za otroški vrt v Pevmi daroval je gosp. Jožef Golob, vikarij v Podgori, 1 gld. Bog povrni! K pravdi dr. Staniča proti Devetaku smo prejeli naslednji dopis: Rodoljuba, ki sta posredovala mej g. dr. Staničem ter g. Devetakom, spričujeta, da se je sprava izvršila za obe stranki po vse- častno. Plemenito srce je pokazal g. dr. Stanič, ker je bil takoj pripravljen, podati v spravo roko svojemu nasprotniku, a nič manj plemenito se ni vedel g. Devetak, ki je brez odloga in brez ugovora daroval znatno svoto 1000 gl. v blage, dobrodelne namere svojega okraj a. Tedaj čast, zaslužena čast obema! G. Devetak je obžalovaje uvidel, da je delal krivico g. dr. Staniču vsled u e i s t i n i t i h poročil in informacij; zategadelj je bil takoj pripravljen vso stvar preklicati. In g. dr. Stanič mu je podal roko in s p r a v a je bilo častno i z-vršena. Sedaj naj pa oba gospoda delujeta skupno in složno v blagor tolminskega trga in vsega tolminskega okraja! Iz čepovana smo prejeli obširnejši dopis o odhodu preč. g. župnika Blaža Grče, ki bo v nedeljo slovesno umeščen na župnijo y Šempasu. Pri najboljši volji ne moremo ga priobčiti še danes, ker je bilo pred njim stavljenega že drugega gradiva ua ostajenje. Prihodnjič. Iz Šempasa frmo prejeli obširno pesem v pozdrav novodošlemu gospodu župniku Blažu Grči, čegar instalacija se bo vršila prihodnjo nedeljo. Ako bi bili dobili primeren pozdrav v nevezani besedi, mi bi ga bili radi priobčili, v takej vezani obliki pa tega ne moremo storiti. Nikar po nepotrebnem uprezati Pegaza v Galejo! — Gospodje po-šiljalci naj nam zatorej blagovoljno oproste, ako doposlani pesniški proizvod ne zagleda belega dn6, vsaj v našem listu ne. V Podgori priredilo je v nedeljo zvečer tamošnje „Katoliško politično društvo" „ Besedo ", s katero morejo biti zadovoljni udeleženci in prireditelji. Velika društvena dvorana je bila polna poslušalcev iz raznih stanov. Navzoč je bil tudi vodja podgorske papirnice z nekaterimi uradniki, kar je prav dobro uplivalo na Podgorce in druge goste. Iz Goriceje došlo k tej veselici prav mnogo gospode in drugega občinstva; tudi Solkan, Št. Andrež, Št. Peter, Ločnik, Št. Ferjan in druge vasi v okolici so bile primerno zastopane. Z udeležbo morejo biti torej zadovoljni prireditelji te narodne veselice v prijazni naši Podgori. — Po drugi strani je bilo pa tudi občinstvo zadovoljno s prireditelji. Pod vodstvom gospoda nadučitelja Vinka Vodopivca pele so se tri pesmi in sicer Knitkova „Sabljenka“ (zbor), Ipavčev „Mrak“ (čveterospcv:) in Eisenhutova „V naravi" (zbor); vse tri pesmi morale so se ponoviti. Bariton-solo pri drugi pesmi pel je gosp. nadučitelj Vodopivec. Pevci so želi obilo pohvale. — Pravnik gosp. Fr. Pavletič je pozdravil navzoče društvenike in goste ter v obširnem govoru razpravljal o važnosti narodnih društev v obče ter za Pudgoro še posebe. Občinstvo je z viharno pohvalo odlikovalo nadepolnega podgorskega 4ouiačiua. — Stritarjev prizor „Zapravlji vec“ se je precej dobro posrečil; Metka, Martin in Luka so dobro rešili svoje uloge. — Posebno dobro, izborno se je pa predstavljala vesela igra »Dežnik", ki je za naše goriške razmere predelena izvirna igra „Berite Novice“. Vse uloge so bile dobro razdeljene. Igralo se je gladko in živahno, da je občinstvo z napeto pozornostjo sledilo dejanju na odru. Igrali so gg. Pavletič, in Prinčičjter g.čni Osana in Urbančič. Mnogobrojno občinstvo je z viharno poliva odlikovalo vrle podgorske diletante. Po dokončanem srečkanju na štiri lepe dobitke vršila se je domača zabava, pri katerej so domači pevci razveseljevali navzoče goste. Na nagovor gosp. Pavletiča, ki je poudarjal važnost Družbe sv. C. in M., zbirale sta podgorska poverjenica goriške ženske podružnice gospa Klančičeva in g.čna Urbančičeva radodarne doneske za prihodnje »božičnice*1. Nabrale sta 12 gld. 50 kr. Gosp. Klavžar je napil v obširnem govoru podgorskim pevcem, diletantom, občinskim zastopnikom in drugim rodoljubom ter celej Podgori. Konečno je g. Makuc napil g. Fr. Pavletiču, ki je duša sedanjemu plodovitemu narodnemu delovanju v Podgori. Ta napitnica je bila sprejeta z viharnim odobravanjem. Proti polnoči začeli so goriški gostje odhajati, nesoči seboj prijeten spomin na lep naroden večer v bližnji Podgori. Podgorsko županstvo je že večkrat pokazalo, da ne zamudi nikake prilike, ko treba braniti narodno čast svoje prijazne vasi. Tudi proti kukavičjemu jajcu v »krajevnem imeniku" c. kr. osrednje statistične komisije na Dunaju, v kateri se je vtihotapila za imenom Podgora tudi lahou-ska skovanka P i edini on te, storilo je na pravem mestu prave korake. Poslalo je namreč imenovanej komisiji obširno in dobro utemeljeno pritožbo ter zahtevalo, naj se »Corrierov" Piedimonte odstrani iz imenovane knjige. C. kr. okrajnemu glavarstvu v Gorici poslalo je prepis te pritožbe in naprosilo ga, naj bi jo od svoje strani podpiralo. — Tako je prav! Vsa čast podgorskemu županstvu, ki se zna o pravem času in pravim načinom postaviti po robu skrunilcem slovenskega imena! Kolikor smo imeli priliko dognati, bili so razni merodajni krogi v Gorici kar presenečeni radi takih „Corrierovih" uspehov. In kako bi ne! Koliko je laških mest, vasij in krajev pri nas na Goriškem, ki imajo lepa, udomačena in mei Slovenci splošno znana imena, ki so včasih starša od laških, a vendar jih ni najti v krajevnem imeniku, izdanem po c. kr. oblasti na Dunaju. Tržič,.Gradišče, Kormin, Oglej itd. so starodavna imena, toda v onem i-meniku jih ni še dandanašnji! Ko se je pa pred kakimi šestimi leti porodilo v lahon-skih glavah novo ime za slovensko vas, sprejeto je že letos v krajevni imenik in to vkljub temu, da je namestništvo prepovedalo vsakoršno uradno rabo takih imen. Kdo naj se torej ne čudi „Corrierovim“ uspehom? Glavno uprašanje je, kdo je podtaknil Piedimonte v krajevni imenik? Prepričani smo, da pride na dan oni tiček, ki je zgubil svoje srce v „(Jorrierovem“ uredništvu. Nekaterniki hočejo reči, da se je to kukavičje jajce podtaknilo pri našem glavarstvu. Bomo videli, kaj pokaže preiskava Podgora je v zadnjem času dobila novega zdravnika v osebi gosp. Perca. Plačuje ga v prvi vrsti tamošnja papirnica, ker je zdravnik za vse njene delavce, ki imajo •/.a-se posebno bolniško blagajnico. Pa tudi županiji Podgora in Ločnik mu dajete nekaj letne plače. — Tamošnje prebivalstvo se je jako veselilo njegovega dohoda. Toda le prekmalu se je ohladilo to veselje, kajti že zdaj je zavladala v Podgori precejšnja nejevolja in razdraženost proti njemu. O tej zadevi smo dobili par poročil, ki navajajo posamezne slučaje, kateri so baje uzrok omenjeni razdraženosti podgorskega prebivalstva. Za danes jih še ne priobčimo. Le toliko naj omenimo, da se tudi gospod dr. Perco kmalu prepriča, da v Podgori ni mesto za laško politiko............ Telovadno društvo „Sokol" v Prvačini priredi v nedeljo dne 1. maja 1892. veselico z naslednjim sporedom: I. V soboto zvečer o mraku obhodnica z godbo in streljanjem s topiči.— II. V nedeljo dne 1. maja ob 3 urah popoldne: 1. Volarič: Venček slovanskih pesmi, poje moški zbor — 2. Furlani: Sokolska, poje moški zbor — 3. Knittl: Šablenka, poje moški zbor — 4. Srečkanje treh dobitkov — 5. Plesna zabava na prostem. K obilni udeležbi uljud-no vabi odbor. »Xarodna Čitalnica" v Cerknem priredi dne 1. maja v prostorih g. Andrej-a Kobala veselico z naslednjim sporedom: 1 Naprej Slovan, moški zbor, I. Laharnar. 2. Velikonočna, deklamacija, S. Gregorčič. 3. Sem slovenska deklica, meš. zbor, A. Leban. 4. Pravo junaštvo, dramatični prizor, J. Stritar 5. Potoki tecite, meš. zbor, I. Laharnar. 6. Srečkanje. 7. Prosta zabava. — Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za ude 10 kr. za neude 20 kr. Vstop dovoljen udom in povabljenim. Odbor. Učiteljsko društvo za sežanski okraj bo imelo svoj glavni zbor v proslavo 300-letnice rojstva veleuma J. A. Komenskega v 5. dan majuika t. 1. ob 10. uri predpoldne v Sežani. Dnevni red: 1. Slavnostni govor. 2. Himna Komenskemu. 3. Pozdrav predsednika. 4. Overovljenje zapisnika zadnjega zbora. 5. Načrt opisa jed-ne občine v sežanskem okraju. 6. Poročilo tajnika. 7. Poročilo blagajnika. 8. Poročilo pevovodje. Volitev odbora. 10. Volitev delegatov k občnemu zboru „Zavezeu. Ker se bode ta dan proslavljal spomin uzor učitelja in pedagoga in je spored ve-lezanimiv, nadeja se podpisani odbor, da vsak ud pokaže svoj stanovski ponos in zavednost. — Odbor. Zborovanje učiteljskega društva za goriški okraj bode dne 12. maja t. 1. ob 9. uri predpoldne v Gorici na slov. odd. dež. kmet. šole z naslednjim vsporedom. I. O pravnih razmerah slovenskega učiteljstva. II. O ženskih ročnih delih. III. Poročilo odseka za opis okraja, oziroma volitev enega uda v isti odseli. — IV. Volitev delegatov k 4. zborovanju ,.Zaveze." V. Posamezni predlogi in nasveti. Z ozirom na važnost vsporeda samega in posebnega odborovega predloga pričakuje se prav obilna udeležitev. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. — Odbor. Prošnja do slovenskih čitalnic in bralnih društev. — Za narodno izobraževanje, združevanje in pospeševanje narodne zavesti so bile slovenske čitalnice neizmerne vrednosti, odkar so se začele snovati in delovati. Vsaj se še marsikdo spominja, kako je bil že rajnki Blehveis ponosen in vesel, ko se je po njegovem in drugih domoljubov trudu v življenje obudila tu in tam slovenska čitalnica. Od leta 1860 pa do danes se je že toliko teh narodnih ognjišč oživelo, da je vredno in spodbudno, da se zopet sestavi njih pregled. To željo je izprožil neki domoljub, ki bi rad v knjižici tekoče leto priobčil takov pregled. V ta namen je podpisanega naprosil, da bi se tega dela lotil. Ker mu te opravičene domoljubne želje nikakor odbiti ne mortm, zato prosim vse slovenske čitalnice in bralna društva, da bi mi pri priliki sledeče podatke o svojih zavodih iz leta 1891 poslati blagovolili* Ime društva, število udov, število odbornikov, ime in stan predsednika, tajnika in blagajnika; število časnikov, knjig; število besed (veselic); vrsta veseiic (petje, gledišče, godba, ples, društvene igre, tombola itd); denarstveni promet; piemo-ženje (gotovina, glasovir, godbeno orodje, pohištvo), dobrotnike in še druge slučajne zanimivosti, s katerimi se društvo odlikuje. V Krškem, 1. marca 1892. J. Lapajne. Xa tobačnih zamotkih, ki se izdelujejo v ljubljanski tobačni tovarni za Bosno in Hercegovino, stoji na čelu nemški napis, pod njimi hrvatski, na levi srbski, na desni pa — turški. Pravih T u r k o v, t. j. prebivalcev turške narodnosti, je prav malo v Bosni in Hercegovini, pač pa je mnogo Srbov ali Hrvatov, ki so torej Slovani, često prav naudušeni Slovani, a mohamedanske, t. j. turške v e r e. Vkljub temu se spoštuje turški jezik celo na — tobačnih z a m o t k i h. Pri nas na Goriškem pa, kjer živi 2/b Slovencev, potiska se slovenščina povsod le v poniževalen kotiček. Kako dolgo bodo pač še trpele take žalostne razmere ? ! Kranjsko. — Pri proračunu glediške-ga zaklada sklenil je deželni zbor kranjski z vsemi glasovi narodnih poslancev, da se ima na pročelju napraviti napis „Deželno gledišče". To je pa Nemce hudo zbodlo. Baronu Zvegelj-u se je pa posrečilo pridobiti posl. Krsnika, da je v naslednji seji stavil predlog, naj se prejšnji sklep ovrže ter sklene, da se namesto slovenskega napisa postavi deželni grb. In čujte čudo: ta predlog je bil sprejet. V vojvodini Kranjski imajo torej celo narodni poslanci toliko obzira s 25.000 Nemci, da se ne upajo postaviti slovenskega napisa na deželno gledišče. Tako ponižujemo Slovenci sami sebe. Pa poreko, da Ljubljana bodi naš uzor! — Pred 14. dnevi je magistrat stolnega mesta Ljubljane poslal uradno pismo nekemu slovenskemu županstvu v goriški okolici. Pismo je bilo nemško; zavitek je bil tiskan v nemščini, zadaj je pa stal pečat z uadpisom: „Stadtmagistrat der Landes- fiirstlichen Hauptstadt Laibach". — Živelo središče cele Slovenije! Tako delamo Slovenci prostovoljno tlako tujstvu ! — Ta teden so se vršile v Ljubljani dopolnilne mestne volitve. »Slovensko društvo" je postavilo naslednje kandidate: v HI. razredu (ki je volil v ponedeljek) gg. Anton Klein, solastnik tiskarne, Štrukelj Franc, gostilničar in posestnik, Žitnik Jernej, čevljarski mojster in posestnik. Te kandidate je proglasilo ob enem kranjsko obrtno društvo, ker v tem razredu voli največ obrtnikov. V II. razredu, ki je volil v sredo, gospodje dr. Danilo Majaron, odvetniški kandidat, Andrej Senekovič, c. kr. gimnazijski ravnatelj, Anton Svetek, c. kr. računski preglednik, in Ivan Šubic, c. kr. obrtne šole ravnatelj, V I. razredu, ki voli danes, gospodje Ivan Knez, posestnik in trgovec, Ivan Murnik, cesarski svčtnik, deželni odbornik, itd., Fran Ravnikar, deželni blagajnik, Fran Terček, posestnik. — »Katoliško politično društvo" letos ni postavilo svojih kandidatov, kar je naznanilo s posebno izjavo, s katero je priporočalo svojim somišljenikom, naj se volitev ue udeležč. Zaradi tega so v tretjem in drugem razredu zmagali gori imenovani kandi-datje brez opozicije. Fuako je zagotovljena zmaga tudi kandidatom v I. razredu. Komensky. — Ljubljanski mestni za-stop je sklenil, da neki ulici da ime slavnega pedagoga in Slovana Komenskega. Proti temu sklepu pa je protestoval shod »Katoliškega polit, društva," češ, da Ko-mensky je bil strasten sovražnik katoliške vere in habsburške hiše, Slovenci pa da smo obema udani z dušo in telesom. Zato se ne smč dati ulici tega imena! — Vsak zaveden rojak mora le pomilovati uzročite-lje takih sklepov. Komensky je bil škof krivoverske sekte pred 260 leti, on je bil z dušo in telesom ter s prepričanjem udan svoji krivi veri, radi katere je veliko pretrpel; bil je nekak mučenik za svojo vero, za svoje prepričanje. To mu priznajo tudi vsi katoliški pisatelji, kateri ga radi tega tudi čislajo in občudujejo njegovo stanovitnost v bridkostih in težvah, katere je prebil radi svoje krive vere. Bil je nasprotnik katoliške cerkve, to je torej resnica, katera mu pa ne jemlje niti za las njegovih zaslug, radi katerih ga še dandanes časti in slavi ves izobraženi svet. Ali je čudo, ako je češki narod ponosen na takega svojega sina, ki je bil zaveden in odločen Čeh, in to v onej dobi, ko je bilo zavednih narodnjakov tudi na Češkem še jako malo? Ali je čudo, ako ga s Čehi vred slave vsi Slovani kot svojega sina? Ako ga. slavi ves svet, zakaj bi mi ostali za njim, zakaj bi celo ne stopili korak naprej ter s tem dokazali, da umeino ceniti zasluge svojih svetovnoslavnih sinov? Ni se torej čuditi, ako je tudi mestni za-stop ljubljanski sklenil pridružiti se slavilcem tristoletnice rojstva tega slavnega Čeha s tem, da namerava dati eni ulici njegovo ime. Vsak Slovenec mora celo odobravati tak sklep. Toda ne, to se ne sme zgoditi, pravijo ljubljanski konservativci, ker Komensky je bil nasprotnik katoliške cerkve, a mi Slovenci smo katoliki! Gospoda, kaj pa ima njegovo krivo versko prepričanje opraviti ž njegovimi velikanskimi zaslugami, radi katerih ga še danes slavi ves svet ? Ne radi njegovih zmot, marveč radi zaslug in radi njegovega velikega duha ga slavimo! Ako bi vi in vaši somišljeniki, kar se jih je zarotilo proti Komenskemu po celej Avstriji, ne skrbeli za to, da po nepotrebnem vlačite na dan njegove verske zmote, malokdo bi zvedel za nje; tisti pa, ki slučajno zvedo o njih iz obširnejših kritičnih spisov o Komenskem, znajo jih prav uvaževati. Mi smo o svojem času prečitali marsikak spis o Komenskem, a o njegovem strastnem sovraštvu do katol. cerkve nismo ničesa našli v njih, ker njegova verska zmota nima nikake zveze z velikim kulturnim preobratom, kateremu je on dal novo in trdno podlago, na kateri sloni še dandanes naša šolska vzgoja in izobrazba. Vsa slava veljsi torej Komenskemu kot največjem pedagogu, kot velikemu človekoljubu, kot slavnemu sinu naroda slovanskega ! Vse drugo, radi česar so naši konservativci v tolikih skrbeh, so le prazna domišljija, ki nima nikake opravičene podlage. Nepotreben je bil tudi nasvet ljubljanskega „Slovenca“ do slov. učiteljstva, naj bi slavilo Komenskega le kot velikega pedagoga, ker prepričani smo, da ogromna večina niti vedela ni za vse ono, kaj zdaj konservativni listi brez potrebe vlačijo na dan; v pedagogiških knjigah in spisih, ki prihajajo v roke učiteljstvu, ni najti takih poročil. Zato bi bilo najbolje, ako bi slov. konservativci pustili lep6 v miru K. slabe strani, katere le malokdo ve, nihče pa ne slavi, ter pridružili se njegovim slavilcem. — Toda Slovenci smo slepi, da gremo na lep pri vsaki priliki — našim sovražnikom. Komensky je bil odločen Slovan, zato se je napovedal boj celo njegovemu spominu: kar je žalostna priča naših zmedenih odnošajev v Avstriji. Toliko se nam je zdelo potrebno omeniti o Komenskem in njega slavilcih. Ako kdo meni, da ni tako, naj se pa oglasi in dokaže. S&SSSSmEm Javna zalivala. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili k večnemu počitku mojo preljubo soprogo oziroma našo nepozabno mater Marijano Pipan rojeno L e g i ž a izrekamo tem potom svojo najtoplejšo zahvalo. Žalujoča rodbina. Mavliinje, 28. aprila 1892. SSSSSSS3SSSSSSS Seiden-Grenadines, sr-.lnvarz u. farbig (rtudi alle uekhtfarbeir) 95 kr. bis fl. 9 25 per Meter (in 18 Qual., ca. 200 Dessins) — versendet roben-weise porto- umi zolifrei die Seiden Fabrik G. Henneberg (K. u. K. Hoflief.), Ziirich, Muster umgehend. briefe kosten IG kr. Porto. POSLANIC A*) IZJAVA. Kolek 60 kr. Veliko zadoščenje bilo je tuJi meni, siromašni dekli, da je v Devetakovi pravdi zmagala pravica nad lažjo. Bila sem tudi jaz pozvana k porotni obravnavi in rada bi bila tudi jaz dala čast, komur čast gre, in radostno bi bila svetu odkrila, kako ognjusno in krivično se gospod doktor sumniči. Ker se mi je pa poziv v zadnjem hipu preklical, in ker mi vest počitka ne d&, izjavljam tem potem, da mi gospod dr. St. ni nikdar nikake krivice storil, pač pa mnogo mnogo dobrega. Bog mu plati tisočkrat in mu daj tudi naprej moč, da do dna zatre vsako laž in grdobo in ostane siromakom in sirotam, kar je meni bil — pravi dobrotnik. V Tolminu dne 27 aprila 1892. Marija Florjančič - pomeni Miro Lorber kot priča Franc Tutta priča. KoUk „ 50 kr. St. 27.922. Jaz c. kr. notar, poverujem s tem, da je meni osobno znana Marija Florijaučič živ. Ivana iz Kori-tence pri Grahovem, pred menoj in v pričo sopodpisanih prič lastnoročno podkrižala predležečo izjavo. V Tolminu dne 27. sedemindvajstega aprila. 1892 dvaindevetdeset. (L. s.) Janez pl. Premerstein c. kr. notar *) Za sestavke pod tem naslovom uredništvo ne sprejema odgovornosti. Poštna upraviteljica sprejme se pri novem poštnem uradu pri Robiču, eno uro hoda od Kobarida ob cesti na Italijansko, takoj v službo. Pogoji se izved6 pri podpisanem, do katerega naj se prosilke obrnejo. Janez Volarič župan pri Robiču. Štev. 16. 1892 Razglas Dne 10. maja t. 1. od 2. do 3. ure popoldne bode v Lokvah pri cestnem odborniku g. Antonu M u h i javna dražba v oddajo predelovanja jednega dela skladovne ceste „pri Strijah“ med Lokvami i Mata-vunom. Klicna cena znaša 960 gl. 2 kr. a. v. Dražbeni pogoji, načrti in prevdarek stroškov tega dela razpoloženi so vsakemu v pregled v Lokvah pri cestnem odborniku g. Antonu M u h i. Cestni odbor v Sežani 16. aprila 1892. Načelnik: llahorčič. Prostovoljna dražba. Vsled dovoljenja c. kr. okrajnega za mesto delegovanega sodišča v Ljubljani vršila se bo 30. dni aprila dopoludne na Gra-supljem prostovoljna dražba Sivine (29 komadov govedi, konj in prašičev), ktera spada v zapuščinsko maso pokojnega Aniona Kneza. Izklicne cene so one, ktere je dognala sodiška inventura. Kupnino je odrajtati na lici mesta inkupljeno živino odvesti takoj. V Ljubljani 22. dn6 aprila 1892. Zdravilo iz kine in železa želodčni okrepčevalni likdr izdeluje Mari CmtoiiM t Girici. Pomaga v vseh boleznih, v katerih se nahaja železo in kina. Napravlja tek, pospešnje prebavljanje, uzroča redno pretvarjanje in hranjenje jedi j, ^ množi rudeča telesca v krvi ter premaga brez-krvnost. Ker je prijetnega okusa, more se uživati pred jedjo. — Odrasli ga užijejo po kozarčku dvakrat na dan, otroci pa po ‘/2 kozarčka. HtT' Cena izvirni steklenici 00 kr. '•13 Založnica PIVA IN LE n V V KANALU. Podpisanec priporočam izvrstno ustano in ohlajeno goriško in štajerako 7/ v sodčkih po Va, V*» ‘/s hekta, kakor tudi pivo v steklenicah po zmerni ceni in dobri postrežbi. S spoštovanjem Leopold Miklavčič, zastopnik Lariševegu. piv ovarja na p ar v Gorici U € E N C A čvrstega, poštenega, veščega slov. in ital j. oziroma nemšk. jezika sprejmem v svojo prodajalnico s papirjem in šolskimi knjigami. Ant. Jere tič v Gorici. SF Slavnem olJčinstvn se priporočajo naslednji goriški trgovci, obrtniki, rokodelci in drugi: Jernej Kopač na Solkanski cesti 9. izdeluje vsakovrstne voščene sveče Vsoh vrst medeno pecivo V Gorici prodaja te sveče trgovec A. Urbančič v Gosposki ulici. — Prodaja jih tudi Karolina Riesner v Nunski ulici, ki izdeluje in prodaja tudi mrtvaš/.-e vence, cvetlice in druge podobne reči. Anton Urbančič trgovec poleg Orzana y Gosposki nli e i prodaja raznovrstno drobno in manufakturno blago, suknn in drugo blago za možke in ženske obleke ter Kopačeve sveče. Ivan Drufa na Travniku ima bogato zalogo vsakovrstnega USNJA ter raznega orodja in potrebščin za čevljarje Prodaja na drobno in na debelo. Ivan Reja krčmar „Alla Colomba“ /u veliko vojaHuico na desnem voglu v ulico Morelli, toči domača vina, in ima DOMAČO KUHINJO Cene prav zmerne Anton Jerkič fotograf v Gorici v ulici sr. Klare. Blaž Bitežnik KAMNOSEK v 1 rt ni ulici št. 24, na dvorišču nasproti pošte, ima vedno v zalogi nagrobne spominke, izdeluje oltarje, kipe, prižnice, vodotoke, itd. po svojih izvirnih načrtih Ivan Howanski čevljar v Gosposki ulici med Oreanom in Urbančičem. Ivan Kavčič veletrSec na Komu ima zalogo STR1NFELDSKE P1VE. v sodčkih in steklenicah ter žita, moke in otrobij. G. Likar v Gorici Sem eniška ulica št. 10, PRODAJA mašne in šolske knjige in sv. podobe, tiskovine za županije in duhovnije iz Hilarijanske tiskarne, papir za uradno in zasebno rabo in raznovrstne pisarske in šolske potrebščine po mogoče nizkih eenah. Staroznano gostilnico „pri Lizi“ v Kapucinski ulici (Rabatišče) št. 2 ima zdaj v najemu Franc Bizjak, ki r,oči izborna in naravna vina, ima dobro domačo kuhinjo ter sobe za prenočišča. Cene so zmerne. — Tukaj je shajališče Slovencev iz spodnje Vipavske doline. Ivan Bajt krojač v Nunski ulici št. 14, v hiši Hilarijanske tiskarne. Ivan Cijan krojač v Nunski ulici št. 13 se priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi, Anton Fon v Semeniški ulici ima prodajalnico vsakovrstnih klobukov in kap ter gostilnico. Toči vedno dobra in naravna vina. Anton Kuštrin v hiši dr. Lisjaka v Gosposki ulici št. 23, ima prodajalnico za kavo, sladkor, moko, olje, riž in vsakovrstne jestvine na drobno in na debelo. Zunanja naročila se točno izvršujejo. Franc Jakil na sredi Raštelja št. 9 ima ZALOŽNICO USNJA, katero prodaja na drobno in na debelo. Jožef Novič krojač v ulici sv. Antona št. 1. Anton Koren trgovec poleg .gostilno „pri zlatem levu“ (al leon d’oro) v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko porcelanasto in stekleno b!ag6, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe. Martin Poveraj civilni in vojaški krojač v Gorici, priporoča svojo veliko zalogo blaga za vsak stan, kakor tudi gotovih oblek. Dalje : srajce, spodnje hlače, zavratnice, civilne, vojaške in uradniške ovratnike, sablje z vso opravo, zlate in srebrne zvezde, skratka: vse,kar je potrebno za gospodo vsakega stanu. Obleke po naročilih izdeluje točno in po zmernih cenah. Ivan Dekleva veletržec z vinom (i Gorici ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna domača vina bela iu trna istrijanska ter bela dalmatinska. Pisarnica se nahaja v Magistralni ulici. — Prodaja na debelo Peter Drašček vStolni ulici (via Duomo) štev. 2 ima bogato založeno PRODAJALNI C O kolonijalnega in jedilnega Idaga ter tobaka. Kava, sladkor, olje, riž, moka, itd. Naročila z dežele se točno izvršujejo. Anton Obidič čevljar v Semeniški ulici št. 4. se priporoča Slovencem V mestu in okolici za blagohotna naročila. Karol Drašček PEK Biva Como št. 4. Podružnica za razprodajo kruha se nahaja v Semeniški ulici št. 2. Ivan Velušček krojač. v Vrtni ulici se priporoča svojim slovenskim rojakom. Ivan Čotar krojač v Rabat ts