Cvetje s polja modroslovskega,
(Spisal dr. Fr. L.) (Dalje).
7. Zmot je mnogo, resnica jedna.
Velika večina Ijudij popolnoma zaupa svoji pameti. Kar spoznajo, kar najdejo, kar dokažejo s pametjo, to imajo za resnično; prav nič se ne boje in ne dvomijo, da bi njihovo jasno spoznavanje ne bilo resnično.
A proti taki lahkovernosti" ali,7lah-komišljenosti" vstajajo od vseh stranij modroslovci in ugovarjajo, da na samo pamet se ni zanašati, saj tako preprosto ravnanje velja samo za navadno življenje. Pa Čudno je to: Modroslovci, ki ugovarjajo, so si čisto navskriž. Kar trdi ta, taji naravnost oni in zatrjuje nasprotno stvar; le v tem so si jedini, da vsi jemljo preprosti pameti pravice in veljavo.
No, ako pogledamo modroslov-cem bolj na prste in sežemo njih naukom do dna, spoznamo naposled, da navadna pamet nikakor ni tako slaba, kakor trde oni, marveč tudi najtemelji-
tejše modroslovje mora   pripoznati   skoro vse pravice in potrditi ravnanje navadne pameti.
Naša  navadna   pamet   nam   kaže   razloček
med našimi mislimi in zunanjimi stvarmi; pravi
nam, da so zunanje stvari resnične ali istinite,
kadar nam jih jasno   kažejo   oči ali prsti (pri
»Dom in svet8   1897, št. 4.
Slepi ubožec.  (Model. J. Repič.J
tipanju); ko zapazimo premembo, pravimo, da je tukaj neki vzrok za premembo; ko vidimo umni red med mnogimi stvarmi, vemo, da je tu določil nekdo za vse poseben namen; potem nam pamet kaže,  kaj je ta ali ona stvar
sama na sebi; zlasti nas vodi pamet do najvišjega vzroka vseh stvarij — Boga, in nam zatrjuje, da imamo dušo od telesa različno, v duši pa um in prosto voljo.
Toda modroslovci se smehljajo, ko preprosti ljudje tako z veseljem govorimo o teh predmetih. Zdi se jim to govorjenje prazno. Poglejmo torej, kaj nam ugovarjajo in kaj imajo in znajo oni boljšega kakor mi.
Tu mogočno in zavestno stoje na jed-ni strani zoper nas mnogoštevilni realisti, ki pa seveda niso vsi jednih mi-slij in jedne barve, marveč se jako ločijo med seboj, a nasprotni so nam vsi. Realisti se imenujejo po latinski besedi res, ki po-menja reč ali stvar; od to d i je realis, kar znaČi istiniti ali pravi predmet. Realisti so torej tisti, ki se držijo le stvarij ali reČij, Češ, samo te so resnične, misli pa so nezanesljive in tudi neresnične. — Tako trde v obče realisti, oni, kateri segajo čez prave meje. — Med temi pa moramo imenovati posebej   1.  empi-
7