Xr/ I 11 ^ MASKAUi ffl /J f/V™^—^7> (^i^Ktua/f fULTy*** / - F, '~' v', H J •\ x 5ij| I i|Mi PUJSI MA HVAD9AI Na **iK>an... k*iSp» pw?»?“m ne pr»ina- . ’*®oho» kam bi pa prilil, se nagi voditelji mo- «S«fiK praI "eml I L- - *— »Glej, de Gasperl pa ima popolnoma sodobno maskot* »Zakaj pa?« »Mar ne vidli, da ima dol k nos?« »Vraga, ampak to vendar ni maska!« v*^!diJ- Pan Bohumii, ohi i. 8010 tak® progagte *^SradoUli 8am° 56 “ »Šalah, letos se bom pa našemil v pašo!« »Nikar, Fuad! To Je vendar tako staromodiw>!« »l*M)e,taS*nU1, kako P*> da Gres S?!® moJ* “edeljIi^nS- »Zakai na?« »Ennlo, kaj pravil, ali naj grem na maškarado v narodni noši?« »Ampak. Pietro, črna srajca se vendar nosi samo Pa jo tako plia u svečane prilike!« v naši ljubi Alba- Vsak mesec zaslužim *a eno tretjino sraj- ce n - - ___ fj/ ,p* sem jo kupoval po-»os za kosom!« boS*!^0,*’ kakšno masko »Nut 08 imel ** pusta?« masir„ne! Vra* vzemi, Vs*k d»n^°ram *a*C° nos1** Zahodu ... Pr^talif\ vi pa gotovo nUo?« Jate Veliko Brita- :«SVr% vatn -L**® vem, kako bi »žalin, a1, da vas ne Preveč' ’ * Toda, malce šibke toikej«kaŽete 8Vojc In pri nas ... »Pre vzviSenost, če oblečete poleg kardinalskega klobuka še ovčjo kožo, boste najboljša maska večera!« »Ali ni sijajna maska ta cowboy?« »Vraga! Ta vendar ni maskiran! Ta samo_ dela reklamo za našo založniško dejavnost!« »Kakšno masko boš pa izbral za letošnjo maškarado?« »V humorista se bom napravil!« »Jaz sem pa mislil, da boš Izbral kaj smešnega in veselega!« Steve Bamboo: °a bfffS* ktaj bx si žclcir bi kot u s tr°bentot *n vlekel James slovel slave rento ... (Inv* ; Pil nin ,n n°č bi trobental, z učenih °°ca-colo, (* Pa iT?. * s,e ne pečal-*e s plesno Solo. rrl■e^kX'^■feve• HMvwood p'*tal M an0^iral, ln >«** biVk^0li^ia00d’ pohajal bi iz bara v bar in vsak dan hodil v kino. tflorda postal bi pa cowbov, strah Liana Estacada, vseh frkelj bil bi sonny boy, jim vnemal srca mlada. Za pasom Colt bi mi tičal in zraven skalpi mnogi, junak vseh stripov bi postal v pe-petkovi prilogi. Kdo ve, kaj vse bi Se ne bil, a kaj, ko ni mogoče ... O, če bi se drugje rodil in milijonar bil očal Vsako noč na dragem plesu (Prosto po TrovioU) — Hudiča, kaj' me pa ven mečete!? Saj nisem več zadnji gost včerajšnjega plesa, ampak Že prvi gost nocojšnjega! leto LIST ZA DOBRO VOtJO IN SMEH / IZHAJA VSAKO SREDO • 4tMMfpK PoStalna plačana v gotovini 5TEV. 6 Vi ASA KASA Zokohcthi PKlREpi ^0 3, PoNEDE&rz OPtICN/ OOlicJ £puCm 'Z *0Z£ ^vsiorN,WA, SKOZI $TI»i SORE... ... se bo raztezal ljubljanski kit, ko ga bodo dali v muzej. Tukaj je predlog »Totega nsia« za dosego čun višjega »hektarskega donosa«- Grafikon izdatkov f9t/nrfc*. PRVf POVOJNI 'Mre MOtOMLOV PRIREDI lAZr? paov«- Rumenct\ vijcu£n0 7FIFNA o M&nm& (Piše Ivan Žebljiček) »Si bom puc liiorai denar nekje sposoditi!« — sem dejai in oušei. Niti misel na medene tedne me ni mogla zdramiti iz p^lzavcsti. Toda. glej, zaljubljeni ima srečo: srečal sem svojega znanca, ki se na tapetniško obrt dobro razume, ker je bil nekoč direktor takega podjetjS in je imel v zaporu dve leti časa misliti na razne trike, ki jih je svojčas uporabljal pri direktorova-nju. »i'a dela bi stala skupaj nekako 55.000 dinarjev!« — ml je razložil. Takoj sem stekel k poslc-vodečemu in mu razložil svoje informacije. »Kako se morete obračati na druge, ko sem pa vam vendar jaz povedal, koliko stane!« — se je razjezil. Gledal sem ga kot prvošolček učitelja. »Naj bo!« — je nadaljeval, vzel svinčnik In ponovil Stirl računske operacije. »Tisti vaš znanec je Ignorant, ker je pravilna številka 53.000 dinarjev!« — je v moje veliko presenečenje sam nevede znižal znesek. V tistem trenutku so s* odprla vrata in poslevodeči je prebledel V lokal le stopil vodja Zavoda za revizijo. Poslevodeči je š® hotel reči »Petdeset tisof dinarjev!« pa je medte«1 že omedlel Ni namreč ve-del. da se je vodja Zavod* za revizijo tudi pred lira!" kim poročil in da je prlš®* le naročiti tapetniško delo-' Vn vprašujte — trt tntfguturjunmt Šifra: Ljubezen in violin* ski Ključ: — Pravite, da )e bno prejšnji teden v mai’>' borski »Veliki« zopet vs® ta*, o lepo po starem! S* strinjamo — z majhno pri' pomoo: res, stari goda s° igrali, stare oboževalke *° s starimi užitki poslušale — ie cene v kavarni so bil® nove.. Honorarni upokojenec. Imate težave, ker se bojHe zaradi lepo plačane služb® za svojo lepo pokojnino’ Brez skrbi! Dajte se eno' stavno reaktivirati, pa bo' ste lahko kot nepogrešljiv strokovnjak imeli tri služb®-povrh pa vam nihče ne b& mogel nič.. ^ ludi um smi psi i piiZMl! Tapetniška obrt je lepa, toda naporna. Zahteva nu.«a-rec od človeka ne le obrtnega znanja, ti.a več uuii rauunsKo-kalku..ije doltler volili tako, da je volilna spravi itd. itd. Ta sistem komisija razdelila volilne obnese tako dolgo, dokiSe llnflrn onAcfntmA nn hlinil T Al7Alr £0 lohirn «- » Mv*Kie in frontovci so izpolnjene listke nato prinesli drugič pa dokler mu ne*’Drir,®.u na »trik«! ‘'"dejo Kritika in samokritika Prof. Stanko Bunc je v svojem — zadnje čase zelo popularnem — Slovarčku tujk izpustil, verjetno pomotoma; eno važno tujko: koljaštvo kritično, ki pomeni hoteti nekoga na vsak način zaklati, raztrgati in uničiti po principu »čemu z rokavicami, če lahko s sekiro...!« • Absolutno večvrednost spretnega vinskega pre- kupčevalca nad vso «1 vensko kulturno znansuh' no dejavnostjo je prerit' Ijivo dokazal Tonček miške kmetijske zadr,, ki je zaslužil v nekaj n?e’ secih 672.000 dinarjev k je več kot vse leto<7r Prešernove nagrade skupnf To vse pa samo s tem, h. je sicer popolnoma nezn-h stveno, pač pa dokaj Umo' telno premikal na decimalno piko ČUnih Kuharska recepta VLJUDNOSTNI NARASTEK Vzemi eno naročilnico za Slovensko kuharico, jo točno in pravimo izpolni in pošlji založbi. Temu dodaj po nekaj dneh še dopis založbi in tri telefonske pogovore z njo. Potem zadevo dobro po krij in potrpežljivo čakaj mesec dni. Cez en mesec si kupi časopis, ga skrbno preberi in doživel boš presenečenje: zadeva bo s končnim Javnim in objektivnim odgovorom založbe vred tako narasla, da ti bo prekipela vsa potrpežljivost. Ce imaš dober želodec, lahko vljudnostni narastek še topel prebaviš. V večini primerov pa ti obleži v želodcu. Tedaj se lahko tolažiš s tem, da si si pridobil še eno izkušnjo več — za Slovensko kuharico. (Recept je blagohotno za- upala uredništvu »Toteea 11 sta« mariborska »Mladh" ska knjiga«, ki si jeTnit pokvarila želodec.) m POVRTNINA V OMAKI Vzemi veliko žlico diktatorstva, jo dobro razžvrkljal v avtoriteti (tako, da izh, bi svojo prvotno oblikm dodaj ščepec birokratizma dosti sladkih izjav zarTu boljšega okusa m S nekaj časa kuhaj prj e“ premočnem ognju, da se ne zasmodi, s to u? na hladno, da se ohladTpri rok! Ko j^ Sh ne umažeš rok! Ko je zadeva gotova jo serviraj garnirano s na ragrafarskimi nadomestki f™. da pomotoma ne dodaš kaj socialnosti ali so dobnih zakonskih določbi Omake ne pogrevaj, da ti ne obleži v želodcu! NI GA SPOZNAL — Mihec, kdo pa je tisti inozemec pri sosedni mizi ki se tako muči s knjižno slovenščino? ’ — Ga ne poznaš? To je vendar naš novi pravnik na sodišču! NOVINARSKA — Pomisli, Janez, danes sem spet pripravil za cei0 stran časopisa člankov in poročil! — In kako si to izpeljal? — Oh, prijatelj moj, že dolgo delam na tak način' — Pa kako to zmoreš, človek božji?! — I, čisto enostavno: namesto vrste člankov na- pišem samo enega — pa je zato ta kilometrski. PESEM SAR2ISTA Majhen možek med glumači Moj register je brez meje: na široko se korači: sem sodnik iz Zalamcje, »Moj talent uprava tlači — Kantor, Ruda, Maks, Polj#' genij moj se v šaržah pači! nec. Duša moja je hotela Karakterni sem pijanec zdavnaj že igrat Othela! danes — jutri že ljubavnik! Višek mojega veselja: (tega ne prizna upravnik)* Hamlet — davna, skrivna Sem odbita veličina, željal lcka iščem v kaplji vina. Dajmo moj talent na vago: Glavnim vlogam asistiram vem, da sem odličen Jago! stalno šarže, pse kreiram. Za ljubimca sem nadarjen, To je moj opravek ves, Romeo je zame ustvarjen! kmalu lajal bom kot pesi LEPEMU IGRALCU Lep si kakor mlad in nežen Hvali te simpatizerski krogi bog. Tak o tebi govorč device, vate 80 “Prta vsa kukala. ko v našminkano ti zrejo Hvala spola nežnega ni šal#l lice in ti hvalijo telesni slog. Zlasti če talent je bolj ubogi ODPRTO PISMO Upravi Narodnega gledališča v Ljubljani Da bi mogla uprava ljub- bi bil od 4. do G. ure zjU'' Ijanske Drame izpolnili traj, da bi nameščenci | svoje obveznosti do števil- lahko še pravočasno prišli nih abonentov, podpisani v službo. Na ta način bom® predlagamo, da uvede — po videli abonenti vseh deset otvoritvi svoje lastne hiše predstav vendarle do koO" — razen vsakodnevnih po- ca septembra ter bom® poldanskih in večernih še lahko nato v oktobru nemo* jutranje abonentske pred- teno nastopili svoj zasin* stave. Najprimernejši čas ženi redni letni dopust. Abonenti OB LETOŠNJI DELITVI PREŠERNOVIH NAGRAD Od sramu je Prešernova muza zardela: »Vse preskromne nagrade, France, sva imela, da dovolj bi zbudila zanimanja zame, ker potolkle so naju nagrade od Na-me!« KONČNO BO NAS RADIO BREZ MOTENJI... Zlata se doba Slovencem obeta — na Radiu metla moralna pometa ... IZ NAŠEGA GLASBENEGA ŽIVLJENJA V Slovenski filharmoniji v Ljubljani ne vlada samo harmonična filharmonija, ampak tudi filharmonična harmonija, tako da sta se 29. januarja dva harmonična člana filharmonije temeljito stepla — samo zaradi majhne, majcene disharmonije... Pustni čas Je pokazal šele, kaj zmorejo naši glasbeniki, kajti kljub obilici najrazličnejših prireditev zmoremo za vsako pustno prireditev »prvovrstno glasbo«. Ce ne verujete, poglejte vse neštevilne lepake po vsej Sloveniji! Flobert: BALADA O TRAJNEM GNEZDU Nekoč si pridigal (v okviru društva), da je književnik le, kdor piše trajna, nesmrtna dela. (Tu si mislil sebe.) Ce komu gre za tako čast kolajna, potem si to brez dvoma ti, ki vztrajno trdiš, da pišeš neminljivo trajno. (Saj tudi trajna ondulacija drži, kot pri frizerjih je že taka šega, če ne nastopi tehnična zadrega, kot pravijo, baje še več kot leto dni!) se naročite na »VEČER«, dobite za 140 dinarjev mesečne naročnine vsak dan dnevnik, vsak petek kot prilogo družinski tednik »7 dni«, vsako sredo pa Se »Toti list«! PUSTNA KRONIK.A — ... toda prisegam ti, da je včeraj zvečer tu bil most! Idila naslednji dan zjutraj Dame volijo ... — Se eno steklenico za orkester... — Na zdravje — samo oprostite, da trkam z ogledalom, sem namreč ^ abstinent... — No, vi pa imate nedvomno najzanimivejšo masko! Ali ste morda umetnik? — Ne, jaz sem samo inkasant za elektriko... — Oh, dragi gospod, to Je bil prekrasen valček!... Jlčafajev Tunelu >Ol Spodbudi ji vo divje napeta kriminalna zgodba iz današnjih dni s perspektivami... Jack Razparaš je naglo oblekel absolutno nepremočljiv plašč — izdelan v znani konfekciji TEXMEX in °dšel na svoj nočni lov. Ko je stopil na temno ulico mestna občina še vedno ni kupila najboljših in najtrajnejših žarnic domače tovarne »Eternalux« — Je tiho zaklel: -Prekleto, da si nisem kupil prima nepremočljivih Im i ^dki »Kozorog«! Sedaj se bom nujno na- »A m Posebno če hitro ne vzamem priznanih ^ntigripin bonbonov« tovarne bonbonov »Malesta«! vnitu ^ zavil v novo najmoderneje opremljeno poslo-vedn gostinskega podjetja »Krokodil«, kjer so ga »Tetc?, Postregli z res izvrstnim in cenenim likerjem hišnici e" svotovno znane tovarne likerjev v Spiri- »»‘o J° Je z odločnim korakom — pred večerjo je čarnr _2au*il nekaj kapljic odličnega sredstva za Jatinp ‘Levin«, ki ga dobite v mestni apoteki — mahnil ’ui -mor se Je namenil, ko je na svoji izredno za-ip * « uri’ Izdelani v tovarni »Traktor«, ugotovil, da Je točno polnoč. . Kakšna sreča — Je še pomislil naš nočni znanec, o je pospešil korake proti kraju svojih srčnih želja ijS,Cn? sl umII roke s toaletnim milom »O-ke«, ki ga izdeluje tovarna »Citrus«, ker to milo tako ime-tno umiva, da spere z rok še celo prstne odtise in zato ni nesreče, da sem pozabil najboljše rokavice za vica« mIado, ki jih prodaja trgovsko podje"tje »Sla- Tako Je hitel dalje v noč. — je dejal Jack Razparač s satanskim na-najh h”1, fcaJh ravno to popoldne je na dušek prebral ‘TH wn*m‘v in skrajno napet kriminalni roman meniti wene »načke«, ki ga je izdala založba »Ple- — ti iLh lsa‘ v nadaljevanjih. — Ha — je ponovil ahspi..* 1 seveda niso kupili proti vsakemu vlomu »Tov* D° varne ključavnice, ki jih izdeluje edino tn.A ^71a zrcal in keramike«! — In Je brez vsakega hnda odprl vrata. x,®«“ J® padel Jack Razparač, kot je bil dolg in » il na 0a' Tla »o bila namreč tako gladko očiščena z enkratnim in najkvalitetnejšim loščilom za parkete “umsfix«, ki ga dobite edino v vseh poslovalnicah trgovskega podjetja »Repatica«. ■— O, prekletstvo! — je tiho zaklel Jack Razparač "T dobro, da imam hlače iz neuničljivega blaga, ki r* izdeiuje tovarna KVSMR, kajti drugo blago tega dca ne bi vzdržalo! .Vtem se je že previdno približal prostoru, ki Je bil ‘J njegovega podviga: sobo, v kateri Je v sredini veIiicanslca blagajna, zaklenjena s tridesetimi Rah! — Je zaničljivo dejal Jackie. — Smešno! Le bi to bila vsaj blagajna, izdelana v »Tovarni jedilnega orodja«, ki na svetu nima konkurenta. — Toda V*hle inozemski zmazek — to Je malenkost za nas! — n Je pričel z žepnim nožem — izdelek priznane »Tovarne konservnih škatel« — rezati devet col debelo Jekleno steno. _ HaI Končno na cilju! — Je zaklical poln prijet-v-nmrr.^neJnir-'cnJa' — Končno bom dobil zaklad, po in ih rrePenlm z neutešeno strastjo svojega srca l ”, orrl?g,ofil srečno življenje do konca dni! So na retm SCl d° tega’ kar sl milii°nl 111 mili*nl Jack Razparač je segel v notranjost blagajne, v njej pa otipal luknjo na nasprotni strani. Ves ogorčen Je zarjovel v gluho noč: »Per bacco! Kdo je vlomil že pred mano? Ali res ve že ves svet, da so prav v tej blagajni shranjene najodličnejše in najboljše »Petričičeve jetrne paštete«?! (Podobne napete zgodbice s smiselno in duhovito spremenjenim besedilom vam po konkurenčnih cenah oskrbi reklamno podjetje »Plakat«!) Naslednja Številka »Totega lista« Izide v sredo, 18. februarja 195S Primeren predjog »Jo, lipste, peste frau Muršec, bos is mit ina? Kaj te mate na okl?« »O, niksis, niks, frau Kliček, to je samo zavolo fašenka.. .a »Oba gens, zavolofon-vegn fašenka pa jo ni mus, da bi tak camkaut uma-nandkrakslali!« »Lajdi is šo zo! Na zegns, maj Froncl, azo, ter hot šo od Hitiacajtn en tak lepi lodnancuk z zelenimi auf-filogi, eht hiršknofi, no zfc-lenimi portami po bedrah — azo ajnfah an furhteri šik — ganz štajriš — an- . cug. Na und to hobi ksokt ' zu im, zu maj Froncl, hobi. ksokt, zakaj nena gor ne1 obleče toti šikani ancuk, da je že morešod, da bi ga gane te motn camfresn zuln. Na, hota ima ksokt, ta Froncl, is peza, da ludi eno činko zašvicajo tiste cajte, ko smo s totimi štajriš aneugi med vojsko um-anandparaderali...« »Na- und naha?« »Niks naha. Toti kedn pa sem drgoč rekla cu maj Froncl: Froncl, hobi ksokt, jec hetst šo kena spet gori oblečt tisti tvoj štajrišan-cuk, isa jo zo šen. Na, hota ksokt, tes mohi net, da mi keri nebi kaj nah kaj še forboltal, hota ksokt. Oba-na, hobi ksokt, pist ja tepat, hobi šen zu im ksokt, jec is ols fiil liberališ!, hobi ksokt, saj je onden te frau Brukncolarin, oda bi de šo hoast, na holt te frau Ida •us Počehova to obi, direkt na gerihtl na eni frnemungi povedla po nemšekem prek eniga tolmečerja, da je po nacinalifeti sloveniš, samo da ne ve več po slovensko govorit, zato ko je v šestdesetih letah, bo zi furtafurt in Marpurk voar, glat po-zabla slovensko špraho ...« »Und naha?« »Na, nah je Froncl halt gor obleko svoj štarijšan-euk, pa isa na svoj firklc ganga.« »Pa naha, kaj je blo...?« »Naha je za finf minutn šovida prišo caus in hot ma ■ more vačn obikaut...« »Oba zakaj, umhergoc-viiln?« »Zakaj, zakaj?! Vira auf *Hc štrosn kuman is, hota mi naha ksokt, te pa je cela deca, di ganen kinda, kak so ga vidli v tistem lepem Stajriš aneugi pa klobuki s federpušlom, začela okol njega skakat, no se smejat vi di narišn, pa šrajat, da je tota nartabolši letošna fašingmaškara...« Takole naj bi po mnenju Avstrijcev izgledal volilni plakat kominformistične »ljudske opozicije« (Volks-Opposition). KAVARNIŠKI ROMAN ne h.»f ere matiDorike nsstk« (Tega se bodo prav gotovo spomnile tudi prenekatere iz ljubljanskega nebotičnika; n KAJ VSE LAHKO NAPRAVIM IZ VIOLINE Fonnoza in napačna diagnoza — Nič ne rečem, mister Cankajšek, ampak sprehoda vam je treba, sprehoda! UEOKK Z MAfcSA »Mamica, veš, dedek Mraz pa mora biti najbrž z Marsa!« »Kako ti pa pade kaj takega v glavo?!« »Veš, prejšnji teden sem videl v izložbi jeseniške »Železnine« napis: »Dedek Mraz prihaja«. Pomisli, sedaj je šele februar, dedek Mraz pa je že na poti. Torej mora biti zelo zelo daleč ...« MODEREN HUMOR — Janez, povej mi zdaj, kdo in kje je vzkliknil: »Več luči!« — To pa ni težko uganiti. Obiskovalec kina v Radovljici, ko je v mraku pred začetkom predstave iskal svoj sedež! — Nikakor ne! Kajti radovljiški kinoobiskovalci se navadno razburjajo: »Manj luči!« — namreč takrat, kadar začnejo med predstavo cepati v dvorano zamudniki! OGORČENJE »Vidiš, vedno pravijo, da smo mladinci precej nevzgojeni in nekulturni! Na literarni matineji pa so morali priznati, da je razen nas samo še 60 kulturnih Kranjčanov, ki se zanimajo za kulturo!« Kaj bi nastalo iz filma „Syet na Kajžarju", če bi... . napisal scenarij novinar: »Birokracija na Kajžarju« . režiral upravnik gledališča: »Teater na Kajžarju« . zložil glasbo moderen glasbenik: »Jazz na Kajžarju« . bil za direktorja filma jezikoslovec: »Narečja na Kajžarju« . fotografiral zdravnik: »Tuberkuloza na Kajžarju« . vršil funkcije lektorja duhovnik: »Hvaljen Jezus na Kajžarju« . izdelal načrte za kostume ekonomist: »Rezerve na Kajžarju« . napisal oceno za časopis gostinc: »Izguba na Kajžarju« . . . . napravil pričeske detektiv: »Kriminal na Kajžarju« AVTOKRITIKA OOLOCNA BESEDA »Fantje, v domači gostil- Zgodilo se bo le nekoč nemara, ni ne bomo obračunavali! da bo raztrgal sebe doktor Švara. Pojdimo raje v kočo na A zaenkrat Se lastnih hib ne kara Lisco, tam bomo laže našli in avtokrltike ne mara — Švara. povod za splošen pretep!« CELJSKA UGANKA Kako prideš najceneje do hiše? Enostavno: vpišeš se v celjsko stanovanjsko zadrugo, potem pa si kupiš kos papirja in svinčnik in si hišo narišeš. Verjemi, dragi bralec, da je to res najcenejši način, da se dokoplješ do lastne hiše! PREVIDNOST »Ali si šel včeraj na sestanek z Majdo?« »Ne, sem si premislil!« »Zakaj pa?« »Veš, zelo rada hodi v gledališče, pa sem se bal, da se ni že preveč navzela gledaliških manir.« »Kakšnih manir?« »No, gledaliških: da te pismeno vrže ,na šajbo1!« PROBLEM »Kaj pravite, ali naj ustrežemo piscu članka v .Savinjskem vestniku' in spremenimo vozni red tako, da bo v bodoče odhod rogaškega vlaka ob 14,50 namesto ob 14,30 kot doslej?« »Cemu? S tem bi samo begali potnike, ki so se navadili na redno zamudo vlaka, pa bi potem bili prepričani, da vlak odhaja šele ob 15,10!« 'n.,: OD VIŠNJE GORE Puntna ». . . Franci, če sl sc Se oblekel v žensko, bi se moral še namazati z Zlatorogovo kremo in šminko, ki napravita še iz tako grobe kože svež in mlad obraz!« Kit brizgne vsakih 80 minut morsko vodo, vrelci ROGAM S IHTIM pa brizgajo noč in dan najboljšo mineralno! Spored kinematografov v Kranju do 15. februarja 1953 KiNO STORŽIČ: »Trije kavalirji«, v nedeljo matineja in zvečer »Draga Ruth« KINO ZADRUZNIK: »Draga Ruth« KINO SVOBODA: »Strel skozi okno«, 14. februarja 1953 zvečer »Trije kavalirji« Dne 14. februarja 1953 v vseh prostorih »UNIONA« v MARIBORU HAVAJSKA NOC HONOLULU-BAR — NAGRAJEVANJE MASK Predprodaja vstopnic od četrtka dalj« v poslovalnici »Branika«, Grajski trg 4 Dne 15. februarja 1953 ob 15. uri v »Unionu« OTROŠKA MAŠKARADA Nagrajevanje mask! CEMU SKRBI? — Kaj ste tako žalostni?! MARIBORSKI TURIST? HOTEL jc le dobrih pet minut od tod! To je novi hotel s toplimi, zračnimi, čistimi in svetlimi sobami! Hotel je odmaknjen od hrupa, pa vendar v neposredni bližini železniške postaje. K njemu spada tudi GOSTILNA TURIST ki nudi kakovostna in cenena jedila ter pristna štajerska vina! — Po 10 dneh bivanja v hotelu — 16°/o popust pri nočninah in hrani! V SOLI »4 X 120 = 520? Ljubček moj, s takim znanjem ne boš nikoli napravil pri meni razreda!« »Nič zato! Bom pa šel v kmetijsko zadrugo v Sent-lenartu pri Brežicah. Tam tako rabijo dobrega matematika!« ZAUPANJE »Kam pa, bre Miko?« »V Dolenjske Toplice za dan, dva.. « »Privatno?« »Ne, službeno.^ Grem nakupovat za družino in sorodnike!« »Ti si pa pametnjakovič! Ali bi ne bilo ceneje, če bi nakupil kar v domači vasi? Poglej, vlak...« »Kaj vlak! Računaj, da Imajo tam v nas takšno zaupanje, da nam dajo vse na kredo. Rečem tl: ni Je solidne j še postrežbe, kot je v krajevni trgovini v Dolenjskih Toplicah...« »Hehe, včasih Je bila! Toda odkar so zamenjali uslužbence, ni več solidne postrežbe! Zdaj zahtevajo, da moraš vse plačati!« OPOROKA Odlomek iz oporoke nekega vola: »... če pa bom kdaj tako opešal, da bom primeren samo še za zakol, vljudno prosim: upoštevajte, da sem vam vsa leta zvesto služil in me zato ne pošljite v klavnico v Trebnje. Nimam namreč nikakšnih želja, da bi umrl mučeniške smrti, temveč prosim za hiter in spodoben konec...« PRIMERNO — Mamica, jaz bi rad Sel danes v kino... — Hm, čakaj, da pogledam v časopis, kaj Igra ... Aha, že imam: »Kino Radgona — samo za odrasle...« No, dobro, kar pojdi! Prav gotovo je na sporedu »Sneguljčica« ali kaj podobnega otroškega, sicer ne bi pisalo: »Samo za odrasle!«. DA BO ZA VSE PRAV! — Kaj meniš, Stefan, koga bi iz Cezanjevec izvolili za delegata za okrajno konferenco? — Hm, dajmo kakšnega takega, ki ni niti v Fronti niti v kaki drugi organizaciji! Ta bo lahko najbolj nepristransko zastopal vse: 1 tiste, ki so v Fronti, i tiste, ki niso! — Ti, kaj pa, če bi izvolili koga iz Afrike?! Mar misliš, da ne bi ta še najbolj objektivno sodil o naših vaških vprašanjih in najbolj zvesto zastopal naše interese, a? V POKOJ! Zdaj vse minulo je, o joj! Dveh plač ne bom imel, o joj! Zdaj prav zares, o joj! bom moral iti v pokoj! PRIPOROČALO Pri župniku v Logu pod Mangartom se je zglasil možakar, ki je prosil za službo mežnarja. Na vprašanje, če se čuti sposobnega za takšno službo, se je prosilec pohvalil: »Veste, za takšno vrsto službe sem že utrjen. Pred vojno sem bil namreč zavarovalni agent, pa sem zato že vajen, da me ljudje mečejo skozi vrata, če sem preveč vsiljiv. Zaradi tega bi bil kot nalašč v pomoč sedanjemu mežnarju pri agitaciji za obiskovanje svete maše!« OH. TE TUJKE! Pogovarjala sta se dva trgovska uslužbenca iz Maribora. Pa je dejal prvi: »Veš, v Angliji imenujejo dela prost sobotni popold'an vveekend!« Drugi se je začudil: »Čudno ime! Pri nas pravimo temu enostavno: in- ventura!« -,Wri mi» — ’11 c... *■ ' — Bojim se, mister VVatson, da na tem slonu le ne boste našli ščurkov. Boste že morali stopiti v ljubljanskega! BRALCI IN BRALKE! Naročite se na » T O T I LIST« — najcenejši tednik za dobro voljo in smeh! Letna naročnina 300, polletna 150, četrtletna 75 dinarjev! Naročila sprejema uprava v Mariboru, Kopališka ulica 2, proti vplačilu vsaj četrtletne naročnine vnaprej na tekoči račun pri NB 6401-T-169! PTUJSKA — Ali si že slišal, da so našli lastnika tehtnice, ki jo imajo v ptujski klavnici? — Nemogoče! — Le zakaj?! Stvar je čisto preprosta: leta 1941 je dal tehtnico v najem Nemcem za 5 RM mesečno ... — Potem je pa imel srečo! Drugim so Nemci takšne in podobne reči kar brez najemnine enostavno vzeli! — Res je! Toda tale haj-dinski srečni lastnik ima za to celo priče... — Kakšne priče vendar?! Pa menda ne gre za tiste, ki so jih na tej tehtnici tehtali? PREMETENEC »Ti, kaj misliš, zakaj je Lajči lam v Mariboru razstavljal bika?« »Ne vem ...« »No, dobro, sedaj mi pa povej, zakaj ni recimo raje razstavljal krave?« »Rekel sem ti že, da ne vem...« »Enostavno! Ce bi razstavljal kravo, bi moral tistemu, ki je kupil kravo, dati zastonj še telička! Ker pa je bil pameten, je lani prodal najprej bika, letos pa bo lahko še telička!« j-K4r e »v — Jaka. kaj sl pa razbijaš glavo, saj Se ni prepozno! PRODAJALNA mariborske Tovarne poljedelskih strojev v Murski Soboti Ivanocljeva ulica štev. 7, poštni predal 31, telefon štev. 52 ima še vedno na zalogi: traktorje »Zadrugar«, traktorje »Ansaldo«, samovczalke »Partizanka«, travokosilnicc, obračalnike za seno, motorne škropilnice, grablje za seno, motorne stiskalnice za seno in slamo. Kembrič valjarje, mlatilnice »1070«. mlatilnice »660«, elevatorje »42«, elevatorje «48«, iuščilce koruze, ročne škropilnice, vse vrste slamoreznic, vse vrste traktorskih in navadnih plugov, sejalnih strojev itd. Nadalje nudi stiskalnice za sadje in grozdje, ročne reporez-nice, hidravlične stiskalnice, trierje, sejalnice za koruzo, vse vrste črpalk, trosilce umetnih gnojil itd. Razpolaga z vsemi nadomestnimi deli. Vsa tekoča naročila sprejema nstno in pismeno. Zahtevajte kataloge! Pri nakupu 40 do 77% popust! Novhr.rak« Min * — Uredalttvo t PovartoUtvo Maribor — U»)i urednlikl odbor — Odgovorni »rednik Ciril Kavtti — Letna naročnina S00 dinarjev, polletna ISO, Četrtletna Maribor, KopaHtka 1 — Telefon 28-76 — C ek. ret. NB 640I-T-I69 — Poltni predal SJ — Rokopisov in hab ne vretamo — Tlak Mariborske tiskarna S« ■■ i -O.QyL j TELOVADBA NI PREDMET... Beremo, da se nekateri naši pedagogi razburjajo, ker se bo število telovadnih ur po šotah povečalo. Namesto solznih bomb je uporabil neki ravnatelj slab premog za zadimljenje telovadnice. Za uveljavitev svojih sklepov bo moral Svet za prosveto na nekaterih šolah uvesti preki sod. zivCna gimnastika Pred turnejo Crveue zvezde po Italiji je ljubljanski AS K povzročil beograjskim košarkarjem nemalo živčne gimnastike. Trener Nebojša Popovič je glasno zahteval od sodnikov, da zmaga Cr-vena zvezda. ASK je sicer tesno izgubil. Crvena zvezda pa je vložila protest proti tesnemu rezultatu in odšla v Italijo, kjer je prvo tekmo izgubila z Borletti-jem. To pa zaradi tega, ker trener Popovič ni znal povedati sodnikom v italijanskem jeziku, da mora zn»a-gati Crvena zvezda! INFRA-RDECl 2ARKI IN »GASPERCEK« V Ameriki so napravili poskus, pri katerem so v dvorani za šport ua ledu gledalce greli z infra-rdeči-mi žarki, ne da bi zaradi tega temperatura v dvorani padla. Na drsalni reviji v Mariboru smo pa opazili, ... no, in potem sem mn temeljito povedal tvoja mnenje! Toda, žal, bil je za vrati in me je slišal! — IST Slikarska izložba. Nekdo Je zelo nezadovoljen, pa ga vpraša drugi: — Vam izložba ni všeč? Ali ste morda futurist? — Ne — Jaz sem fuzba-Ust.. .1 SAT fB f9 • * ** * — Zdaj pa tiho, Oskar, sprevodnik prihajal Umveci&l&ošt (Piše Resk) vlogo. Na vogalu ulice so se srečali dentist, igralka brez talenta in operni pcvcc slabega glasu. V živahnem razgovoru jih je zmotil pisatelj. Ko je šel mimo, je pevec dvignil klobuk in se z narejeno spoštljivostjo priklonil. »Zakaj pa se tako globoko klanjaš?« — je vprašal dentist, ki mimoidočega ni poznal. »To je bil književnik!« — je s ciničnim nasmeškom poj&ghil pevec. Dentist je pogledal za pisateljem, zarezgetal od smeha in tlesknil z rokami: »Tak konjski pastir — pa književnik!« Pisatelj, ki je to pripombo slišal, se je obrnil In stopil k skupini. »Pravkar končujem novelo,« je mirno začel, »iščem pomoči! Ali bi vi, gospa, lahko imitirali smrt propadlega konja, vi gospod pevec pa posneli njegovo poslednje rezgetanje? Pravkar končujem poglavje o pastirju, ki mu umira konj!« — se je obrnil do dentista. Nekaj časa ga j« radovedno ogledoval, nato pa vzkliknil: »Oho, prijatelj, kako sem bil slep. Narava sama mi je ponujala original, jas pa sem iskal imitatorje!«