Glasilo krščanskega delovnega lfudstva
•■haja v>ak Četrtek popoldne; ▼ aluCaJu prom-	n	PoHmema Številka Dtn 1-50 — Cena: in 1 mesec	H	Oplaši, reklamacQe In naroCnlna na uprav*
■tka dan poprej — Urednlltro: Ljubljana, Stari	II	Din Or-, u Četrt leta Dtn IV., m pol leta Din 30*-; sa	II	Jugoslovanske tiskarne, KolportaBnl oddelek,
3(1 — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo	n	Inozemstvo Din 7** (meseCno) — Oglasi po dogovoru	II	Poljanski nasip St. 3 — Bokoplsl se ne vraCaJo
I. kongres
kršč. soc. rudarskega delavstva dne 11. julija 1926 v Zagorju.
Spored:
1. Ob 8. uri zjutraj sv. maša. (Poje moški zbor.)
2. Ob 9. uri otvoritev v dvorani Zadružnega doma.
Dopoldne :
1. Položaj rudarskega delavstva. (Tov. Flisek.)
2. Gospodarski itn kulturni položaj našega delavstva. (Tov. dr. Gosar.)
3. Delavska zbornica. (Tovariš Gajšek.)
Popoldne:
4. Položaj rudarskega delavstva v državnih premogovnikih. (Tov. Ura-njek.)
5. Delavska zakonodaja. (Tovariš Križnik.)
0.	Naša bodoča naloga. (Tovariš Keše.)
Tovariši! V nedeljo vsi v Zagorje! Pokažite Vašo stanovsko zavest, borbenost in odpornost! Manifestirajte za kruh in delo! Protestirajte proti kri-vieam, ki se drže kot sklenjena veriga!
Pripravljalni odbor.
k rudarskemu kongresu.
Komaj se je sprožila misel o kongresu, že je žela živahno umevanje in pritrjevanje. Iz vseh revirjev so se oglasili rudarji, navdušujoč se za kongres. Načrt je postal dejstvo. V nedeljo, dne 11. julija t. 1. se zberejo v Zagorju rudarski delegat je iz vseh krajev Slovenije. Na kongres bodo prišli s pcn&som, ker jih bo spremljala zavest, da bo prinesel kaj lepega, novega, popolnega. Vsak čuti, da ni vse Prav, da nekaj šepa, da bo treba zdraviti — nesebično in vztrajno, zdraviti tako dolgo, da se zacelijo brazde, ki so se orale na telesu našega naroda.
VS9 je še v razsulu. Kladivarjev Manjka. Klenih, poštenih mož, ki bodo obnavljali in varovali družbo še globjega razdejanja. In tisti, ki bodo Prišli na kongres, bodo odšli domov kot reformatorji in klicarji nove dobe. Enkrat za vedno se bodo otresli yseh predsodkov in si začrtali novo, Jasno pot, pot k ozdravljenju človeške ^uše, pot k spoznanju človeškega dostojanstva. Povedali bodo, da so ljudje tisti, ki rijejo pod zemljo in vlačijo na dan bogastvo za druge. Povedali bodo, da so potne srage trpinov ^Tedne spoštovanja, ker ustvarjajo blagostanje tako družbi kakor posameznikom, žrtvujoč sebe.
Na kongresu se bodo stisnile žu-'Jave roke iskrenih mož. In vsi ti bodo ^bljubili, da se bodo bojevali tako dolgo, da se uklonejo nasilniki in pridajo rudarjem pravico do poštenega ^vljenja. Rudarji nočejo razkošja, ho-Cejo dela, kruha, pravic!
Sejte na kongresu zdrava semena, da bo zrno vzklilo in bomo žetve ve-ee'i •.. Na svidenje!
»Za kršč. socializem".
Kdor hoče prav umeti idejo krščanskega socializma, mora prečitati to ?e*° potrebno brošurico. Dobi se v Kolportažnem oddelku »Slovenca« v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani.
Političen pregled.
Predsednik narodne skupščine je prejšnji teden poslal poslance na počitnice. Opozicija je proti temu protestirala, ker je nujno potrebno, da je skupščina zbrana. Vsled tolikih poplav je treba priskočiti prizadetemu prebivalstvu na pomoč. Ni še poteklo teden dni, pa je že sam predsednik narodne skupščine uvidel upravičenost zahtev opozicije. Časnikarjem namreč je izjavil, da krediti za pomoč poplavljencem ne bodo zadostni in da bo treba sklicati narodno skupščino.
V	naši notranji politiki je delo za kulisami zopet središče političnega zanimanja. Povoda za to je dovolj. Poslancev ni v Belgradu, Pašič je v Karlovih Varih, belgrajski radikali so sprti, Radič je zopet začel rušiti vlado in napadati razne miinistre. Kadar je položaj tako razburkan in politično obzorje tako nejasno, takrat so intriganti na delu, da položaj izrabijo v svojo korist. Gotovo je, da se bo tekom teh skupščinskih počitnic za kulisami marsikaj zvarilo, kar bo dalo našemu političnemu življenju nov pečat.
Pašič se že precej časa zdravi v Karlovih Varih. Kako je z njegovim zdravjem v resnici, je težko povedati. Pašičeva okolica poroča, da je Pašič popolnoma ozdravel, medtem ko druga, ne povsem nezanesljiva poročila, pravijo, da je Pašičevo stanje resno. Splošno se zatrjuje, da bi se imel Pašič vrniti v Belgrad okrog 20. julija in da bi se imel udeležiti shoda v Jagodini, katerega sklicujejo radikali. Ta shod naj bi bil velika manifestacija za radikalno stranko.
Pašič zasleduje politiko v Belgradu zelo natančno. On daje natančna navodila svojim zaupnikom, zlasti hoče doseči, da bi se za vsako ceno poravnal spor med belgrajskimi radikali. Ta spor ima resno obliko. Od osebnih nasprotij se je spor razvil do takih sovražnosti, da je prišlo med obema skupinama zadnjo nedeljo do krvavih spopadov. Trezni politiki v radikalni stranki uvidevajo, da tega spora 'ne bo mogoče več zlepa poravnati. Zato iščejo nekatere skupine radikalnih prvakov stike z Davidovi-eevimi demokrati. Pašicevci so namreč pripravljeni tudi na razcep stranke in bi v tem slučaju šli v opozicijo. Nasprotno krilo pa za opozicijo ni navdušeno, ampak si hoče ohraniti moč s tem, da bi rada sprejela v vlado kako opozicijonalno stranko, najraje Davidoviča, da bi s tem odbila Pašioev udarec. Ta boj je vseskozi zelo zanimiv. Veliko vprašanje je, če se bo Pašičevemu ugledu posrečilo ohraniti enotnost stranke.
Skupščinski odbori, zakonodajni odbor, finančni odbor in odbor zakona za izenačenje davkov delujejo tudi med počitnicami. Debate so prav živahne in se jih poslanci Jugoslov. kluba najvestnejše udeležujejo. Če sploh kdo govori, govori poslanec Jugoslov. kluba. V vseh treh odborih, to je treba poudarjati, Radičevci pridno molče. Dosedaj je govoril en sam poslanec Pucelj-Radičevie stranke.
Zakon o centralni upravi ima namen preurediti ustroj ministrstev. Skrčilo naj bi se število ministrstev in posli odpravljenih ministrstev naj bi se dodelili drugim ministrstvom. Jugoslov. klub predlaga in zahteva, da se osnuje in organizira 11 ministrstev. Odločno zahteva, da ministrstvo za socialno politiko ostane in da se mu pridruži ministrstvo za narodno zdravje.
V	odboru o davčnem zakonu je bil v razpravi zemljiški davek. Poslanci
Jugoslov. kluba so dosegli marsikatere zboljšave. Marsikakšna za Slovenijo krvavo potrebna določba pa ni prišla v zakon, ker bi se mogla uveljaviti le v Sloveniji. S tem se je ponovno dokazalo, cla ne smemo Slovenci nikdar odnehati od svoje zahteve po svoji lastni zakonodaji, ako hočemo ostati na dosedanji višini, tako v gospodarskem, kakor v socialnem fn kulturnem oziru.
Preteklo nedeljo je Radič priredil v Splitu shod, kjer je doživel nov polom. Že njegov žalosten govor, v katerem je napadal ministre svoje lastne stranke, je pokazal nagoto Radiča samega. K polomu pa so pripomogli Splitčani, ki so mu shod razbili. Da je Radičevi stranki v Splitu odzvonilo, dokazuje dejstvo, da je v Splitu proti Radiču demonstriralo več kot tisoč ljudi. Gotovo niso med zadnjimi vzroki, da so Splitčani tako razburili' nad Radičem, tiste besede v njegovem govoru, s katerimi je v Dalmaciji trdil, da nettunske konvencije za Dalmacijo niso škodljive, pri čemer Radič pač ni pomislil, da se borni Dalmatinec živo zaveda, kako težak je njegov boj za obstanek in da se mu obeta poslabšanje tega boja po nettunskih konvencijah.
Boi angleških rudarjev.
| Stavka angleških rudarjev še vednta traja. Rudarji so neuklonljivi, ker vedo, da bi njih poraz pomenil tudi poraz vsega angleškega delavstva, da celo tudi na kontinentu bi bile posledice za delavstvo usodepol-ne. Toda kljub temu, da se je celo vlada postavila na stran rudniških podjetnikov je enotnost vseh strokovnih organizacij večja kot je bila kdaj poprej. Vlada zastonj računa na neenotnost in nevztrajnost rudarjev. Sedaj je ukinila sedemurni delavnik, ki je doslej veljal za angleške rudarje, obenem pa je, hoteč omiliti nevoljia rudarjev, izdelalo tudi načrt za popolno preureditev angleške premogovne industrije, ki pa nikakor ne bi mogel odpomoči v piolni meri sedanji krizi angleškega rudarstva.
Proti osemurnemu delavniku se je rodil energičen odpor. Rudarji so izjavili, da ga ne priznajo pod nobenim pogojem in biodo storili vse, da. izvedbo osemurnega delavnika preprečijo. Izjave sc popolnoma resne in je gotovo do bo boj angleškega delavstva še velik in pomemben za delavstvo tudi drugiod. Posebno še ra* di tega, ker tudi v angleški vladni koaliciji zmagujejo konservativci, ki hočejo ob tej priliki popolnoma uničiti strokovno gibanje, brez ozira na >to, kako škodo naj bi prinesel ta dolgotrajni boj. Razumljivo je potem, da_ tudi za rudarje velja: energičen boj do konca!
Vlada, ki je v tem boju pokazala svojo popolmo nemoč, skuša omalovaževati prave zastopnike delavstva in stopiti v pogajanja z neodgovornimi osebami. Strokovne organizacije pa so že vnaprej dale popolno žago-tovilo, da je vsak poskus razbiti enotno fronto štrajkujočih rudarjev obso-' jen na polom. Če so katerikrat nastala različna mnenja med delavstvom glede taktike in metode boja nima to prav nikakega upliva na to, da ne bi vsi delavci stali vedno .enotni v boju proti združenim napa«, dom vlade in podjetnikov.
Vrhovni odbor angleških strokov-nih (organizacij je pričel sedaj veliko kampanjo, da preskrbi sredstev za podporo štrajkujočim rudarjem, da mobilizira javno mnenje proti vladf
in spravi vse do zadnjega moža v strokovne organizacije. Moral bo uporabiti sredstva in moč strokovnih organizacij, da do konca izvede boj proti vladi in rudniškim podjetnikom. Saj ne more biti nobenega dvoma več, da stoje v tem boju na tehtnici interesi celokupnega delavstva. Saj je tekom stavke utrpelo delavstvo že preko 16 miljonov funtov šterlin-gov škode na svojem zaslužku.
Izvršilni odbor rudarske internacionalne zveze je na svoji zadnji seji sklenil, da smatra podaljšanje delovnega časa ne samo kot ognože-nje rudarjev, temveč tudi kot neprenosljiv udarec za delavstvo po vseh panogah industrije. To je poskus, ki bo v slučaju uresničenja imel usode-polne posledice za rešitev vprašanja delovnega časa po vsem svetu. Zato je tudi v prvi vrsti naperjen boj proti temu, da bi se odkoderkoli mogel uvažati v Anglijo inozemski premog, v drugi vrsti pa gre akcija za tem, da se angleškim rudarjem tudi finančno odpomore.
Ali ie orsanizaciia potrebna?
Organizator bo naletel zelo velikokrat pri svoji agitaciji na odgovor delavcev in delavk, češ da ni potrebna organizacija, še več, organizacija poedincu celo škoduje, ker se hoče znebiti delodajalec predvsem onih delavcev, kateri so stanovsko zavedni in ki vise z vso močjo svoje duše na svojih organizacijah. Pod to ali ono pretvezo zlete taki značaji neredko iz podjetij. Res je, da je danes tak položaj. Danes je doba, ko ne mara odločujoč svet odločnih ljudi in kremenitih značajev. Današnja družba je namreč razkrojena, udana sa* mo slu po ugodnosti in razkošju ter pohlepu. Se peha za sredstvi, da bi ugodila svojemu poželenju. Zato je čisto naravno, da sovraži take značaje, ker vidi v njih glavno zapreko svojemu cilju. Ker pa hioče biti pro-. sta, ker hoče imeti čisto pot, zato neusmiljeno vse pohodi, četudi ječe in stokajo pod tako krutostjo posamezniki in cele družine. Žrtve padajo, sedanja poganska družba pa raja in kuje načrte, kako bo spravila pod suženjsko komando ne samo delavca proletarca, ampak vse delovne sloje.
Da, med maso trosi ta družba, da so organizacije nepotrebne. Saj ne dosezajo nikakih uspehov! Gospodujoči sloji napravijo, kar hočejo. Masa posluša, postaja topa in se oddaljuje od svojih organizacij. Rezultat?
V	Sloveniji je organiziranega delavstva slaba tretjina.
Resnica je. Organizacije so nepotrebne, toda ne za delavce, ampak za delodajalca.
Kaj je program strokovne organizacije? Da pribori za pošteno delo pošteno plačilo, tako da bo delavec v položaju, da uredi življenje, ki je dostojno človeka.
Ozrimo se po Sloveniji. Brezposelnost narašča, delo se skrajšuje, plače znižujejo. Delavec se mora boriti le za goli kruh, na kaj več ne more misliti, pa še vesel mora biti, če ima tega, čeprav v pičli meri. Kaj pa delodajalec? Ali on trpi, ali se je on kje omejil? Iste dividende, ista razkošnost, če ne še večje, ista razsipnost kakor prej. Kako velik kontrast! Kdo vse to omogoča! Delaveo sam. Kapitalist je organiziran, delavec razbit.
Ozrimo se na stanovanja. Oni, kateri tarna, da propada, da je blizu poloma, da ima velike izgube, da je
edina rešitev v znižanju mezd in v podaljšanju delovnega časa, živi v razkošnih stanovanjih z nadštevilni-mi sobami, delavec je stisnjen v kle-ti, podstrešja, v vagone ali v kake temne, zatohle luknje ,kjer hira s celo družino. Za delavca je stanovanjska kriza in on mora potrpeti.
Ali kako je z delavskim pravom? Imamo zakon :o zaščiti delavcev,' inšpekcijo dela itd. Toda učinka ni nikjer. Vladajoči sloji ignorirajo vse te zakone. Vzrok je pa zopet delavstvo samo, ker je neorganizirano, nesposobno, da bi branilo svoje pridobitve.
Delavstvo se je vživelo v neko čudno manijo, da se ga bodo velikaši usmilili in da mu bedo sami od sebe priznali, kar mu gre.
Toda razvoj zgodovine uči, da jo dobil od vsakokratne družbe mali človek le to, kar si je priboril. Na kai se more in sme delavec zanesti je edino on sam. samopomoč. Kljub splošni mizeriji bi bilo marsikaj boljšega, ko bi se delavstvo zavedalo samo sebe. Ko bi se zavedalo, kako velikega pomena je za človeško družbo in za njen obstoj, bi se otreslo otopelosti, se pričelo združevati in so-delovati v lorganizacijah. Ko bi delavstvo pravilno razumevalo svojo nalogo v družbi, bi prišlo kmalu do sodiodločevanja v državi. Tako pa, kje smo še do cilja!
Vsakemu delavcu mora biti jasno, da ni dovolj, da se ustvarijo zakoni socialne vsebine, ampak da orno sodeluje pri njih in nič manj pri izva-
janju teh zakonov. Kruh ni vse. To da delavcu le možnost da živi. Toda, ali naj bo le to plačilo za njegov znoj in trud? AJi mu njegov trud garantira eksistenco v slučaju onemoglosti in starosti? V sedanjih razmerah ne, bi mu pa moralo.
Ali če trdi delodajalec, da propada njegovo podjetje brez njegove so-krivde, ali ima delavstvo možnost, da bi lahko pregledalo poslovanje podjetja ter dognalo njegovo rentabilnost ali nerentabilnost? Nima, pa bi moralo imeti.
Ali ima delavstvo varstvo, da ne l)o pcedinec izkoriščan po kapitalistu, ampak da bo njegova plača določena po skupni pogodbi? Danes ga nima, pa bi ga moralo imeti.
Ali ima delavstvo možnost, da se lahko in kam pritoži, če je izkoriščan, prenizko plačan ali na cesto vržen brez krivde? Danes še ni take ustanove, pa bi morala biti.
Delavstvo se mora zavedati, da ne bo rešeno njegovo vprašanje in zagotovljena njegova eksistenca, doklei ne bodo priznane njegove minimalne* zahteve: Zavarovanje za brezposelnost, onemoglost, starost; Ustanova delavskih sosvetov; sovodstvo pri podjetjih; sosodbe pri sporih; zakonito priznane kolektivne pogodbe in delavska razsodišča.
To nisoi fantazije. To je dosegljivo, toda doseglo bo le do zadnjega moža in žene organiziran© in strogo disciplinirano delavstvo.
Jugoslovanska strokovna zveza.
nega premogokopa v Zabukovici se usojamo pritožiti potom Strokovne zveze rudarjev, skupine v Zabukovci, sledeče: Pritožimo se proti krivičnemu odvzetju draginjskih doklad rudarjem in njih družinam pri državnem premogovniku Velenje in Zabukovca. Draginja je vedno enaka in še raste, rudarji omagujejo, družine lezejo vsak dan v večje dolgove. Rudarska mladina slabi na zdravju. Radi bede in pomanjkanja zapuščajo rudarske delavce moči in vsled dolgov je polovico družin izročenih odvetnikom in sodiščem. Torej popolnoma obupen položaj. Naše prošnje na razna ministrstva, čeprav so pravilno kolkovana, se ne rešujejo, niti ne dobimo odgovora. Dalje najenergičneje protestiramo proti odgovoru na intervencijo g. nar. poslanca Vlada Pušenjaka na Ministarstvo za rude in šume v Belgradu, oziraje se na odlok slednjega v točki 2. Prosimo, da se točka 2 reši in sicer, da ostane pogodr ba izza 1. 11. 1923 v veljavi. Ker de-legatje delavcev nismo pristali ob priliki konference v Sarajevu na kako znižanje plač, je odgovor v točki 2 neutemeljen. Prosimo, da se ugodno reši naša prošnja vposlana na mini-
Iz centrale.
Konstituiranje načelstva. Na prvi seji načelstva Jugoslovanske strokovne zveze se je odbor konstituiral sledeče: Predsednik Gostinčar Jože; I. podpredsednik Žumer Srečko; TI. podpredsednik Rutar Jože; blagajnik Valant Milan; odborniki: dr. Andrej Gosar, Košir Franc, žužek France in Peterlin Srečko.
Strokovna zveza rudarjev.
Centrala rudarjev. Morda želi kdo od delegatov, ki bodo prišli na kongres, predlagati kake točke k resolucijam. Prosimo, da si take stvari vsakdo skrbno zapiše, ker se bodo po možnosti upoštevale. Sploh na kongresu na dan z vsako zdravo mislijo, ker bo čas za to.
Zagorje ob Savi. Člane naše skupine opozarjamo na kongres. Naj bi prišli po možnosti vsi, ker bo isti zelo važen. Želeti je, da bi bili že zjutraj pri 8 sv. maši.
Zabukovica. Naša skupina Strokovne zveze rudarjev je poslala dne 14. junija 1926 na soc. ministrstvo sle defo vlogo: Rudarski delavci držav-
strstvo soc. politike z dne 24. junija 1925, št. 223. Kolkovana je bila z 25 Din. Prosimo, naj se novi invalidski zakon v korist vojnih invalidov popravi temeljito in naj bi se k temu upoštevali predlogi invalidov samih.
Zveza tovarniškega delavstva.
Iz tajništva. Vsem skupinam in plačilnicam, posameznim članom in vsem, ki imajo v tem ali onem oziru opravka v tajništvu se sporoča, da so uradne ure vsak delavnik od 8. do 14. ure dopoldne in od 16. do 18. ure popoldne. Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje.
Brezposelnim članom. Ker je ena glavnih nalog organizacije tudi ta, da pomaga brezposelnim članom do zopetne zaposlitve ali gmotne podpore, se pozivajo vse skupine, da prijavijo vse brezposelne člane zvezi. Zgodi se, da se od strani delodajalcev večkrat iščejo delavci raznih strok in poklicev. Če organizacija niima v evidenci brezposelnih, ne more ustreči brezposelnim. Posledica tega je, da čestokrat dobijo delo namesto brezposlnih j inanj ali pa celo nepotrebni. Brezposelni naj se tudi prijavijo Drž. Borzi Dela. Ne pustimo, da nas tepe lastna malomarnost.
Malomarnežem v uvaževanje. Kdor misli, da zadostuje že samo dobra volja za rešitev izpod kapitalističnega jarma, se bridko vara. In kdor misli, da že samo dobra volja zadostuje vr-šitvi stanovske in organizacijske dolžnosti, se isto moti. Skupine, ki imajo sicer dobro voljo toda brez vidnega udejstvovanja čakajo v dobri veri, da mora uspeh sam priti, se tudi motijo. — Ne moremo preko tega, da skupine, ki sc jim dobro znane dolžnosti do organizacije, vljudno naprošamo, da plačajo zaostale prispevke, ter da v bodoče tudi gledajo na red in disciplino. Primorani smo prizadete skupine resno pozvati k dolžnosti in disciplini. Naša organizacija ne rabi članov za »štafažoc ali reklamo. To prepuščamo drugim. V bodočnosti stojimo pred važnimi nalogami. Za uspešno dovršitev teh nalog rabi organizacija resnih, zavednih in zrelih ljudi. Zato odklanjamo vsakega, ki bi hotel pristopiti v naše vrste samo za to, ker je krščanskega mišljenja ali ker ima dobro voljo, ker vemo, da nas tako prvi kakor drugi ne more rešiti, če ni med članstvom pravega razumevanja, praktičnega strokovnega in organizacijskega dela, delavske zavesti in solidarnosti, sočutja in medsebojne bratske ljubezni. Skupine naj se zavedajo svoje velike dolžnosti do zveze in naj ne trpe, da bi gotovi sebični ljudje zavirali uspešno delo v organizaciji. Vsak član naj ima vedno pred očmi le to, da organizacija zavisi le na rednih prispevkih svojih članov. Če ne bomo sejali, tudi želi ne bomo!
Razširjajte »Pravico«!
O viničarski organizaciji.
V	vinorodnih krajih okrajev Ljutomer ,Ptuj in Maribor tvori pretežno večino prebivalstva viničarski stan. To je posebna vrsta delavstva, posebnost po svojem stanovskem življen-skem obstoju, javnosti povsem nekaj nepoznanega v svojih problemih v viničarskem vprašanju. — Doživeli pa smo v splošnem razvoju tudi to, da se je ta do sedaj nepoznan, od javnosti neupoštevan najstarejši delavski stan, začel probujati in zahtevati zase enakopravnost v gospodarskem kakor socialnem oziru. Stanovska zavest in krute povojne razmere so dale našemu viničarju smisel za združenje, za organizacijo. — V Ljutomeru se je ustanovila »Strokovna Zveza viničarjev ter kot zakonita predstavi-teljica štiridesettisoč družin viničarskega stanu stopa vedno bolj in bolj v našo javnost z namenom, strniti pod svoje okrilje vse slovenske viničarje, boriti se zanje proti krivicam, upostaviti na temelju krščanskih načel pravične delovne pogoje, jih socialno in strokovno naobraziti ter tudi viničarjem priboriti vse socialne pravice.
Iz strahu, da bi se ta veliki delavski stan prestrumno ne organiziral, da bi kot tak samozavestno ne čutil velikega svojega produktivnega pomena v vinogradništvu kot najbogatejši panogi poljedelstva, ali pa iz napačnega pojmovanja naših stremljenj, so se rodila gotova nasprotovanja nekaterih krogov proti naši strokovni organizaciji. Očita se nam, da smo proti obstoječemu družabnemu redu, da hočemo agrarno reformo vinogradov, da zahtevamo krajši, oziroma 8 urni delovni čas, da s temi zahtevami kot taki mi že kršimo občestvo drugih z nami soživečih stanov, predvsem kmetov. Te trditve pa niso na mestu ter imajo po našem mnenju samo namen, nas ravno ovirati v občestve-nem razumevanju in nas osovražiti pri kmetih zato, ker hočemo svoj ■ stan združiti ter mu priboriti mesto enakovrednih z drugimi. Zato smo primorani javno in odkritosrčno povedati svoj program ali predvsem odgovarjati na gorenje trditve ter podati pojasnila o našem stališču tistim, ki nam stoje najbližje, pa se nam radi, napačnih govoric kažejo nepri-jateljske.
Res! Vedno in povsod poudarjamo, da je treba sedanji družabni red izpremeniti zato, ker je njegov prevladujoči glavni cilj izkoriščanje ter nasilje močnejšega nad šibkejšim, bogatega nad revnim. Trdimo: da danes v večini zmaguje mrtva reč nad duhom življenja ne samo v posedujočih slojih, ampak tudi med delavstvom samim in da se zaradi napačne materialistične ideje veliko greši na obeh straneh. Proti temu pa tudi povsod
France žužek:
Med viničarji.
(Vtisi z letošnjih majskih zborovanj.)
V	SLAMNJAKU NAD LUTOMEROM.
Že geološko so zanimivi ti viničarski kraji. Če greš od Ormoža proti Ljutomeru peš, vidiš vinograd pri vinogradu, trto ob trti. Ljutomer pa tl sliko dobesedno pretrga: takoj za mestom se začne mursko in prekmursko polje, ki naglo prehaja v malo mažarsko nižino z Veliko Kanižo in lepim Blatnim jezerom (Balatov!). Ja, ta mažarščina: blato je balatov, klobasa je kolbasz,' sluga je szolga, mačka je a maeska, dvor je az udvor, pes (kuža) je a kutya, šetati je še-talni, obedovati je ebedelni, večerjati je vaesarazni, slama je soloma, brana je borona, ciganski prvak je vojvoda — pa so še šli in Slovake niso imenovali drugače klat a Tot, kar je isto kot gomještajerski »Todl« — In vendar na vsak korak sledove sinov Slave. Kako že poje Prešeren v »Krstu pri Savici«?: »Največ sveta otrokom sliši Slave«. Ko so med vojno potovali naši fantje-ujetniki s pomočjo slovenskega - jezika tja do Koreje in v bližino Port-Arturja, tedaj je avstrijski prosvetni
minister omenjeni Prešernov pasus ukazal črtati iz srednješolskih beril. Podobne reči uganjajo izvestni ljudje tudi danes. A naš »dialekt« je močnejši od prosvetnih ministrov. V Ameriki, Franciji, Belgiji, v Maroku in v Palestini, — ptevsod shajajo naši fantje z njim in bodo še dolgo.
Pod vznožjem ljutomerskih goric, skoro prav pod klancem čepi Rakovčeva gostilna. Lična je in marsikateremu vozniku uteši glad in žejo. Tja sva krenila s tovarišem Husjakom, ki me je spremljal, da ob pol litru dobrega vina malo pokramljava in se založiva s cigaretami. Bil je že trden mrak in prižigali sio petrolejko. Kar preči smo bili na politiki, politikarjih in govornikih. Radie, Korošec, Hoh-njec, pa dr. Gosar, ki že tako dolgo hodi v Ljutomer, da so ta čas spili in prodali zadnjo ča|o »sedemnaj-ščeka«. Je hudo: Kranjec, zlasti pa Kraševec nikoli ne utegne. Vedno je zaposlen. Študira, piše, grunta, tuhta. Upajmo, da bo dr. A. Gosar povedal, pošteno besedo našim viničarjem se vsaj ob priliki njihovega I. kongresa. Ali kaj mislijo na 7. in 8. december 1926? Tedaj bi se prav lepo. zborovalo v društvenem domu v Ljutomeru ali pa v Slamnjaku pri tovarišu Hu-sjaku. Med debato nam bo muzicirala
neumorna burja, na koncu pa nam bodo zabrenkali par lepih šmiklavški in ljutomerski tamburaši od Krekove mladine. Vavpotič za kongresno zborovanje ni primeren.
Moj spremljevalec Ivan Husjak je že star delavec. Zagreb mu je njega dni dajal kruha. Bil je tam tudi organiziran; seveda pri socialnih demokratih. Krščanski socialisti se tam ne morejo razviti, dasi je ugoden teren in za začetek dovolj razboritih katoliških Hrvatov. Kolikokrat so mi v mislih bratje Hrvati, naši pučkaši! Kadar me zanese pot v lahkokrili Zagreb, vedno in vedno se mi zahoče konkretnega dela. Te strele pa debatirajo o vsem: O Rimu, o katoliški akciji v Franciji, v Italiji, o težkočah agrarne reforme na Hrvaškem, in že imaš — sa svim novo pitanje, sedem pitanj! Vrag vzemi vsa hrvaška pitanja! Pri nas pitaj® pobalinje kose, ženske peteline, gosi in purane, moški vole, organizatorji pa organizirajo, da je joj, pa magari, da jih sem in tja kaki sodrugi malo »preprašijo«. No, Radiča k nam. Ali pa mi doli. Par-naših organizatorjev v Zagreb. Kako hitro bodo začeli vtikati svoje nosove v Franckovo cikorijo in v druga podjetja. Ne bo dosti besed na shodih, pač pa članov, organiziranih članov.
V	enem letu pa delavski list, pobratim naše »Pravice«. »Radničko pravo« naj bi mu bilo ime. Bomo videli: Morda bo dvignila naš pokret na Hrvaškem Dalmacija s Splitom? Zdi se vsaj, da je tam manj »pitanj« kot v Zagrebu.
Ko sva se s tov. Ivanom Husjakom od Rakovca polagoma vspenjala proti Slamnjaku, sva rekla marsikatero. Husjak, je iod začetka v naši viničarski organizaciji. Je požrtvovalen in vse do dna razume. Najbolj mu je žal, da ni nikoli imel daru govora. Zato pa mu je Bog dal koš drugih dobrih lastnosti: rhiren je, prevda-ren, previden, pošten, skrajno potrpežljiv in globoko veren. Njegova velika viničarija je na razpolago vsem: »Krekovi mladini« in »Strokovni zvezi viničarjev«. — V zadnjih dveh letih se je tov. Husjak kar nekam pomladil. Vesel je, ko vidi, da se viničarska armada vendarle polagomg^robuja. Visoko ceni sedanjega ta^Hi, ki je sicer samouk, a pozna soHa vprašanja, govori pa kakor malokateri inteligenten govornik. In kar je glavno: neprestano je na delu: Organizira sestanke, shode, piše, predava, intervenira. Upamo, da ne bo omagal if1 da mu bo sledil še ta ali oni iz viničarskih vrat samih.
(Nadaljevanje.)
\
naglašamo, da je edin pripomoček za ozdravljenje današnjih razmer praktično krščanstvo. Zrevolucijonirati je tedaj treba pogubne nazore človeštva e samopašnosti, dobičkarstvu in materializmu ter upostaviti nazaj idejo onega, ki uči, da smo vsi zemljani bratje in sestre med seboj (kakor delavec tako gospodar in obratno) ter, da smo vsi otroci enega samega Očete, z enakimi pravicami do življenja, “o našem ni dober kristjan tisti, ki sicer moli, a ima vedno pripravljeno stisnjeno pest v žepu, da lahko vsak •tip udari svojega bližnjega. Hočemo ebojestranskega krščanskega udejstvovanja: Kar moliš, kar govoriš, da to tudi storiš. S tem imamo tukaj no-yega človeka, ki bo stvoril nov družabni red ter mislimo, da nas lahko razume vsak. Komur se pa hoče sedanjega družabnega reda in njegovih fazmer, kdor je v strahu zanj, temu !e pač po volji vse, kar se danes iz-yaja, če že mogoče* tega i sam izvajati ne pomaga.
Naše vinorodne kraje posedujejo dajveč meščanski krogi, >Her-achaften«, grofje, redovi in ustanove, izmed teh so največ tujerodci. Vsak tepši kos zemlje za vinograd je zaseden skoraj od tujca. Tako je večina domačinov brez svoje grude, brez svoje strehe. Vselej dokažemo, če je treba, retenico, da je v malenkostnih !2jemah položaj viničarja ravno naj-alabši tam, kjer služi večjemu vinogradniku. siabše plače v denarju, deprimerna stanovanja, manj svobode več trpljenja, več zapostavljanja d) šikaniranja po tretjih osebah itd. redaj, če mi kot organizacija ščitimo d} se borimo za gospodarske interese viničarjev, če zahtevamo, da naj ima v|ničar pošteno človeka vredno eksi-stenco, da se naj v ta namen plače zboljšaj0) naj bodo stanovanja viničarjev morali, zdravju in njih gospodarstvu primerna, da zahtevamo kot delavski stan zavarovanja vseh oblik, ^a se uzakoni viničarski red, tedaj, ^e to ni mogoče, pravimo, nastopi tu-*aJ pač nujno vprašanje agrarne re-‘Orme vinogradov — potem ni to de-toagosftvo. Nikoli1 nismo mislili ali dčili: tovariš, kar vidiš danes pri bogatinu ali pri velevinogradniku, glej, da čimprej pridobiš sebi, ampak mi programatično zahtevamo zase samo Pošteno življenje ob pravičnih delov-dih pogojih. To je samo nujna borba Za obstoj našega življenja, katerega dam je Bog dal in z njim vred tudi Pravico, boriti se zanj.
O delovnem času naglašamo, da nočemo enotnosti v istem, da se naj sistem delovnega časa uvene isti, kot j® v ljutomerskem okraju. Pri deri (brez hrane) je nastop dela ob pol °Sdiih zjutraj in se konča ob pol še-stih zvečer vštevši pol ure počitka Pred in popoldan ter eno uro opoldan. Ni krivično od nas, če zahtevamo, da se naj delovni čas stori enoten, ker so dnevne plače tudi še enot-
V- Pitako:
Janez Krek.
(Hermann W e n d e 1: Aus dem siid-slawischen Risorgimento.)
. Samo okrepitev njegovega gospodarskega položaja je dala slovenske-j d ljudstvu na Kranjskem, Koroškem d Štajerskem moč, da se je mogel ^braniti pred prodirajočim nemštvom, tez ozira na slovensko deželo, ki je . teku stoletij pretrgala nemški val, j® \ »Celjskih Slovenskih Novinah« rarcne dobe opevala neka pesem, v ^dteri so se menjavale slovenske in emške vrstice bratsko ljubezen obeh fodov:
Kak srečni smo mi brati In schoner Steiermark!
Nam hudga ni se bati,
Die Einheit macht uns stark.
št-' '*'oc*a vprav 1. 1848. vzbujeni nem-kl nacionalizem je segel brezobzirno Aa ?.labotni in komaj poznati rod po jdriji; cei0 Manc in Engels nista opa-*a, da ločijo poleg Hrvatov tudi Slo-enci Nemčijo in Ogrsko od Jadran-aega morja, »in Nemčija in Ogrska ne moreta pustiti odrezati od Ja-anskega morja.« Neposredno seve-80 se pokazali poskusi splošnega
ne, dočim morajo viničarji ormoškega okraja delati eno uro več in viničarji na Vurbergu do solnčnega zatona ali trii ure več za isto plačo. Ne verjamemo, da bi radi upeljave tega delovnega časa trpelo naše narodno gospodarstvo, če ne trpi najmanj ono v ljutomerskih krajih.
Da smo kdaj nastopali v organ' zaciji proti kmetu, ter namenoma kršili prijateljske odnošaje med obema stanovoma, nam nikdo ne more očitati in ne dokazati. Naš dr. Krek je dejal: »Kmet in delavec sta absolutno nedeljiva enota.« Tega se tudi v polni meri mi zavedamo in nimamo sploh povoda drugače storiti. Saj je viničar pri delu večine kmetov še danes najboljše plačan, ker dobi za čas dela hrano in še povrh toliko plače v denarju kakor pri gospodi brez hrane. Kmetski viničarji tudi niso izpostavljeni tolikim šikanam kot gosposki in še se najde, da viničar in njegov gospodar kmet tvorita celo skupno družinsko občestvo. Zgodilo se je, da smo morali odločno nastopiti za pravice viničarja, ne pravimo pa, da so zaradi nekaterih vsi kmetje na-pram viničarju slabi, kakor bi ne bilo prav, če bi radi nemarnosti nekaj naših oseb obsodili vse viničarje kot take. Razrednega boja ne maramo ter ga sploh ne izzivamo. Rama ob rami naj bo! Kmet, delavec, obrtnik, takozvani — mali sloji — naj se združijo, organizirajo vsak po svoji proti kapitalizmu, ki žre žulje in kri nas vseh. Kot v poljedelski državi naj predvsem poljedelec in poljedelski delavec držita skupaj ter si vzajemno in pravično delita med seboj dobrine, za katere se oba trudita in katere dans ravno vsled razcepljenosti v pretežnem delu uživajo drugi.
Tako je naše stališče v tem oziru. Kdor trdi drugače, je proti nam. Nezadovoljstva ne bomo užigali, za pravice se bomo borili dosledno tam, kjer so res krivice. Naše zahteve za zboljšanje položaja bodo samo tolike, kolikor so pravične in socialno dobre. Mi se bomo vedno ozirali na dejanske potrebe posameznikov kakor tudi skupnosti vseh stanov. — P. Rozman, viničarski tajnik.
Izseljevanje rudarjev v Francijo.
Delavska zborpica nam poroča:
V	sredo 23. junija je odšel v Francijo drugi transport rudarjev. Prvi, ki se je odpravil sredi maja, je obsegat 46 delavcev z družinami za železo-rudnik Socičte Metaliurgique de Knu-tange v Alzaciji, zadnji pa 120 rudar-jev-samcev, od kojih jih odpade 15 na železorudnik Societe des Acieries de Longwy v Alzaciji, tcstali pa na pre-mcgokop Societe des mineš Conrrie-res, Biliy Montigny, Pas de Calais v severni Franciji.
ponemčevanja z uradništvom ministra Bacha, ki je nekemu slovenskemu odposlanstvu celo smešno očital, da mislijo na ločitev od Avstrije.
Desetletja med 1850. in 1860. je kakor v vsej državi bilo tudi pri Slovencih kakor pod debelo snežno odejo. Ob Krekovi zibelki pa je že začela cveteti pomlad; kajti pesniško generacijo, ki ji je ostal v duši duh 1. 1848. in je sedaj stopala v moško dobo, je gnala nacionalna, slovenska misel v drugi meri v boj kot sodobnike Prešernove. Ne samo, da je zapel Simon Jenko svojo »slovensko marseljezo«: Naprej, zastava slave!, ne samo, da je dal Simon Gregorčič, »goriški slavec«, izraza nacionalnemu čutu v pesmi, ampak še več: Fran Levstik, Josip Stritar in Josip Jurčič so šli v boj proti vsaki pedanteriji, formam in šablonam ter zastarelim navadam. S tem, da so čaščene »pisatelje« in »pesnike« mrtvih šemarij brezobzirno skritikovali in slovenskega pisatelja neumorno navajali k narodnemu jeziku, k govorici1 preprostega naroda, so razčistili' ozračje in uravnali pot pravi umetnosti; kajti, ko je Levstik zahteval opis domačega življenja v domačem jeziku in z mislimi domačije, »da bo videl Slovenec Slovenca
V četrtek 1. julija je odšel v Francijo tretji transport rudarjev, ki je obsegal 64 samcev in 45 obitelji. Njihova pot jih vodi deloma v želeao-rudnike v Alzaciji, deloma v premogo-kope v severni Franciji. Potne stroške za obitelji plača proti majhnemu pov vračilu Delavska zbornica iz izselje^ niškega fonda, za kojega je v ta namen prispevala nekaj denarja Trb. prem. družba.
V scboto je odšlo 60 samcev tudi v Dalmacijo, v premogokop Siverič. Vrše se še nadaljnje redukcije, med njimi mnogo oženjenih, a za te je še negotovo kedaj bodo pripravljena potrebna stanovanja.
Transport oskrbuje Francosko generalno izseljeniško društvo v Zagrebu, B cesta 33, in se morejo posa^ mezniki obračati tudi nanj za vse potrebne informacije glede izselitve v Francijo.
Kar se tiče rodbin, je ministrstvo socialne politike na intervencijo De^ lavske zbornice dovolilo izselitev 44, ki bi jih bile pripravljene sprejeti francoske družbe takoj, ko bodo urejena primerna stanovanja. Priporoča pa se družinam, naj si zaenkrat še ne. delajo stroškov z nabavo potnih listov, ker ni predvideno, kedaj bi mogli oditi še nadaljnji.
Delavstvo se opozarja, da je izseljeniška akcija namenjena le onim, ki so brez dela, drugim pa se svetuje, naj ostanejo pri svojem delu v domovini.
Po diošlih informacijah je pripravljeno sprejeti večje število delavcev tudi podjetje Dukič v Trbovljah.
Tedenske novice.
Za revizijo pravilnika o bratovskih skladnjah je posl. dr. Gosar vložil na ministrstvo za šume in rude vprašanje, v katerem opozarja na nujnost, da se pravilnik o bratovskih skiadnicah revidira in da naj minister brez odloga skliče v ministrstvu tozadevno anketo.
Skupen izlet Strokovne zveze javnih nameščencev, somišljenikov SLS, v Kamnik je preložen na 11. julija in ne na 4. kakor je bilo prvotno določeno. Odhod z drugim vlakom ob tri-četrt na 8 z glavnega kolodvora. Člani), pridite z družinami in prijatelji — Odbor.
Občni zbor Trboveljske nremo-£®kopne družbe, ki se je pred kratkim vršil, je sklenil, da se izplača za leto 1925. ista dividenda kakor lansko leto, t. j. 30 Din za delnico. Koliko ubogih delavcev je bilo tekom leta yrženih na cesto in pahnjenih rodbin v pomanjkanje in obup samo vsled tega, da so se na letošnjem cbčnem zboru TPD razdelile dividende v isti višini kot lansko leto.
Slaba vzgoja. V kolodvorski ulici v Ljubljani je menjalnica; ko je bila soproga lastnika sama v menjalnici,
v knjigi, kakor vidi svoj obraz v zrcalu«, tedaj je Jurčič izpolnil to zahtevo s svojimi kmetiškimi povestmi, iz katerih diha vonj domače grude. Kljub vsem nasprotstvom in dasi je Stritar sanjal o mesijanskem poklicu Slovanov, je vendar vodil Levstik od njega oduševljeno mladino s svojimi jasnimi moškimi in določnimi nastopi proč od meglenega vseslovanstva, ki se je naslajalo samo ob številu drugih Slovanov in je trdilo, da je zgodovina samo nasprotstvo med Slovani in Germani, k pravemu in resničnemu. Nekaj tega je slišal Krek v svojih mladih letih, kajti njegova mati, žena nenavadnega poudarka, ki je po zgodnji smrti svojega moža 1. 1875. tako ali tako prehranjevala družino z malo trgovino v Selcih na Gorenjskem, se je s pravo strastjo poglabljala v dela Prešerna, Stritarja in Jurčiča.
Levstik, Stritar in Jurčič so bili kolikor toliko tudi politiki. Ko so kanoni pri Solferinu in Magenti sprožili vprašanje, kako urediti avstrijsko državo, je po letu 1860. zopet razpela krila misel združitve vseh slovanskih dežel. Mariborski program iz 1. 1865. je zahteval enotno vojvodino Kranjsko z vsemi njenimi deli in tudi misel o Notranji Avstriji, kot upravni
so vstopili štirje fantalini, ki so gospo obkolili, eden pa jo je udaril s pendrekom po glavi. K sreči je imela še toliko moči, da je skočila k oknu in zavpila na pomoč, nakar so fantje zbežali. Sedaj ima že vse v rokah policija.
Brezalkoholna produkcija, Ljubljana, Poljanski nasip 10-1 pošlje vsakemu naročniku »Pravice« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj, ne bo Vam žal!
Smrt pri podiranju dreves. Na Pobrežju pri Mariboru je sprevodnik drž. železnice Fr. Lešnik podiral drevesa. Pri podiranju ga je eno drevo pritisnilo tako nesrečno, da je obležal nezavesten in so ga morali prepeljati v bolnico, kjer je umri radi notranjih poškodb.
Avtomobil je povozil na cesti v Krčevini pri Mariboru 4 letnega železničarjevega sina A. Birsa. Otrok je med prepeljavo v bolnico umrl.
Nova železniška postaja. Dne 29. junija je bila otvorjena nova železniška postaja Pušenci pri Ormožu.
Smrt v tujini. V Ameriki je na delu ubilo 39 letnega rojaka Antona Čampo. Delal je v rudniku na parni lopati, ko je padel nanj težak hlod in mu zdrobil glavo. Zapustil je vdovo in pet otrok.
Smrtna nesreča. Pri obiranju črešenj se je smrtno ponesrečil posestnik Ivan Bizjak z Malega vrha v Savinjski dolini. Po lestvi je zlezel na visoko drevo. Pod nogo pa se mu je ulrpala veja., za njo še takoj druga, vsled česar je padel skozi veje na tla in obležal s težkimi notranjimi po škodbami. Prepeljali so ga v celjsko bolnico, kjer je pa drugi dan izdihnil.
Avtomobilska nesreča. V bližini vasi Veliki Gaber na Dolenjskem sta naenkrat počili obe desni pnevmatiki avtomobilu, v katerem je vozil šofer Avgust Korotaj ravnatelja delniške družbe za eksploatacijo gozdov ing. Premroua. Avtomobil je vsled tega zdrknil v globok cestni jarek. Šofer je bil na mestu mrtev, ravnatelj pa je dobil le lahke poškodbe.
Neprevidnost. V Starem trgu pri Rakeku je posestnikova žena Marjeta Kovačič zakurila ogenj, da bi skuhala zajutrek. Ker pa ji ni hotelo goreti, je polila še tleča drva s petrolejem. Nenadoma se je vnel petrolej, plamen je bušnil v steklenico, ki jo je razneslo. Žena je bila naenkrat vsa v plamenu. K sreči so prihiteli pravočasno domači in sosedje, ki so ženo pogasili. Smrtnonevamo ožgano so prepeljali v bolnišnico.
Hiša se je zrušila v vasi Dračevo v Hercegovini in pokopala pod seboj dva otroka. Izpod ruševin so izvlekli strašno razmesarjeni trupli. Starši so bili ob času nesreče zaposleni na polju.
Povodnji v naši državi. Voda narašča posebno v južnem delu. Pri Bel-gradu je Sava narastla za 5 m nad normalo. Nikjer ne ostane brez škode.
enoti Kranjske, Koroške, Štajerske in Primorske, ni mirovala. Toda razvoj je brezobzirno zatrl upe in stremljenja malega slovenskega naroda, ki je stal ob poti kot plaha vijolica. Pač je bilo leta 1862. ukazano sodiščem obravnavati s Slovenci v njihovem materinem jeziku, pač je dobila slovenščina kot učni predmet dostop v višje šole, in vpeljava slovenskega učnega jezika v osnovne šole je dala podlago ljudski izobrazbi, ki je bila z gospodovanjem otrokom nerazumljive nemščine grozno zanemarjena in jo je pred letom 1848. dosegla komaj ena’ petina šoloobvezne dece. Posredno s tem so nastale tudi druge neuradne izobraževalne ustanove. Tako se je ustanovila 1. 1864. Slovenska Matica po zgledu srbske in hrvatske Matice in leta 1852. v Celovcu ustanovljena Družba sv. Mohorja je med leti 1850. do 1870. poštirinajsterila število udov od 1116 na 16.175 in čitalnice so tudi napravile svoje, da se je izšolal slovenski kmet za aktivno sodelovanje v javnem življenju.
(Dalje.)
Agitirajte za »Pravico«!
Cigani ugrabili dete. Orožniki so ustavili tri cigane, ki so prosjačili po občini Sesveta pri Zagrebu. V ciganskem spremstvu so dobili 12 letno deklico, hčerko neke vdove iz Popovača. S pomočjo te deklice so beračili in imeli tudi dokaj uspeha. Orožniki so deklico ciganom odvzeli in obvestili njeno mater. Cigane so izročili sodišču.
Za tiskovni sklad» Pravice« je darovala Kveder Ana, perica, iz Ljubljane 10 Din. Hvala lepa!
Društvo dipl. babic. V smislu sklepa, sprejetega na letošnjem obč. zboru dne 12. aprila t. 1., smo vsem babicam, katerih naslovi so nam znani, poslali v zadnjih dnevih okrožnice in obenem priglasnice. Okrožnica v kratkih obrisih razlaga, na kakšni podlagi smo ustvarili »Podporni in provizijski sklad«. Predvsem opozarjamo, da smo mesečne prispevke za' vse enako določili na 15 dinarjev. Obenem pa smo podpore, do katerih ima vsaka članica po najmanj 3 letnem rednem vplačevanju mesečnih prispevkov pod gotovimi pogoji pravico, določili v različnih zneskih, ki odgovarjajo številu let, katere je bila podpore deležna članica včlanjena. Članice, katere so 3 do 5 let vplačevale, dobe 50 odstot. one pa ko so vplačevale nad 40 let pa 100 odstot., torej celi znesek podpore, kateri se za vsako poslovno leto vnaprej določijo. Onim članicam, katere so dosedaj vplačevale po 20 dinarjev na mesec, je treba za tekoči mesec plačati samo razliko. N. pr. če je v aprilu in maju poslala 2 krat po 20 Din, to je skupaj 40 Din, plača za junij in julij samo še 20 Din. Obratno pa naj ione članice, katere so plačevale samo po 10 Din na mesec, do^ plačajo razliko in 15 Din za tekoči mesec. Vsaka članica naj izpolni pri-glasnico, čeravno je že delj časa včlanjena, ter naj vpiše kot datum oni dan, ko je faktično vstopila, da dobimio točen pregled. Če je kaka članica zaostala z vplačilom letošnje letne članarine ali z mesečnimi prispevki za podporni fond, naj isto vpošlje še tekom tega meseca. Ker smo okrožnice razposlali šele v zadnjih dneh, damo priliko za vplačan je tekočih kakor zaostalih prispevkov vsem članicam do konca tega meseca. Na novo vstopivše članice pa morajo vplačati prvi mesec 41 Din, in sicer 6 Din vpisnine, 20 letne članarine in 15 Din kot prvomesečni prispevek za sklad. Ko dobimo vposla-nih gotovo število priglasnic tako od že včlanjenih kakor na novo pri-stoplih babic, bomo takoj razposlali poštne položnice, s katerimi naj potem članice odpošljejo svoje prispevke. S tem si prihranijo članice poštnino, mi pa imamo lažjo kontrolo. Tovarišice! 15 dinarjev na mesec je tako malenkosten znesek, da ga lahko plača vsaka članica, društvu pa pripomore do razvoja in s tem sebi do poznejše podpore. V današnjih razmerah ne more nihče, pa naj si bo še tako dobro situiran, predvidevati, kako mu bo šlo v poznejših letih. Pa tudi tovariški čut nam veleva, da pomagamo denarno šibkejšim tovarišicam do zasigurane eksistence na njih stara leta. Ako kaka tovarišica ni prejela naše okrožnice, naj nam to takoj sporoči, da jo ji dopošljemo.
Dopisi.
Tržič. Nekdaj tako cvetoča usnjarska obrt in industrija v Tržiču, danes zelo naglo propada. Še pred letom dni so bila štiri usnjarska podjetja, da ne omenjamo tistih časov,
ko je bilo 12 in še več usnjarskih mojstrov, ko je usnjarska tovarna K. B. Mally bila na višku, kjer je bilo zaposlenih ca. 150 delavskih moči in se je v nji izgotovilo tedensko 3600 ovčin in nad 10 težkih kož za podplate, kar bi znašalo v današnji vrednosti minimalno Din 200.000. Danes ta obrat leži na tleh in ravno preteklo soboto je bilo odpuščenih 7 delavcev, ostale pa doleti isto prej ali slej. S kakšnim strahom gleda v bodočnost tp delavstvo, kakšne občutke imajo oni, ki so v tovarni delali 20, 30, 40 ali še več let, kateri so s tovarno, rekel bi, postali eno, katerim je podjetje prirastlo na srce in so skoraj smatrali, da je njihova lastnina, kei bila jim je v resnici drugi dom. Danes jim to, za kar se je prelilo toliko in toliko znojnih kapljic grozi, da jim odreče vsakdanji zaslužek. Zakaj tako? To vprašanje si stavimo nehote. Odgovor je čisto lahak. Zato, ker današnji gospodarski red popolnoma prezira delavca kot človeka, zato ker vlada neomejena gospodarska svoboda, neomejena svoboda vesti, neomejena politična svtoboda, katera si nadeva dolžnost, da mora ščititi močnejšega pred šibkejšim, da mora izdajati take zakone in odredbe, da se šibkejše vedno bolj in bolj tlači. Kriv je liberalno individualistični duh, kateri je zmaterijaliziral današnjo človeško družbo, ki je pomehkužil posedujoče, nemaničem pa je vzel zavest skupnosti. Zato trpi človeška družba, zato grozi delavcu na starost, da bo brez kruha, zato propadajo podjetja, zato propada tudi današnji gospodarski red. Gledajoč v bodočnost, si pa kršč. socialisti v Tržiču gradimo svoje podjetje. Imamo že lepo razvito usnjarsko in čevljarsko zadrugo, v kateri je zaposlenih \ usnjarskem podjetju 22 ljudi. Zadruga ima šele poldrugo leto življenja in je v kratkem času pokazala, da je zmožna življenja, da je delav-stvio zmožno voditi gospodarstvo. Bodočnost imajo le ona podjetja, katera vodijo ljudje, ki so moralno močni. Modemi kapitalisti se bahajo, kako dobri gospodarji so. Če pogledaš malo za kulise, pa vidiš, kako je vse puhlo, da je vse na robu propada. Za po-vrstjo propadajo kapitalistična podjetja in v propad gredo hiše in podjetja najbolj odličnih Tržičanav. Mi kršč. soc. pa mirno gledamo vse to v zavesti, da bodočnost Tržiča je v rokah krščanskega socializma.
Krekova mladina.
Iz centrale: Seja načelstva Krekove mladine se bo vršila v torek 13. t. m. v društvenih prostorih na Starem trgu 2 I. nad. — Okrožnice štev. 22. smo razposlali vsem našim podružnicam, ki naj navodila točno uva-žujejo in tudi izvrše. Ponovno pro-vočasno uredi glede objavljenja.
Krekova mladina Ljubljlana je začela zopet s svojimi rednimi sestanki, kateri se bodo vršili redno vsak ponedeljek do zopetnega začetka Krekove socialne šole. Tovariši, ne zamujajte predavanj, udeležujte se jih polnoštevilno. — Preds.
Krekova mladina SneberjerZadobrova. Tukajšnja podružnica bo imela
11.	t. m. svojo vrtno veselico pri g. Josipu Ložarju v Sneberjih. Med zanimivim sporedom bo tudi kuplet Jurček, ki dosedaj še ni nastopil v Sneberjih. Tamburaški zbor Krekove mladine Zalog-Spodnji Kašelj, bo prvič nastopil javno pod vodstvom tovariša J. Mrcine. Vabimo vse naše tovariše in prijatelje, da pohitijo med Krekovce v Sneberje. Začetek vese-
lice je ob 3. uri popoldan. Vstopnina 3 Din. čisti dohodek je namenjen za knjižnico naše podružnice.
Krekova mladina Zalog-Spodnji Kašelj. Naša podružnica je skupno s podružnico Sneberje - Zadobrova napravila izlet v Št. Jakob ob Savi k Baščat. Izleta se je udeležilo nad 70 članov in članic. Med prosto zabavo nas je kratkočasil naš tamburaški zbor in pevski zbor Krekove mladine iz Sneber. Za trud se ji tovariško zahvaljujemo. Člani in članice obeh podružnic so izrazili željo, da bi tekom poletja priredili več takih skupnih izletov, da se medsebojno prijateljsko seznanimo.
Trbovlje. Naša podružnica si je sedaj ustanovila tudi dramatični odsek. Člani kakor članice so pakazali veliko zanimanje za dramatiko in upamo, da bomo imeli na tem polju veliko uspeha. Režijo bo vodil čast. g. M. Gorogranc, režiser Prosvetnega društva v Trbovljah. Iz vrst članov se je pokazala želja, da bi se čimpreje ustanovil nogomet. Morda bomo tudi do tega prišli v bližnjem času, samo da najdemo primeren prostor za vaje. Priglašajo se vedno novi člani in članice, kar je znak, da stoji naša kulturna mladinska organizacija na zdravi podlagi in da je mladini res do napredka in izobrazbe.
Krekova mladina v Mariboru. Tudi v Mariboru se pripravlja že dolgo zaželjena delavska mladinska organizacija Krekova mladina. Prvi sestanek za ustanovitev podružnice se je vršil v soboto, dne 3. t. m., v pro^ štorih na Koroški cesti 1. Sestanka se je udeležilo lepo število tovarišev, med katerimi se je razvila živahna debata o potrebi ustanovitve KrekO' ve mladine. Sestanek je vodil strokovni tajnik Anton Denžič, ki je uvodoma poudarjal nujno potrebo po mladinski delavski organizaciji, da s tem ojačimo in utrdimo našo Jugoslovansko strokovno zvezo v Mariboru in okolici. V debato so posegli še prof. Ivan Prijatelj, Kramberger, A. Semenič, M. Kores in drugi. Centrala Krekove mladine je bila zastopana po štirih delegatih, ki so tudi stvarno posegali v debato. V daljšem govoru je poudarjal tov. Andrej Semenič pomen Krekove mladine za Maribor. Tov. France Kordin je v kratkih besedah podal nekaj misli k ustanovitvi podružnice. H koncu se je stavil predlog, da se naj sestavi pripravljalni odbor. Nato je tov. Andrej Semenič predlagal listo pripravljalnega odbora, katera je bila sprejeta. Naši mladinski organizaciji v Mariboru želimo obilo uspeha in napredka.
Zobotehnifne naprave {lanom OUZD.
Na rama ♦ozadevna vprašanja obveščamo interesente, da je izdal okrožni urad v svoji okrožnici št. 36 pod opr. št. 1317/2-26 nova navodila, glasom katerih morajo k stroškom zobne nege in zobotehničnih naprav deloma prispevati zavarovanci sami.
V	tem oziru določa ta okrožnica sledeče:
I.	V slučaju plombiranja zob za člane in njih svojce prispeva urad po sledečem ključu:
a) po šest mesečnem nepretrganem članstvu 30%;
b) po enoletnem nepretrganem članstvu 50%;
c) po dveletnem nepretrganem članstvu 75%;
č) po triletnem nepretrganem članstvu 100%.
Popraviti se pa mora vse zobovje, ki je potrebno nege, ne pa le delno.
II.	Za napravo umetnega zobovja prispeva le članom pod nobenim po-gojem pa ne njih svojcem, in sicer po sledečem ključu:
a) v slučaju enoletnega članstva v zadnjih dveh letih za 4 zobe;
b) v slučaju dveletnega članstva v zadnjih štirih letih za 8 zob;
c) v slučaju triletnega članstva v zadnjih šestih letih za 12 zob;
č) v slučaju štiriletnega članstva v zadnjih osmih letih za 16 zob;
d) v slučaju šestletnega članstva dovoli OUZD zobne naprave v celoti.
Prispevek za napravo umetnega zobovja se dovoljuje le pod pogojem, da manjka članu 12 zob in da ugotovi .stroga zdravniška preiskava tako slabo zdravstveno stanje in stanje telesne prehrane, da je umetno zobovje nujno potrebno.
Ljubljana, dne 3. julija 1926.
Delavska zbornica za Slovenijo.
Razno.
Brezposelnost v Bolgariji. Število brezposelnih v Bolgariji znaša
45.000 oseb.
Izseljevanje v Ameriko. Izseljeniški urad Združenih držav Severne Amerike sporoča, da se je vsled angleške stavke zelo pomnožil naval na Združene države S. A. Dočim znaša kvota za vseljevanje za Anglijo 34.000, je bilo dosedaj že vloženih
93.000 prošenj. Iz vse Evrope je prispelo nad en miljon prošenj več, kot je to po zakonu dovoljeno.
Štrajki na Francoskem. Vsled stalnega padanja francoskega franka je draginja silno narasla. Ker so pa ostale plače neizpremenjene, so prišli delavci in uradniki v najtežji položaj. Delavci zahtevajo povišek plač. Ker jim delodajalci ne ustrežejo, so.pričeli stavkati. Tako stavkajo sedaj pristaniški delavci in delavci v porcelanskih tovarnah. Stavkovno gibanje pa se opaža tudi med uradni-štvom, posebno med poštnimi uslužbenci.
Nesreča v spanju in sanjah. V italijanskem mestu San Damiano se j« podnevi razgovarjal 21 letni Migliasso s svojim bratom o roparski tolpi. Po^ noči pa sta spala skupaj v sobi. Okoli polnoči se je Migliassu sanjalo, da ga preganjajo razbojniku V spanju je vstal in ustrelil s samokresom. Pok ga je zbudil iz sanj. Opazil je, da stoji poleg bratove postelje; ko je brata vprašal, kaj se je zgodilo in ni dobil odgovora, je zapazil, da je' brat mrtev, ker ga je v spanju ustrelil.
Prva železniška proga v Albaniji. Albanija je edina evropska država, ki nima železnic. Sedaj se je vlada odločila, da zgradi s pomočjo inozemskega posojila prvo železniško progo. Ta proga bo vezala Drač in Tirano. Proga bo dolga 44 km.
Za žene in dekleta.
Mastni madeži na klobukih se osnažijo na sledeči način: Napraviti je treba mešanico iz pet žlic amonija-ka, pet žlic špirita in eno žlico in pol kuhinjske soli. V to mešanico pomočimo potem cunjico, ki naj bo volnena ali suknena, brišemo madeže toliko časa, dokler ne izginejo.
Madeže od apna na obleki osnaži-mo najbolje s krpico, namočeno v je-sihu. To se mora zgoditi takoj, ko se je obleka onesnažila z apnom, k er drugače se apno v blago preveč vje. Nato se madeže s čisto vodo izmije.
Vsak je svoje sreče kovač! To velja tudi za cel stan!
Na Angleškem si je zaveden delavski stan ustvaril potom konzumne organizacije, nepre'
magljive trdnjave, lastne ladije, tovarne in druge naprave.
Vaš napredek je odvisen od Vaše zavednosti. Vsak zaveden delavec pa nabavlja vse svoj#
potrebščine izključno pri svojem I. delavskem konzumnem društvu.