Štajerski TEDNIK petek, 27. 11. 2020    COLOR CMYK stran 1
pe
tk
ov
a
iz
da
ja
Ptuj, petek, 27. novembra 2020 Letnik LXXIII  št. 94  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,50 EUR
Aktualno
Borl, Cirkulane 
Žerjav umikajo, 
cesto odpirajo
 Stran 2
Haloze  Milijon 
evrov za sanacijo 
plazov tudi v 
podravske občine
 Stran 3
Politika
Ptuj  Kaj svetniki 
pogrešajo v načrtih 
za prihodnje leto
 Stran 8
Gospodarstvo
Sp. Podravje 
Na Ptuju bi lahko 
bila sežigalnica 
odpadnega blata
 Stran 9
Ljudje in dogodki
Markovci  Še v 
korantijo vizualno ...
 Stran 11
SPORED
Bruce Lee
Nedoumljiva smrt velikana borilnih veščin
26. NOVEMBER 2020 ŠT. 48
Od 27. 11
.
do 3. 12.
2020
TV-spored
Pero Lovšin in Karmen Klinc 
Naveza, ki bo stresla Slovenijo!
Mustafa Nadarević
Slovo legendarnega 
igralca, ki je ljubil 
z vsem srcem
ZGODBA!
Foto: Mojca Zemljarič
Politika
Sp. Podravje  Odvoz 
stekla bo zaračunan, 
četudi bo uporabnik 
posodo zavrnil
 Stran 5
Ptuj, Slovenija  V Podravini virus na farmi s 65.000 purani
Najprej covid-19, sedaj še ptičja gripa
Kot da ni dovolj, da je letos v življenje temeljito posegla epidemija koronavirusa. Te dni je na vrata začela trkati še 
ptičja gripa. V začetku tedna so prva opozorila o potrjenih primerih prihajala iz Hrvaške, v torek so virus že potrdili 
pri poginulem labodu na slovenski obali. Več na strani 12.
V središču
Slov. Bistrica 
»Težko govorimo, 
da je delovno mesto 
izvor okužb«
 Strani 6 in 7
Destrnik 
»Pukšič bi še 
šolo prodal, 
če bi našel 
kupca«  Stran 2
Spodnje Podravje 
Po zdravila 
v nočnem 
času v 
Maribor  Stran 3
V središču 
Smrad na Ptuju razburja: 
Letos zaudarja še bolj 
kot minula leta
  Strani 6 in 7
Štajerski TEDNIK petek, 27. 11. 2020     COLOR CMYK stran 2
petek  27. novembra 20202 Aktualno
Ptuj  9,5 milijona evrov za izgradnjo kanalizacije 
1.100 dni za 32 kilometrov vodov 
Ptujska županja Nuška Gajšek je ta teden z vodstvi komunalnega podjetja, Javnih 
služb Ptuj in podjetjem Štraf podpisala izvajalsko pogodbo za evropsko in državno so-
fi nanciran projekt gradnje kanalizacijskega omrežja. Gre za enega največjih projektov 
na Ptuju v zadnjih letih, vrednega 9,5 milijona evrov.
Gajškova je spomnila, da so ta 
projekt začeli novembra 2017, ko 
so v mestnem svetu potrdili in-
vesticijsko dokumentacijo, nato 
so dve leti pripravljali projektno 
dokumentacijo ter pridobivala 
potrebna zemljišča. Letos jim je 
uspelo prejeti še gradbeno dovo-
ljenje.
V sklopu del bo Komunala Ptuj 
poskrbela za 32 kilometrov nove-
ga kanalizacijskega omrežja na 
območju četrtnih skupnosti Breg-
-Turnišče, Grajena in Center, večji 
del pa v mestni četrti Rogoznica, 
zlasti v Kicarju, pa tudi v naseljih 
Nova vas, Mestni Vrh, Pacinje, 
Spodnji Velovlek in Žabjak. Skupaj 
bodo na omrežje priključili 698 
gospodinjstev, ki na to že dolgo 
čakajo.
Večji del denarja, skoraj 6,5 
milijona evrov, je ptujska občina 
pridobila iz državnega proračuna 
in evropskih virov. Županja je ob 
tem dejala, da komunalno podje-
tje čaka veliko in zahtevno delo v 
kratkem roku. Direktor Komunale 
Ptuj Janko Širec je prepričan, da 
glede na reference pri preteklih 
podobnih projektih, ki sicer niso 
bili tako obsežni, težav pri izvedbi 
ne bo, saj gre za klasično gradnjo 
kanalizacije. Strinja se, da so roki 
res kratki, še posebej v aktualnih 
epidemioloških razmerah, vendar 
se bodo dobro organizirali ter s 
pomočjo podizvajalcev pravočas-
no uresničili sklenjeno pogodbo. 
»Ob koncu gradnje bo ptujska ob-
čina zagotovila okoli 98-odstotno 
pokritost kanalizacijskega omrež-
ja, kar je tudi pogoj za državno in 
evropsko sofi nanciranje projekta. 
Pretežni del bomo opravili sami, 
sodelovanje s podizvajalci pa bo 
odvisno od intenzivnosti del ter 
vremenskih pogojev,« je še dodal 
Širec, ki ima skupaj z reklamacij-
skim rokom časa za izvedbo del 
1.100 dni.
Za nadzor nad projektom bo 
poskrbelo podjetje Štraf, podje-
tje Javne službe Ptuj pa bo sode-
lovalo s celovitim obveščanjem 
javnosti.
Foto: ČG
Borl  Sanacija skale pod gradom (za zdaj) končana
Žerjav umikajo, cesto odpirajo
Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) bo na regionalni cesti pod gradom Borl kmalu 
umaknila cestno zaporo.
Gradbena dela sanacije brežine 
pod gradom so v zaključni fazi, 
te dni pa odstranjujejo kontejner-
je, žerjav in pripravljajo cesto na 
sprostitev prometa. »Dela bodo 
predvidoma končana do sredi-
ne decembra, ko bo odpravljena 
tudi polovična zapora regionalne 
ceste. Vrednost dosedanjih del 
sanacije brežine znaša blizu 1,5 mi-
lijona evrov,« so povedali na DRSI. 
Na vprašanje o nadaljnji sanaciji 
oziroma utrjevanju brežine pa so 
odgovorili: »Pri sanaciji grajske te-
rase in obodnih zidov terase je ob 
arheoloških odkopavanjih prišlo 
do novih odkritij, ki niso bila pred-
videna v osnovnem projektu, zato 
je Zavod za varstvo kulturne de-
diščine Slovenije (ZVKDS) umaknil 
soglasje h gradnji in postavil nove 
pogoje, v katerih je navedeno, da 
bo treba ohraniti obodne zidove 
grajske terase in izdelati drugačno 
grajsko teraso. Tako je bila naroče-
na nova projektna dokumentacija, 
ki bo izdelana v letu 2021. Grad-
bena dela, ki jih bosta fi nancirala 
DRSI in ministrstvo za kulturo, bi 
se lahko začela v letu 2022.«
Prihodnje leto bo DRSI predvi-
doma pristopila k sanaciji degra-
dirane brežine na severni strani 
gradu. »Njeno slabo stanje je bilo 
ugotovljeno šele ob očiščenju se-
verne brežine, ki je bila prej zelo 
zaraščena. Projektna dokumenta-
cija je v zaključni fazi izdelave,« so 
pojasnili za naš časopis.
Ministrstvo za kulturo je letos 
spomladi sicer začelo tudi obnovo 
dela gradu, za kar namenja 1,4 mi-
lijona evrov. Obnavlja se del graj-
skega poslopja okoli prvega dvori-
šča, vključno z viteško in poročno 
dvorano. Projekt je zasnovan v 
okviru varovanja naravne in kul-
turne dediščine. Po obnovi bodo v 
grajskih prostorih postavili trajno 
prirodoslovno razstavo – uredili 
bodo interpretacijsko-informacij-
ski center območja Natura 2000 
– grad Borl.
Foto: MZ
Žerjav, s katerim so si pomagali pri gradbenih delih na skalni brežini pod gradom, bodo te dni z lokacije umaknili. 
Promet po glavni cesti bo po dveh letih delne zapore ceste ponovno stekel dvosmerno.
Kot je znano, občina Destrnik 
prodaja nove prostore v Jane-
žovskem Vrhu 42 in se seli v staro 
občinsko stavbo v Vintarovcih 50, 
kjer je (bila) tudi pošta. Prav pro-
stori nekdanje pošte pa so tisti, ki 
jih želi občina zdaj odkupiti in s tem 
postati lastnica celotnega objekta.
Izbris predkupne 
pravice
Pukšič je svetnikom opisal ozad-
je celotne zgodbe v zvezi s staro 
pošto. »Leta 1995 smo podpisali 
pogodbo za prenos pošte v stavbo 
Vintarovci 50. Pošta Slovenije se 
je takrat zavezala, da bo v prime-
ru zaprtja poslovalnice prostore 
vrnila, leta 2003 pa je sledil aneks, 
da jih bo pošta v primeru selitve ali 
zaprtja prodala občini. Leta 2017, v 
času županovanja Vladimirja Vindi-
ša, je bilo na Pošto Slovenije posre-
dovano mnenje lokalne skupnosti, 
da v primeru zaprtja poslovalnice 
zahtevamo pogodbeno pošto. Do 
sem je vse logično. Oktobra 2017 
pa je sledil šok oziroma sklep sodi-
šča, s katerim se je občini izbrisala 
predkupna pravica do prostorov 
v izmeri dobrih 54 kvadratnih me-
trov. Pošta Slovenije nam jih je 
nato ponudila v odkup za 20.000 
evrov, kar je bilo za nas veliko 
preveč, saj je bila nepremičnina 
po naši oceni vredna 9.000 evrov. 
Takšno protiponudbo smo tudi 
poslali na Pošto Slovenije, a je niso 
sprejeli. Vmes je pošta organizirala 
dve ali tri neuspele dražbe, občina 
pa je medtem od Lipe odkupila 6/7 
stavbe, s čimer smo postali solas-
tniki stavbe in ponovno pridobili 
predkupno pravico za preostali 
del. Zadnja cena za prostore je zdaj 
18.900 evrov, mesec dni časa ima-
mo za odkup, s katerim bo občina 
postala lastnica celotne nepremič-
nine. Šele takrat lahko računamo 
na evropskih 70.000 evrov iz razpi-
sa za energetsko sanacijo, ki jo je 
pripravil zavod LEA Spodnje Pod-
ravje, o čemer smo že govorili.« 
Kdo ima prste v 
marmeladi?
Da občina v preteklosti ni imela 
interesa po prostorih bivše občin-
ske stavbe, saj se je selila v nove, je 
komentiral Branko Horvat. »Redne 
poštne poslovalnice pa nam tudi 
ni uspelo zadržati na Destrniku. 
Seveda je smiselno, da se rebalans 
sprejme in se ti prostori kupijo, 
da ne bo občina ostala brez pro-
storov. Pa vendar velja opozoriti, 
da se gremo popolno razprodajo 
občinskega premoženja. Vse pro-
dajamo, verjetno bi Pukšič prodal 
še šolo, če bi zanjo imel kupca. 
Gospod župan, odločili ste se, da 
boste prodali nove občinske pro-
store in se selili nazaj v stare, zdaj 
pa slišim, da je razpis za prodajo 
novih ponovljen. Zakaj? Ali edini 
kupec Aldo Ino Ilešič Doxakey ni 
imel denarja za varščino? Vse to 
se mi zdi precej čudno in nekaj ne 
štima, morda bomo koga zalotili s 
prstom v marmeladi.«
Čeprav takrat ni bilo interesa po 
prostorih stare pošte, pa bi jih lah-
ko občina kot dobra gospodarica 
kljub temu odkupila, je odgovoril 
Pukšič. »In to takrat po še ugodni 
ceni. Kdaj kasneje pa bi jih lahko 
dobro prodala. Česar tu resnično 
ne razumem, so razlogi, zakaj je 
občina sebi v škodo sploh dovolila 
izbris predkupne pravice.«
Največja napaka občine
Elizabeta Fras se je glede zamu-
jene priložnosti ugodnega nakupa 
strinjala s Pukšičem. »Pa vendar me 
moti, da za vse, kar se dogaja, ved-
no najdete krivca, in ta krivec niste 
nikoli vi. Gotovo ste tudi vi za kaj 
krivi. Vsa slaba volja in razpravljanje 
okoli nakupov nepremičnin bi nam 
ostalo prizaneseno, če bi že v štar-
tu ostali v stari stavbi in že takrat 
odkupili prostore stare pošte, de-
nar, ki smo ga potem dali za novo 
občinsko stavbo, pa porabili za de-
strniške ceste. Bi imeli občani več 
od tega. A zdaj je, kar je, nimamo 
druge izbire, kot da gremo naprej, 
jaz pa se bom kljub temu vzdržala 
pri sprejemanju tega rebalansa.«
Foto: ČG
Da se bo lahko destrniška občinska uprava iz novih vrnila v svoje nekdanje prostore, so morali svetniki potrditi 
odkup 54 kvadratnih metrov stare pošte. 
Destrnik  Zaradi izbrisane predkupne pravice je stara pošta zdaj dražja
»Pukšič bi še šolo prodal, če bi zanjo našel kupca«
Tretji rebalans letošnjega proračuna je bil med drugim potreben tudi zaradi nakupa prostorov nekdanje pošte, za katero bodo odšteli več, kot so 
predivdevali. Zato so na postavko za nakup ob 10.000 dodali še 8.900 evrov.
Štajerski TEDNIK petek, 27. 11. 2020    COLOR CMYK stran 3
petek  27. novembra 2020   3Aktualno
Z nočnim zaprtjem lekarn so 
seznanjeni tudi na pristojnem zdra-
vstvenem ministrstvu, kjer pravijo, 
da je razlog za to oteženo delo 
lekarniške dejavnosti v nekaterih 
javnih lekarniških zavodih in pri 
koncesionarjih. Velike težave pred-
stavljajo pogoste odsotnosti zapo-
slenih zaradi bolniške odsotnosti 
ali karantene zaradi covida-19. 
»Mnogokrat je zelo težko zagoto-
viti dovolj veliko število zaposle-
nih, da se lahko izvaja preskrba z 
zdravili v običajnih odpiralnih urah 
tudi v manjših krajih in ne samo v 
mestnih središčih. Da se zagotovi 
dostop do zdravil tudi v manjših 
krajih, so nekateri javni lekarniš-
ki zavodi za določen čas prekinili 
delo v dežurnih lekarnah. Na pod-
lagi nam dostopnih podatkov sta 
javna lekarniška zavoda Celje in 
Ptuj zaradi številnih bolniških od-
sotnosti zaposlenih zaradi bolezni 
ali karantene začasno ukinila de-
žurno lekarno v nočnem času od 
21. ure dalje in s tem omogočila 
preskrbo z zdravili v manjših krajih 
v običajnem odpiralnem času,« so 
pojasnili na ministrstvu za zdravje.
Problem organizacija 
dela v dežurstvu
v Lekarniški zbornici Slovenije 
poudarjajo, da se situacija v sloven-
skih lekarnah spreminja iz dneva v 
dan in je odvisna od števila obole-
lih zaposlenih, ki so bili v tveganem 
stiku, in tistih, ki ne morejo zago-
toviti varstva za svoje otroke. Po 
njihovih podatkih so čas dežurne 
službe skrajšali v lekarnah v Celju, 
Kopru, Kranju in na Ptuju. V vseh 
primerih so razlog odsotnosti in 
pomanjkanje kadra, pa tudi orga-
nizacija dela, po kateri v dežurnih 
lekarnah delajo magistri farmacije 
iz celega zavoda.
»Ena sama lekarna nima toliko 
zaposlenih, da bi lahko v celoti 
pokrivala dežurno službo. S tem, 
ko zaposleni prehajajo med lekar-
nami, pa se močno povečuje tve-
ganje za prenos okužbe. Največ 
okužb se prenese v času, ko je ose-
ba pozitivna in še nima simptomov. 
In če bi v nekem okolju obolelo več 
strokovnih delavcev, bi težko ali 
pa sploh ne zagotavljali preskrbo 
z zdravili v manjših lekarnah in na 
celotnem območju države. V času 
epidemije in veljavnih ukrepov za 
omejeno gibanje pa je za ljudi zelo 
pomembno, da imajo dostop do 
zdravil in drugih izdelkov za pod-
poro zdravljenja prav v svojem 
lokalnem okolju. Čeprav se prepo-
ved nočnega gibanja ne nanaša na 
zagotavljanje nujnih zdravstvenih 
storitev, pa že pred spremembo 
časa dežurne službe v dežurno le-
karno ni bilo pacientov,« so pojas-
nili v Lekarniški zbornici Slovenije. 
Ponoči v lekarno največ 
trije pacienti
Kot pravi njena bodoča predse-
dnica, sicer še direktorica Lekarn 
Ptuj, Darja Potočnik Benčič, so 
imeli ob razglašeni epidemiji na 
Ptuju v nočnih urah od enega do tri 
paciente z receptom, predpisanim 
v dežurni službi istega dne. O skraj-
šanju dežurne službe so obveščeni 
vsi zdravstveni izvajalci, ki imajo 
potrebna zdravila in pripomočke, 
da paciente ustrezno oskrbijo.
Po podatkih, s katerimi razpola-
gajo v Lekarnah Ptuj, je tudi obisk 
urgence v nočnem času zelo maj-
hen. »Dejstvo je, da ljudi v dežurno 
lekarno ni. S sedanjo organizacijo 
dela držimo sodelavce v ločenih 
mehurčkih, saj je to najboljši način 
za preprečevanje širjenja okužbe,« 
še dodaja Potočnik Benčičeva in 
opozarja, da bi bili v primeru širitve 
okužbe nujni in neizbežni veliko 
bolj drastični ukrepi, kot smo jim 
priča sedaj. V začetku epidemije je 
v Lekarnah Ptuj zbolela desetina 
sodelavcev: »Če bi se okužba širila, 
bi morali celo katero lekarno zap-
reti in bi otežili dostop do zdravil 
več sto ljudem.«
Foto: ČG 
Problem z dežurstvom naj bi nastajal zaradi odsotnosti in organizacije dela, po kateri se tveganje za prenos okužbe 
poveča. Dežurajo namreč farmacevti iz celega zavoda.
Ptuj  Spodnje Podravje v času epidemije brez nočne dežurne lekarne
Po zdravila v nočnem času v Maribor
Čeprav bi morala biti po veljavni zakonodaji v vsaki območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) 
organizirana vsaj ena lekarna, ki zagotavlja 24-urno preskrbo z zdravili, na Ptuju dežurna lekarna v nočnem času trenu-
tno ne deluje. V lekarnah sicer zatrjujejo, da dela ponoči niso imeli ter da v zdravstvenih ustanovah razpolagajo z vsem 
potrebnim za nujno zdravljenje. 
Vlada je na novembrski seji 
končno potrdila program za odpra-
vo posledic nestabilnosti tal (pla-
zov op. a.) majhnega in srednjega 
obsega za leti 2020 in 2021, ki je 
ovrednoten na 7,8 milijona evrov. 
Gre za dodatna sredstva za sanaci-
jo plazov. Kot namreč ugotavljajo 
na okoljskem ministrstvu, se veliko 
zemeljskih plazov in podorov spro-
ža tudi izven t. i. naravnih nesreč, 
njihova sanacija pa presega fi nanč-
no sposobnost prizadetih občin. 
»Upoštevajoč dejanske fi nančne 
zmožnosti posameznih lokalnih 
skupnosti ti pojavi predstavljajo 
zanje preveliko fi nančno breme, še 
posebej v luči dejstva, da je sanacij-
ske ukrepe na zemeljskih plazovih 
treba izvesti v celoti in jih ni mogo-
če izvajati počasi oziroma po delih 
v daljšem časovnem obdobju,« so 
dodatno pojasnili.
Od skupno 156 plazov 
bo saniranih 32
Na februarski poziv Ministrstva 
za okolje in prostor je prispelo 54 
predlogov občin iz vse dražve za 
izvedbo 156 nujnih ukrepov, torej 
sanacijo plazov oz. podorov. Po 
pregledu dokumentacije je okolj-
sko ministrstvo prižgalo zeleno luč 
za sofi nanciranje izvedbe 32 nujnih 
sanacij plazov. Zaradi omejenih 
razpoložljivih sredstev bo drža-
va fi nancirala izvedbo sanacijskih 
ukrepov v višini neto izvedbe grad-
benih del, občine pa bodo pokrile 
stroške dokumentacije, gardbene-
ga nadzora in DDV.
Največ za plazove v 
Tolminu, Šentjurju, 
Železnikih in 
Podlehniku
Največji zalogaj bo sanacija pla-
zovitega območja v Tolminu, in 
sicer v višini milijona evrov, sledi 
projekt ureditve podora v Breži-
cah, ki je ocenjen na nekaj manj 
kot 830.000 evrov, slabih 650.000 
evrov država namenja še za sanaci-
jo plazu v Šentjurju, nekaj več kot 
pol milijona gre v Železnike, nato 
pa po teži investicije sledi Podleh-
nik. V tej haloški občini bo država 
fi nancirala sanacijo plazu na lokalni 
cesti Zg. Leskovec–Sp. Gruškovje–
Podlehnik, kjer so se prve razpoke 
pojavile že pred desetletjem, ne-
ugodna geološka sestava, številna 
neurja pa so pripomogla, da se je 
stanje plazu, ki najeda vse bolj 
obremenjeno prometnico, še pos-
labšalo.
Podravje  Od 7,8 milijona evrov za sanacijo milijon tudi v podravske občine
Ministrstvo odobrilo le petino predlogov za sanacije plazov
Občini Podlehnik in Žetale sta vendarle prejeli sklep vlade Repulike  Slovenije in s tem potrditev sofi nanciranja sanacije plazov. V Podlehniku naj bi prejeli okrog 450.000 
evrov, v Žetalah 113.000 evrov. 
Foto: ČG 
V Halozah še ogromno 
nevarnih plazov
Haloški občini bosta iz državnega proračuna skupaj pre-
jeli nekaj manj kot 600.000 evrov. A ta denar bo porabljen 
za sanacijo le dveh plazov, potreb je še mnogo več. Haloze so 
namreč zelo plazovito območje. Zgolj spomnimo na dogodke 
izpred treh desetletij, ko je poleti leta 1989 silovito deževje v 
noči s 3. na 4. julij povzročilo kar 1.800 plazov, ki so ogrozili 
in tudi uničili hiše ter gospodarske objekte, pretrgali ceste in 
poškodovali kmetijske površine.
Podravske občine, v katerih bo okoljsko ministrstvo 
prevzelo stroške sanacije plazov
Občina Ime objekta Strošek izvedbe (neto)
Podlehnik Plaz na lokalni cesti Zg. Leskovec–Sp. Gruškovje–Podlehnik 448.539 €  
Benedikt Plaz na lokalni cesti Benedikt–Sp. Ročica–Sp. Bačkova  249.042 € 
Lenart Plaz Selce, Kulturni dom  214.991 € 
Žetale Plaz na javni poti Podpeč–Ledinca  112.971 € 
Vir: MOP
Od 7,8 milijona evrov za sanacijo zemeljskih plazov milijon evrov tudi v Podravje
V Podlehniku izbirajo 
izvajalca, v Žetalah so ga 
izbrali že lani
Sanacija plazu naj bi bila torej izve-
dena v prihodnjem letu, kdo bo op-
ravljal dela, pa bo znano v kratkem, 
saj se je ravno danes, 27. novembra, 
zaključil razpis za izbiro izvajalca. A 
med tem, ko v Podlehniku izvajalca 
šele izbirajo, v Žetalah izvajalec, to 
je Podjetje za gradnje in ekologijo iz 
Maribora, že slabo leto čaka na zele-
no luč. Kdaj bo lani izbrani izvajalec 
začel delo, župan Anton Butolen še 
ni upal napovedati, saj še vedno ča-
kajo na prejetje sklepa. »Če bo ta na 
naš naslov prispel v teh dneh, lahko 
začnemo delati letos, investicija pa 
bo zagotovo končana šele v prihod-
njem letu. Sicer pa je izvajalec kljub 
dolgotrajnemu čakanju še vedno 
pripravljen delo opraviti pod enaki-
mi pogoji.«
Štajerski TEDNIK petek, 27. 11. 2020     COLOR CMYK stran 4
Parceli, na katerih bo dom po 
dolgih letih gradil novo, svojo 
šesto enoto, sta v lasti Republike 
Slovenije oziroma Doma upokojen-
cev Ptuj kot upravljavca. Ta je tudi 
investitor, ki bo zagotovil nove ka-
pacitete za institucionalno oskrbo 
starejših.
Za lokacijo v Žabjaku je bila pot-
rebna tudi sprememba občinskega 
podrobnega prostorskega načrta, 
po kateri je zdaj raba tega obmo-
čja večstanovanjskih stavb, name-
njenih bivanju. Dopustne so tudi 
številne druge servisne dejavnosti. 
Pri izvedbi investicije bodo mo-
rali upoštevati tudi mnenja in po-
goje vseh pristojnih inštitucij. Dom 
je že poravnal tudi prvi obrok od-
merjenega komunalnega prispev-
ka, zato so na Upravni enoti Ptuj 
sklenili, da ni zadržkov za izdajo 
gradbenega dovoljenja.
To bo največji in zadnji projekt 
pod taktirko  sedanje direktorice 
Doma upokojencev Ptuj Jožice 
Šemnički. Svet zavoda v prejšnji se-
stavi si je prav to investicijo zastavil 
kot enega najpomembnejših ciljev. 
Očitno ga bodo – kljub zamenjavi 
predstavnikov ustanovitelja – sku-
paj s Šemničkijevo tudi realizirali. 
Kot je dejala, je zelo zadovoljna, da 
gredo zadeve v pravo smer. Upajo 
le še na sofi nanciranje države, kar 
bi pomenilo nižjo ceno izgradnje 
in posledično nižjo oskrbnino za 
stanovalce. Odločitev Ministrstva 
za delo, družino, socialne zadeve 
in enake možnosti še sicer ni zna-
na, a je minister Janez Cigler Kralj 
ob obisku Ptuja zatrdil, da bodo pri 
realizaciji tega pomembnega pro-
jekta – ne le za spodnjepodravsko 
regijo, pač pa celotno državo – po-
magali po svojih najboljših močeh. 
Država namreč novih kapacitet za 
institucionalno varstvo starejših s 
svojimi sredstvi že leta ni gradila. 
»Z realizacijo projekta bo na raz-
polago bistveno več enoposteljnih 
sob, na katere čakajo prosilci tudi 
več kot dve leti. In odpravljene 
bodo večposteljne sobe,« je iz-
postavila Šemničkijeva.
petek  27. novembra 20204 Podravje
Ptuj  Projekt Žabja vas vse bližje realizaciji 
Kmalu začetek gradnje nove enote 
Doma upokojencev
Težko pričakovana investicija izgradnje dodatnih kapacitet Doma upokojencev Ptuj je korak bližje 
k realizaciji. Dobili so namreč gradbeno dovoljenje, čakajo le še odločitev države o sofi nanciranju te 
investicije.
Foto: ČG 
Zraven objekta društva Sožitje (na sliki) se bo kmalu začela gradnja Doma upokojencev.
»Trasa je dolga nekaj več kot tri 
kilometre, projekt pa je za majhno 
občino, kot je naša, predstavljal 
velik fi nančni zalogaj, zato smo ga 
razdelili na dve fazi,« pripoveduje 
Vudler Berlakova. »Letos je bila na 
vrsti druga, potekala pa je na ob-
močju med gostilno Rola in cerkvi-
jo. Zdaj imamo skozi center občine 
obnovljeno cesto z novo kanaliza-
cijo, pločnikom in javno razsvet-
ljavo, v zemljo so položeni tudi vsi 
električni kabli. Druga faza nas je 
stala dobrih 147.000 evrov, z njo 
pa smo zaključili še zadnjo gradnjo 
kanalizacije. Nadaljujemo pa s sofi -
nanciranjem malih čistilnih naprav, 
ki jih občani postavljajo tam, kjer 
ni predvidena javna kanalizacija. 
Letos smo porabili vsa predvidena 
sredstva, zaradi interesa smo jih z 
rebalansom zagotovili še več, sofi -
nanciranje MČN pa bomo nadalje-
vali tudi v prihodnje.«
Internet 
do vsake hiše
Letos so v Svetem Andražu 
zaključili z dvema Lasovima med-
generacijskim projektoma: E(t)no-
teko v kleti občinske stavbe, ki je 
namenjena raznim prireditvam in 
druženju, in Športni park Vitomarci 
s prenovljenim športnim igriščem 
ter novimi otroškimi igrali, fi tne-
som na prostem in ruskim kegljiš-
čem. V okviru projekta WiFi for you 
so v središču občine uredili 13 brez-
žičnih točk za brezplačni internet, 
sicer pa položili približno osem ki-
lometrov cevovodov, v katere naj 
bi Telekom še do konca leta vpih-
nil optični kabel. »Pristopili smo 
tudi k Runam, kjer pa so po mojih 
podatkih šele v Pesnici in Šentilju, 
tako da bo treba nanje še počaka-
ti, upam pa, da bodo zapolnile tis-
te bele lise pri nas, ki bodo ostale 
brez interneta. Skratka, do konca 
mandata želimo občino pokriti z 
internetom.«
V izdelavi je občinski podrobni 
prostorski načrt (OPPN), v kate-
rega bo umeščenih 16 parcel za 
novogradnje v Vitomarcih. Gre za 
zasebno zemljišče, kjer pa občina 
sodeluje pri zagotavljanju infra-
strukture. Veselimo se novih dru-
žin, ki se priseljujejo k nam, kar se 
pozna tudi pri naraščajočem števi-
lu otrok v vrtcu in šoli. V vrtcu smo 
zato letos že morali dodati polovič-
ni oddelek, k sreči pa za zdaj nima-
mo težav s prostorom.«
Krožišče pri šoli za 
večjo varnost
Za kolesarko Cerkvenjak–An-
draž–Trnovska vas imajo tako kot 
obe sosednji občini pridobljena vsa 
zemljišča, zato se bodo še letos 
prijavili na razpis za izvajalca. Trasa 
skozi našo občino je vredna približ-
no milijon evrov, polovico naj bi je 
zgradili prihodnje leto, drugo pa v 
letu 2022. 
Sicer pa občino Sveti Andraž 
v Slovenskih goricah čaka doslej 
največja investicija v zgodovini: ob-
nova regionalne ceste Juršinci–Vi-
tomarci–Cerkvenjak, ki je ocenjena 
na več kot tri milijone evrov. »Gre 
seveda za državno investicijo, pri 
kateri občina sodeluje s približno 
100.000 evrov vrednim deležem za 
pločnik in javno razsvetljavo. Med 
velikimi pridobitvami za nas bo iz-
gradnja krožišča pod šolo, s kate-
rim bo povečana varnost šolarjev, 
hkrati pa promet v času pred pou-
kom in po njem bolj tekoč.«
Sveti Andraž  Z županjo Darjo Vudler Berlak ob občinskem prazniku
Čaka jih največja investicija v zgodovini občine
V občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah so te dni zadovoljni, saj so pod streho spravili velik projekt – celovito obnovo ceste skozi Vitomarce, s katero 
je središče občine dobilo lepšo podobo.
Foto: osebni arhiv
Darja Vudler Berlak: »Prihodnje leto nas čakata dve veliki investiciji: gradnja kolesarke in rekonstrukcija regio-
nalne ceste Juršinci–Vitomarci–Cerkvenjak.«
Zavrč  O proračunu za prihodnje leto 
Za naložbe 420.000 evrov
S predlogom proračuna za leto 2021 so se završki svetniki 
iz varnostnih razlogov tokrat seznanili na daljavo, prek ko-
respondenčne seje. V proračunu prihodnjega leta je pred-
videnih za 1,8 milijona evrov prihodkov in za dva milijona 
evrov odhodkov. Primanjkljaj (250.000evrov) bodo v večini 
pokrili s prenosom sredstev iz letošnjega leta, deloma pa s 
kreditom.
V prihodnjem letu bodo za investicije namenili dobrih 420.000 
evrov. Pri tem sta ključna dvoletna projekta, ki se v 2021 zaključujeta, 
in sicer: izgradnja pločnika in javne razsvetljave na relaciji Goričak–
Turški Vrh ter sanacija plazovitega območja na relaciji Drenovec–
meja s Hrvaško. 25.000 evrov je predvidenih za modernizacijo ceste 
od dvorca do pokopališča. Načrtujejo tudi postavitev avtobusnih 
nadstrešnic na relaciji Zavrč–Turški Vrh ter nadaljnje sofi nanciranje 
malih čistilnih naprav. Občina sodeluje tudi v projektu Naša Drava, v 
okviru katerega naj bi v Zvarču naredili kolesarnico z električnimi in 
navadnimi kolesi. Sodelovali bodo tudi v skupnem projektu haloških 
občin Turistična destinacija Haloze. »Občina Zavrč bo v okviru tega 
projekta vzpostavila spletno aplikacijo s peš in kolesarskimi potmi,« 
so navedli na občini. Sofi nancirali bodo še skupni projekt na podro-
čju kulturne dediščine, ki ga izvajajo z občinama Cirkulane in Gorišni-
ca. Na območju Zavrča naj bi se izvedla raziskava dediščine Zavrča s 
predstavitvijo širši javnosti. 
Foto: Arhiv ŠT
Štajerski TEDNIK petek, 27. 11. 2020    COLOR CMYK stran 5
Majšperški svetniki so na no-
vembrski seji, ki je tokrat poteka-
la na daljavo, največ pozornosti 
namenili novemu predlogu cen za 
ravnanje z odpadki. Kot smo že po-
ročali, bodo občani 11 občin, ki so 
vključene v sistem ravnanja s smet-
mi pod okriljem Čistega mesta 
Ptuj, za 120-litrsko posodo meša-
nih komunalnih odpadkov plačali 
44 centov mesečno več kot doslej. 
Podražitvi botrujeta predvsem 
odvoz stekla od vrat do vrat in 
podaljšan obratovalni čas zbirnih 
centrov, je na seji v Majšperku po-
jasnil direktor podjetja Robert Ča-
jič. Drugi izmed dvojice direktorjev 
Kristijan Lovrenčič pa je dodal, da 
posode za steklo občanom dodat-
no ne bo treba plačati, odvoz ste-
kla pa se bo izvajal šestkrat letno. 
Seveda se lahko uporabniki posodi 
za steklo odpovedo, vendar to ne 
pomeni, da bo znesek na položnici 
kaj nižji. 
Kot omenjeno, se podaljšujejo 
tudi obratovalni časi zbirnih cen-
trov. V Majšperku bo ta po novem 
deloval dve soboti v mescu, in sicer 
po tri ure, ter dvakrat med tednom 
po sedem ur. 
»Tuji« vikendaši tri evre, 
domači brez doplačila
V sistem odvoza smeti bodo 
odslej vključeni tudi lastniki viken-
dov. Mesečni strošek za lastnike 
vikendov je določen pavšalno - tri 
evre na mesec. Na območju Maj-
šperka bo z decembrom v odvoz 
odpadkov vključenih 167 viken-
dašev. »Ti bodo po pošti prejeli 
navodila za ločevanje, lokacijo 
najbližjega skupnega zbirnega 
mesta, vrečke za zbiranje mešanih 
komunalnih odpadkov, papirja in 
embalaže. Te vrečke bodo odložili 
v najbližje skupno zbirno mesto,« 
je novost predstavil Lovrenčič. 
Obstoječa zbirna mesta bo Čisto 
mesto Ptuj prilagodilo novim po-
trebam, obljublja. »Zbirna mesta 
bomo zaklenili, pri tem pa bo vsak 
vključen uporabnik, ne glede na to, 
ali gre za stalno gospodinjstvo ali 
počitniški objekt, prejel ključe za 
uporabo zabojnikov.« 
Glede vključenosti lastnikov 
počitniških objektov so na Čistem 
mestu Ptuj še povedali, da so vi-
kendaše razdelili v dve kategoriji. 
V prvi so tisti, ki imajo stalno bi-
vališeč izven občine, kjer imajo vi-
kend. Ti bodo plačevali po tri evre 
mesečno. V drugi kategroji pa so 
tisti občani, ki imajo stalno bivali-
šče in vikend v isti občini. Ti bodo 
imeli na voljo dve možnosti. Prva 
je koriščenje odvoza s skupnih 
zbirnih mest v bližini počitniške-
ga objekta, za kar bodo plačali tri 
evre mesečno, druga možnost je 
odločitev, da bodo odpadke sami 
prepeljali na svoje stalno prebiva-
lišče. V tem primeru bodo oprošče-
ni dodatnega plačila, je še pojasnil 
Lovrenčič. 
petek  27. novembra 2020   5Podravje
Foto: splet
Majšperk, Sp. Podravje  Zaradi zbiranja stekla po gospodinjstvih višje cene za smeti
Odvoz stekla bo zaračunan, 
četudi bo uporabnik posodo zavrnil
Nekateri občinski svetniki so se že, drugi se še bodo seznanili s predlogom višjih cen za ravnanje z 
odpadki na območju občin, kjer je izbrani koncesionar Čisto mesto Ptuj. Poleg višjih cen in pobiranja 
odpadnega stekla na domu je novost tudi ta, da bodo z decembrom navodila za ločevanje po pošti 
prejeli tudi vikendaši. Na območju Majšperka jih je 167. 
Združenje »Die Schlösserstrasse« v 
Avstriji obstaja že 40 let. Nastalo je s 
ciljem, da se gradovi promovirajo pod 
skupno blagovno znamko ter tako laž-
je tržijo svoje storitve in ohranjajo bo-
gato dediščino gradov. Želja, da se 
Namig za izlet ali potovanje po 
1001 km dolgi »CESTI GRADOV«
strica, ki so vsi pridruženi člani projek-
ta in del čezmejne »Ceste gradov«. V 
okviru projekta so se v bližini ptujske-
ga gradu postavile tri informacijske 
table, ki vabijo obiskovalce, da si ogle-
dajo razstave v našem biseru na graj-
skem griču. Letos maja je bil natisnjen 
zemljevid čezmejne »Ceste gradov«. 
Cesta je dolga 1001 kilometer in pove-
zuje 41 gradov, dvorcev in obrambnih 
utrdb na območju jugovzhodne Avstri-
vas ti gradovi vabijo z najrazličnejšo
ponudbo. Z muzejskimi in umetniški-
mi razstavami, s prostranimi parki za
sprostitev v naravi, ponekod z različni-
mi prireditvami na prostem, s koncerti,
festivali, delavnicami za otroke, jaha-
njem grajskih konj, vožnjami s kočija-
mi, s pestro kulinarično ponudbo, ali
vas vabijo, da v gradu prenočite.
Zemljevid lahko prevzamete v vsakem
vključenem gradu in v nekaterih tu-
ristično-informacijskih točkah ter na
spletni strani »Ceste gradov«, kjer so
vsi gradovi tudi predstavljeni. Obiščite
spletno stran in načrtujte! 
https://castleroad.si/
Projekt je sofinanciran s strani 
Evropske unije in Evropskega sklada 
za regionalni razvoj.
»Cesta gradov« nadaljuje v Slovenijo, 
se je uresničila z nastankom projek-
ta CASTLE ROAD – CESTA GRADOV 
v okviru programa sodelovanja Inter-
reg V-A Slovenija-Avstrija. Znanstve-
no-raziskovalno središče Bistra Ptuj, ki 
je eden izmed štirih partnerjev v pro-
jektu, pri oblikovanju produktov tesno 
sodeluje s ptujskim gradom, gradovi 
Ormož, Velika Nedelja in Slovenska Bi-
je, severovzhodne Slovenije in severne 
Hrvaške. Zdaj, ko ne moremo potovati 
zaradi situacije s koronavirusom, je čas 
za načrtovanje. Na zemljevidu je zari-
sanih sedem poti/tur, ki vam olajšajo 
načrtovanje krajšega izleta ali daljše-
ga potovanja. »Cesta gradov« združu-
je različne gradove, ki so skozi stoletja 
na viharnem mostišču med srednjo 
in jugovzhodno Evropo nudili zave-
tje tukajšnjemu prebivalstvu. Danes 
Cena bo višja, tudi če bodo občani 
sami vozili steklo v zbirni center
Frančiško Jus je zanimalo, čigav strošek so počene posode. »O 
poškodovanih posodah nas obvestite in Čisto mesto Ptuj jih nato 
brezplačno zamenja,« je odgovoril direktor Robert Čajič. 
Irena Šerbak pa je vprašala, ali skupna zbirna mesta po Halozah 
ostajajo. Čajič je odgovoril, da se temu ni mogoče izogniti, saj je do 
nekaterih naslovov omejen dostop. 
Svetnik Žnidar pa se je ob debati na temo odvažanja stekla spomnil 
tudi vprašanja, ali gospodinjstva, ki bodo vozila steklo v zbirni center, 
ne potrebujejo posode. »Gospodinjstvo, ki ne bo želelo imeti dodatne 
posode zaradi prostorskih ali drugih razlogov, bo moralo podati pisno 
izjavo, da je ne želi.«
Ali to vpliva na ceno mesečne položnice, je zanimalo županjo 
Darinko Fakin. »Ne,« je na kratko odvrnil Čajič. 
Foto: Č Foto: Čisto mesto
Štajerski TEDNIK petek, 27. 11. 2020     COLOR CMYK stran 6
Nemalokrat se zastavlja vpra-
šanje, kako si mesto zamišlja ra-
zvoj turizma, če je velikokrat prvi 
dejavnik, ki pozdravi obiskovalca, 
neprijeten vonj. Vprašanj na temo 
smradu je bilo v javnem prostoru 
nanizanih že veliko, to pa je bilo 
tudi vse: nekaj medijskih poročanj 
in razprave na družabnih omrež-
jih, potem se je do naslednjega 
neznosnega vala smradu na pro-
blem pozabilo. 
Letošnjo jesen se je na družab-
nem omrežju Facebook oblikovala 
skupina oziroma civilna iniciativa 
za Ptuj brez smradu. Skupina ima 
200 članov, zaradi aktualnih zdra-
vstvenih razmer so trenutno pri-
sotni le v digitalnem okolju. »Naš 
skupni cilj je bistveno zmanjšanje 
emisij smradu na Ptuju, predvsem 
v mestnem jedru. Smrad nas moti 
kot prebivalce, saj zelo vpliva na 
kakovost življenja, obenem vpliva 
na razvoj turizma in gostinstva. 
Kultura sprenevedanja v zvezi s 
smradom se je zažrla v lokalno 
skupnost do te mere, da povzroči-
telji smradu zatrjujejo, da ne smrdi, 
občina pa jim očitno verjame. Dru-
gače si ni možno razložiti dejstva, 
da v veljavnem programu varstva 
okolja smrad ni omenjen niti z 
besedo. Ker je na to temo občina 
prebivalce in turistično-gostinski 
sektor do zdaj pustila na cedilu, je 
edina možna pot do ureditve raz-
mer preko pritiska občanov, zato 
tudi ustanovitev civilne iniciative,« 
je povedal Matjaž Gerl.
Letos zaudarja(lo) 
še bolj kot minula leta
Sogovornik je poudaril, da se je 
problem smradu v letošnjem letu 
znatno zaostril. »Prebivalci mesta 
vemo, da večina smradu prihaja 
iz objektov Perutnine Ptuj, čeprav 
njihova PR-služba pravi, da to ni 
res. V tem trenutku smo v fazi zbi-
ranja različnih informacij, ki nam 
bodo služile pri izvedbi aktivnosti. 
Vsekakor bosta prva naslova Pe-
rutnina Ptuj in MO Ptuj, saj si že-
petek  27. novembra 20206 V središču
Okoljskih žuljev je še in še … 
V okoljevarstveni organizaciji Alpe Adria Green na 
problematiko obremenjevanja okolja z nevarnimi, tudi 
rakotvornimi snovmi, opozarjajo že več let. Veliko so se 
ukvarjali z onesnaženji, ki jih povzročajo bioplinarne 
in kogeneracije, a država je imela ves ta čas za njihova 
opozorila gluha ušesa. 
Kot zelo sporno so ocenili področje državnih subvencij 
za tehnologije, ki obremenjujejo okolje in ogrožajo 
zdravje ljudi. Opozarjajo na negativne okoljske vplive, 
ki jih povzročajo odlagališča in zbiralnice odpadkov ter 
industrijski onesnaževalci. 
Po besedah predsednika Vojka Bernarda se pojavljajo 
tudi nelegalna odlagališča odpadkov in blata iz čistilnih 
naprav.
Ptuj  Civilna iniciativa za Ptuj brez smradu združuje 200 podpornikov
Smrad ni samo ptujski, temveč vseslovenski p
Pred tem, da na Ptuju občasno zelo smrdi, si je nesmiselno zatiskati oči. Ne gre za težavo, ki bi mesto ob Dravi pestila od včeraj. Pro
zelo smrdi, pa javnost ni nikoli dobila. Resda je onesnaževalcev več, od velikega živilskega industrialca do čistilne naprave in odlag
vije po mestu, se vsi otepajo.
V ptujski Mestni hiši so pojasnili, da vprašanje 
priprave novega občinskega programa varstva o
povabljene tako strokovne institucije kot tudi javn
organizirali tudi javno tribuno, na kateri bo Peru
limo vzpostaviti dialog na osnovi 
dejanskega stanja in pripoznanja, 
da problem (smrad) obstaja. Za 
zdaj nam pri reševanju problema 
država (inšpekcija) zaradi odsot-
nosti predpisov ne more priskočiti 
na pomoč, čeprav tudi na ministr-
stvu za okolje in prostor (MOP) ob-
ljubljajo sprejetje regulative, ki bo 
urejala področje smradu. Glede na 
trenutne razmere v zvezi z epide-
mijo so naše aktivnosti upočasnje-
ne, jih bomo pa stopnjevali, ko bo 
to možno in primerno.«
Država korak bližje 
sprejetju zakonskih 
podlag
Smrad v okolju in njegov izvor, 
čeprav se načeloma ve, od kod 
smrad prihaja, je zelo težko doka-
zati. Pravzaprav skoraj nemogo-
če, ker so pravne podlage za to 
V trgovini lahko najdemo vse za 
zabavo, poroke, rojstne dneve, 
pustne kostume, široko izbiro 
iger in igrač ter še mnogo več. 
Trgovina pa je zelo priljubljena 
tudi zaradi velike ponudbe per-
sonaliziranih balonov. Izbirate 
lahko med baloni vseh velikosti 
in oblik, ki popestrijo prav vsa-
ko praznovanje, vse od rojstnih 
dni do obletnic poroke. Zraven 
tega, da lahko sami izberete tisk 
na balonu, v Arbadakarbi po no-
vem nudijo tudi poljuben tisk 
na tekstil in šalčke.
V času, ko za rojstne dneve in 
druge posebne priložnosti tež-
ko obiščemo svoje bližnje, lah-
ko Arbadakarba poskrbi za 
dostavo balonov in drugih da-
ril na dom po celi Sloveniji, s 
čimer boste prijetno preseneti-
li svoje najdražje in jim dali ve-
deti, da mislite nanje. Prav tako 
vam nudijo možnost osebne-
ga prevzema artiklov v Qcentru 
Ptuj v Puhovi. V časih, ko je tr-
govina trenutno še zaprta, pa 
lahko celotno ponudbo izdelkov 
vidite v njihovi spletni trgovini.
Arbadakarba je veliko več kot 
le trgovina, je tudi ‘’Agencija 
zabave’’. Odlična animacijska 
ekipa popelje poroke, otroške 
dogodke, razna praznovanja 
in še mnogo več na višji nivo. 
Med širokim naborom storitev 
Arbadakarba – beri nazaj,  
V trenutni situaciji je še toliko pomembnejše, da si vzamemo čas za dobro voljo.
Pomena dobre volje se že dolgo zaveda ekipa Arbadakarbe, ki s svojo čarobno
energijo osrečuje vse okoli njih, bodisi na dogodkih, bodisi v njihovi trgovini.
pa najdemo tudi poučne vse-
bine, konceptualne dogodke,
ognjene šove, otroške predsta-
ve, popestritveni program in še
mnogo, mnogo več. Če hočete,
da vaše slavje ostane gostom
še dolgo v spominu, je Arbada-
karba pravi naslov za vas.
Ekipa Arbadakarbe pripravlja v 
začetku naslednjega leta zelo
veliko presenečenje. Namigne-
mo lahko, da bo šlo za najve-
čje presenečenje v tem delu
Slovenije in da se bo dogaja-
lo v Qcentru Ptuj v Puhovi. Za
več podrobnosti spremljajte so-
cialne medije Arbadakarbe in
Qcentra Ptuj v Puhovi.
Se vidimo v Arbadakarbi v 
Qcentru Ptuj v Puhovi!
Foto: ČG
Matjaž Gerl: »Smrad nas moti kot prebivalce, saj zelo vpliva na kakovost 
življenja, obenem vpliva na razvoj turizma in gostinstva.«
V skupini Impol je bilo v ponede-
ljek (23. novembra), okuženih 56 
zaposlenih, 37 jih je bilo v karan-
teni, največ okužb pa so zabeležili 
20. novembra, ko je bilo odsotnih z 
dela kar 63 zaposlenih. V ponede-
ljek je bilo tako odsotnih dobrih se-
dem odstotkov zaposlenih. A kljub 
odsotnosti vidnega deleža zapo-
slenih delovne procese zaenkrat 
obvladujejo, zagotavljajo v Impolu, 
in sicer z notranjimi prerazporedit-
vami in dodatno pomočjo študen-
tov. Ob tem pa zavračajo, da bi bilo 
prav delovno mesto izvor okužb. 
»Okužbe so skoraj enakomerno 
razporejene v različne delovne sre-
dine, zato tudi težko govorimo, da 
je delovno mesto izvor, saj bi bilo 
potem v enem delu bistveno več 
okužb kot v drugem,« so še dejali 
v slovenjebistriškem stebru gospo-
darstva. 
Del odgovornosti tudi 
na zaposlenih
Najvišje število odsotnih zara-
di covid-19 in odrejenih karanten 
so v začetku tega tedna dosegli v 
podjetju Aluminium Kety Emmi. 
Tako je bilo v ponedeljek odsotnih 
18 zaposlenih zaradi okužbe s 
covidom-19 in pet zaradi odreje-
ne karantene, skupno število pa 
predstavlja 6,5 % vseh zaposlenih. 
Primanjkljaj zaposlenih nadome-
ščajo z obstoječim kadrom, delom 
preko polnega delovnega časa 
(delovne sobote, nadurno delo) in 
približno 20 študenti. Kljub spreje-
tim ukrepom se je okužba med za-
poslenimi širila. V podjetju menijo, 
da sta ključna razloga dva. »Asimp-
tomatski bolniki – torej zaposleni, 
ki so okuženi, a za okužbo sploh 
ne vedo, ter dejstvo, da je oseba 
kužna že pred pojavom prvih simp-
tomov.« Da bi omejili prenos viru-
sa, čeprav ga v celoti ni mogoče, so 
sprejeli še številne druge ukrepe 
za zaščito zdravja. Poleg obveznih 
mask in razkuževanja so v jedilnici 
namestili pregrade iz pleksi ste-
kla, razširili so mesta za kajenje, 
preventivno razkužujejo zaprte 
prostore podjetja ... »Apeliramo pa 
tudi na odgovornost in solidarnost 
vseh zaposlenih in verjamemo, da 
Slovenska Bistrica  Kadrovsko stisko podjetja rešujejo tudi s štud
Impol: »Težko govorimo, da je
Na Bistriškem so, kot opozarjajo tudi zdravstveni delavci, po številu odvzetih pozit
iskati v številu okuženih v domovih za starejše, pa tudi v delovnih sredinah. Da bi
v Komunali Slovenska Bistrica sklenili, da nenošenje mask pomeni kršitev delovni
Štajerski TEDNIK petek, 27. 11. 2020     COLOR CMYK stran 7
področje v Sloveniji pomanjkljive. 
Zavezanec, ki s svojo dejavnostjo 
predstavlja potencialno okoljsko 
tveganje, je dolžan pridobiti oko-
ljevarstveno dovoljenje (OVD). V 
dovoljenju so navedene dovoljene 
vrednosti emisij. Inšpektor lahko 
pri zavezancu izvede le nadzor 
nad izvajanjem OVD. Orodja, da bi 
ukrepal v zvezi z emisijami v zraku, 
kot je na primer problem smradu 
na Ptuju, pa nima v rokah. »Pristoj-
ni inšpektor ukrepa, če ugotovi, 
da naprava ne obratuje v skladu z 
OVD. Če OVD nima določil o ome-
jitvah širjenja neprijetnih vonjav, 
inšpektor nima podlage, po kateri 
bi ocenjeval kršitev zaradi širjenja 
neprijetnih vonjav iz objekta in iz-
rekal ukrepe,« so razložili na MOP 
in dodali, da je zakonodajna podla-
ga, ki bo urejala področje smradu 
v okolju (obremenjenost zunanje-
ga zraka z neprijetnim vonjem), v 
pripravi. »Osnutek predpisa, ki je 
v nastajanju, bo vseboval ukrepe 
za preprečevanje in zmanjševanje 
nastajanja emisij vonja, uporabo 
tehnik čiščenja emisij vonja, mejne 
vrednosti emisije vonja in izvaja-
nje obratovalnega monitoringa. Z 
upoštevanjem izdelanih strokov-
nih podlag bo ministrstvo pripra-
vilo spremembe v predpisih, ki bo 
dopolnilo obstoječo normativno 
ureditev emisije vonja. Načrtuje-
mo, da bo osnutek predpisa prip-
ravljen v tem letu.«
Že desetletje se nič ne 
premakne
V okoljevarstveni organizaciji 
Alpe Adria Green (AAG) so spom-
nili, da se na sprejetje pravnega 
akta, ki bi predpisal dopustne meje 
smradu, čaka že več kot desetletje. 
»Splošno znano je, da je bil osnu-
tek »uredbe o smradu« pripravljen 
že leta 2009 in ni bil dan v obravna-
vo zaradi lobijskih interesov podje-
tij in posameznikov z ministrstva, 
saj bi morali polovico podjetij, ki 
povzročajo smrad, takoj zapreti.«
O predpisu, ki je na MOP v prip-
ravi in bo reguliral dopustne meje 
smradu, Vojko Bernard, predse-
dnik AAG, poudarja: »Predpis bo 
dajal zakonsko podlago za prijavo 
kršiteljev. S tem bomo, če ne bodo 
“cokla” ponovno inšpekcijske služ-
be, vzpostavili nadzor in v največji 
možni meri preprečili prekomerno 
izpostavljenost prebivalcev nepri-
jetnemu vonju. Ostajamo optimisti 
in računamo, da se bo MOP držalo 
svojih zagotovil. Če bo drugače, 
bomo nadaljevali prizadevanja za 
sprejem ustrezne zakonodaje na 
druge načine.«
petek  27. novembra 2020   7V središču
Na pomoč bistriškim tudi reševalci iz Ptuja
»Stanje na območju naših občin Slovenske Bistrice, Makol, Poljčan in Oplotnice je še posebej 
kritično,« opozarja direktorica ZD Slovenska Bistrica Urška Sedmak, ki je dramatično izjavo 
pospremila z dejstvi: »Vstopno točko za jemanje brisov smo vzpostavili 21. septembra in že takrat 
je bil delež pozitivnih 8 %, državno povprečje je bilo največ do 5 %. Do sredine oktobra je bil delež 
pozitivnih brisov v povprečju dvakrat višji od državnega povprečja, zadnji mesec pa je pozitivnih več 
kot polovica oz. tudi do 70 %.«
O razlogih za takšno sliko na Bistriškem direktorica težko sodi. Bolj konkretna je zdravnica Alenka 
Antolinc Košak, ki je dejala, da opažajo veliko okužb v delovnih organizacijah. »Medtem ko se je 
okužba prej širila bolj v družinah, sedaj opažamo eksponentno širjenje v delovnih organizacijah.« 
Zato poziva vse prebivalce na Bistriškem, da ob tipičnih in netipičnih znakih ostanejo doma in 
pokličejo osebnega zdravnika. 
Na resnost položaja pa kaže tudi število nujnih intervencij, ki so bile v večini povezane s 
covidom-19, pri tem pa so slovenjebistriškim reševalcem pomagale okoliške službe, tudi reševalna 
ekipa ZD Ptuj. Vodja reševalcev Matjaž Žunkovič je povedal: »Letno povprečje je nekje šest 
prevozov na dan, v sredini novembra se je ta številka povečala na več kot 10 na dan. V večini 
gre za okužene paciente, kar pomeni, da se moramo za vsakega pacienta posebej zaščititi, po 
opravljenem posredovanju pa sledi še čiščenje in razkuževanje. Delo je postalo resnično naporno in 
obremenjujoče.«
Foto: Mojca Vtič
V ZD Slovenska Bistrica dnevno odvzamejo okrog 100 brisov, delež pozitivnih je ves čas več kot 50 %.
problem
oblematika smradu se vleče desetletja, jasnega odgovora na vprašanje, kaj na Ptuju tako 
gališča odpadkov, a odgovornosti za neprijeten (včasih celo grozen) smrad, ki se občasno 
Foto: ČG
kakovosti zraka v zadnjih letih pridobiva na pomenu, zato bo to področje predlagano kot eno izmed prioritetnih v postopku 
okolja za Mestno občino Ptuj, ki bo zastavljen za obdobje 2021–2027. »Postopek priprave se je že začel, k sodelovanju pa bodo 
nost. Trenutno stanje okolja bo analizirano, nato pa bodo zastavljeni ukrepi za izboljšanje. Ko bodo razmere to dopuščale, bomo 
utnina Ptuj podala informacije v zvezi s prihodnjimi vlaganji na področju zmanjšanja negativnih vplivov na okolje.«
Odziv Perutnine Ptuj
»Perutnina Ptuj je del okolja, v 
katerem delujemo, se razvijamo in 
v katerem živijo tudi naši zaposleni. 
Zato je tudi nam v interesu, da 
delujemo odgovorno in zavzeto 
s čim manjšimi vplivi na okolje. 
Znotraj naše branže in znotraj 
naših tehnoloških postopkov 
skušamo vpeljevati najsodobnejše 
tehnologije in stremimo k temu, 
da je naš vpliv na okolje iz dneva 
v dan manjši. Zavedati pa se 
moramo, da smo Perutnina Ptuj 
eden največjih gospodarskih 
subjektov v tem okolju, od katerega 
so odvisne številne družine, tako 
zaposlenih kot kooperantov in 
nekaterih dobaviteljev, ki so 
vezani na nas. Smo trden steber 
gospodarstva v regiji, v Sloveniji in 
širše. Tako s civilno iniciativo kot 
mestno občino in z vsemi ostalimi 
zainteresiranimi javnostmi smo se 
zmeraj pripravljeni pogovarjati na 
najvišji ravni podjetja ter pogledati, 
na kakšen način bi lahko izboljšali 
počutje vseh nas, ki živimo in 
delujemo v tem okolju. Zato težko 
dobronamerno sprejemamo tako 
enostransko označevanje Perutnine 
Ptuj kot slabega deležnika tega 
okolja,« je povedal generalni 
direktor Enver Šišić.
Foto: ČG
denti
e delovno mesto izvor okužb«
tivnih brisov daleč nad slovenskim povprečjem. Razlog za negativno statistiko gre 
i omejili širjenje virusa med zaposlenimi (kljub izvedenim ukrepom), so na primer 
h obveznosti.
Foto: Sta/M24
bomo s skupnimi močmi premagali 
to težko obdobje.«
Nenošenje mask 
pomeni kršitev 
delovnih obveznosti
Da morajo zaposleni odigrati 
svojo vlogo v zgodbi preprečeva-
nja širjenja virusa, meni tudi direk-
tor Komunale Slovenska Bistrica 
Maksimiljan Tramšek. »Kljub nešte-
tim opozorilom nekateri še vedno 
niso upoštevali vseh navodil. Vzrok 
je predvsem v nenošenju mask za-
poslenih v manjših skupinah (po 
dva) in skupnih malicah. Uvedli 
pa smo tudi prepoved kajenja, saj 
so se delavci dlje časa zadrževali 
na skupnih odmorih za cigareto,« 
je razloge za širjenje okužb med 
zaposlenimi naštel Tramšek. V mi-
nulem obdobju je bilo namreč na 
Komunali zaradi okužbe odsotnih 
devet odstotkov zaposlenih. Da so 
okužbe zelo zmanjšali, so poostrili 
ukrepe, uvedli prihajanje na delo 
ob različnih urah, vse delavce sez-
nanili, da je nošenje mask obvezno 
in da v primeru nenošenja mask to 
pomeni kršitev delovnih obvezno-
sti in so lahko tudi sankcionirani.
Štajerski TEDNIK petek, 27. 11. 2020     COLOR CMYK stran 8
petek  27. novembra 20208 Politika
Središče ob Dravi  Občina znižuje sofi nanciranja
Za slab evro dražja 
kanalizacija 
Občina Središče ob Dravi subvencionira omrežnino za pitno 
vodo ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Na letni ravni 
subvencije krepko bremenijo občinski proračun, zato name-
ravajo delež sofi nanciranja postopoma zniževati. 
Letos bo občina za vse subvencije v zvezi z ravnanjem z vodo name-
nila predvidoma skoraj 200.000 evrov. Od tega naj bi bilo 13.500 evrov 
namenjenih sofi nanciranju omrežnine za pitno vodo. »Občina nepri-
dobitnim uporabnikom, kot so gospodinjstva in društva, sofi nancira 
stroške omrežnine za pitno vodo. Subvencija za letošnje leto znaša 
slabih 15 %, v letu 2021 pa bo znašala slabih 14 %,« je dejal Matjaž Vršič iz 
Komunalnega podjetja (KPO) Ormož, Ker pa se polna cena omrežnine 
za prihodnje leto znižuje, v gospodinjstvih sprememb naj ne bi čutili. 
»Za nepridobitne uporabnike spremembe ne bo, pridobitni uporabni-
ki, ki plačujejo polno ceno, pa bodo plačali malenkost manj 8 centov, 
op. a.).« 
Več za čiščenje in odvajanje odpadne vode
Občina Središče pa bo znižala tudi subvencioniranje obanom za 
kanalizacijo (čiščenje in odvajanje odpadnih voda). V letošnjem letu 
je za te namene porabila kar 177.000 evrov! »To je visoko breme za 
naš proračun, če upoštevamo, da imamo za investicije na razpolago 
dobrih 700.000 evrov. Subvencije bomo znižali, vendar postopoma. 
Za prihodnje leto subvencije znižujemo za 5 %,« je napovedal Borko. Za 
uporabnike, ki so priklopljeni na kanalizacijski sistem, se bodo stroški 
na mesečni ravni povečali za slab evro. 
Foto: M24
Svetniki, ki so se združili s ciljem, 
da podajo skupna stališča, so pred-
stavniki treh svetniških skupin (Le-
vica, DeSUS in Lista Andreja Čuša). 
To so Andrej Čuš, Aleksander Voda, 
Sergeja Puppis Freebairn, Miha 
Požgai, Dijana Alibabič, Matej 
Siebenreich, Marta Tušek, Milan 
Klemenc in Mario Hlušička. Kot je 
povedal Klemenc, so povabili tudi 
druge svetniške skupine, ki pa se 
za sodelovanje niso odločile, naj bi 
jim pa kar veliko svetnikov neura-
dno izrazilo podporo.
Skupina svetnikov tako predla-
ga, da se v proračunu zagotovijo 
sredstva za dežurno zobozdra-
vstveno ambulanto. »S čimer bo 
z novim letom po osmih letih tako 
spet nudena dežurna zobozdra-
vstvena ambulanta na Ptuju in se 
občanom širšega ptujskega obmo-
čja ne bo treba voziti v Maribor,« je 
predlog argumentiral Čuš. Županji 
predlagajo še, da dodatno zagoto-
vi sredstva in okrepi javni potniški 
promet z razširitvijo linij.
»Glede na situacijo s koronaviru-
som predlagamo še, da se izvede 
razpis za pomoč in podporo drob-
nemu gospodarstvu tudi v letu 
2021, saj bodo posledice še kako 
prisotne tudi v naslednjem letu,« 
so še zapisali v svojih predlogih. 
Finančna sredstva v proračunu 
pričakujejo za izgradnjo mrliške 
vežice na novem rogozniškem 
pokopališču. Med njihovimi priori-
tetami pa je tudi preureditev odpr-
tega prečrpališča in s tem odprava 
smradu na Ranci.
Ker je z letošnjim letom Zveza 
društev kurentov v upravljanje do-
bila prostor v Murkovi ulici, predla-
gajo, da se v občinski proračun 
za naslednje leto uvrsti postavka 
ureditev Kurentove hiše. Želja je še 
več polnilnic za električna vozila, 
zanimiv pa je tudi predlog, da se fi -
nančna sredstva za šport izenačijo 
z deležem, ki ga občina namenja za 
kulturo. 
Klemenc pa je prepričan, da 
je nujno upoštevati še en njihov 
predlog: »Da se zagotovijo fi nanč-
na sredstva za pokrivanje mate-
rialnih stroškov vsem četrtnim 
skupnostim.« 
Deveterica podpisanih pod sku-
pne predloge verjame, da bodo 
upoštevani in uslišani, pri čemer 
poudarjajo, da se zavedajo ome-
jenosti občinskih fi nanc, zato so 
pripravljeni tudi na kompromise. 
Tak sistem dela, kot so ga ubrali 
tokrat, da so združili moči, predla-
gajo kot primer dobre prakse pri 
pripravi bodočih proračunov.
Kako bodo njihovi predlogi 
sprejeti in ali bo možno zagotoviti 
sredstva za realizacijo, bo znano 
14. decembra, ko bo naslednja seja 
mestnega sveta. 
Foto: ČG
Zaradi epidemioloških razmer seje potekajo v dominikanskem samostanu. Tako bo tudi sredi decembra, ko bodo 
obravnavali predlog proračuna za naslednje leto.
Ptuj  Javna razprava o predlogu proračuna 2021
Kaj svetniki pogrešajo v načrtih 
za prihodnje leto
Enomesečni rok za podajanje pripomb na predlog proračuna Mestne občine Ptuj za naslednje leto se 
je iztekel 19. novembra. Devet od skupaj 29 svetnikov je strnilo glave in pripravilo skupne predloge 
za dopolnitve in popravke. Predlagajo uvedbo dežurne zobozdravstvene službe, pa ureditev mrliške 
vežice, okrepitev potniškega prometa …
V dveh letih bodo predvidoma 
gospodarili z blizu 12 milijoni evrov 
proračunskega denarja. Ni nujno, 
da bodo takšno višino prihodkov 
dosegli, saj bo pritok denarja med 
drugim odvisen od sredstev po 
razpisih ter prodaje občinskih ne-
premičnin. V upravi občine Gorišni-
ca za prihodnje leto načrtujejo pri-
hodke v znesku 5,7 in za leto 2022 
šest milijonov evrov. »Gradnja 
kanalizacije, modernizacija cest in 
javna razsvetljava so v naši občini 
več ali manj končane. Nekaj male-
ga, kar je ostalo, bomo poskušali v 
naslednjih dveh letih še urediti. Pri-
hodnje leto bomo končali gradnjo 
recepcije pri Dominkovi domačiji, 
čakamo gradbeno dovoljenje za 
opremljanje ambulante splošne 
zdravstvene prakse v novem po-
slovno-stanovanjskem objektu, v 
Forminu smo sredi obnove mo-
stu čez dravski kanal, nadaljevali 
bomo z urejanjem športnega cen-
tra v Gorišnici, pri čemer se bomo 
potegovali tudi za sofi nancerski 
delež. Kakor hitro bomo potrdi-
li OPN, bomo šli v projektiranje 
doma starejših občanov, gradili 
bi ga na lokaciji nekdanjega špor-
tnega parka v Gorišnici. V Forminu 
bomo nadaljevali z obnovo gasil-
skega doma, za kar namenjamo 
160.000 evrov, za PGD Moškanjci 
bomo kupili podvozje za novo ga-
silsko vozilo, vrednost naložbe je 
125 tisočakov. 
Pri investicijah računamo tudi 
na pridobivanje sredstev po razpi-
sih. Če teh ne bo, bomo investira-
li, kolikor bomo zmogli s tekočim 
proračunom,« je naložbe, ki jih 
namerava gorišniška občina izvesti 
prihodnje leto, opisal gorišniški žu-
pan Jože Kokot. 
»Za proračunsko leto 2022 je cilj, 
da se v Gorišnici konča ureditev 
športnega parka, v proračun smo 
umestili nakup novega gasilskega 
vozila za PGD Mala vas (120.000 
evrov). Če bodo pogoji, OPN in 
pridobljeno gradbeno dovoljenje, 
bi začeli graditi dom upokojencev. 
Sodelujemo v regijskem projektu 
gradnje kolesarskih stez. Skozi 
občino Gorišnica je kolesarka pred-
videna mimo Cunkovcev čez novo-
zgrajeno krožišče pri Žihru, nada-
ljuje se proti Vernikovim in skoti na-
selje Moškanjci. Od krožišča pred 
železniškim nadvozom za Tibolce 
je trasa načrtovana čez polje do 
čistilne naprave Gorišnica, od tam 
pa zavije proti železniški postaji v 
Zamušanih. V proračunih 2021 in 
2022 smo za kolesarko namenili 1,1 
milijona evrov,« je pojasnil župan.
Gorišnica  Proračuna za 2021 in 2022 v javni obravnavi
Glavni naložbi športni park in kolesarska steza
Investicije v občini Gorišnica bodo v prihodnjih dveh letih usmerjene v gradnjo tribun in druge športne infrastrukture, šli bodo v nabavo dveh gasilskih vozil, v načrtu je 
gradnja odseka regionalne kolesarske povezave od Cunkovcev skozi Moškanjce do Zamušanov, poskrbeli bodo za modernizacijo cestnih odsekov, ki so še v slabem stanju.
Foto: MZ
Osrednja in največja investicija občine Gorišnica v prihodnjih dveh letih bo gradnja športnega parka, za kar bodo 
v proračunih namenili okoli 1,6 milijona evrov. Svetniki so osnutek proračunov za leti 2021 in 2022 na novembrski 
seji potrdili in ju posredovali v javno obravnavo.
Sofinanciranje omrežnine 
za kanalizacijo (2021)
Omrežnine Polna cena Subvencija
Odvajanje 15,1 € 11,8 € (78,5 %)
Čiščenje   4,4 €   3,2 € (72,5 %)
Vir: Občina Središče ob Dravi
Kljub znižanju subvencij bo občina v prihodnjem letu še vedno 
plačevala levji delež omrežnin pri čiščenju in odvajanju odpadnih 
voda. Slehernemu gospodinjstvu, ki je priključeno na kanalizaci-
jo, bo na mesečni ravni prihranila 15 evrov, kar letno znese 180 
evrov. 
Prispelo 131 pripomb in predlogov
Na ptujski občini so prejeli 131 pripomb na predlog pro-
računa za prihodnje leto. Podajali so jih liste, stranke, po-
samezniki, zavodi …
Štajerski TEDNIK petek, 27. 11. 2020    COLOR CMYK stran 9
Za področje termične obdelave 
komunalnih odpadkov bo pred-
hodno treba sprejeti uredbo, ta bo 
podlaga za razpis, s katerim bodo 
izbirali koncesionarja(e), pravijo na 
MOP. »Lokacija bo odvisna od po-
nudbe prijavitelja, za zdaj nimamo 
še niti potencialne lokacije.« Zani-
malo nas je, kako je s postopki za 
sosežig komunalnih odpadkov v 
TEŠ-u, kjer za dejavnost prav ta čas 
pridobivajo dovoljenja. Ali je mož-
no, da bi se komunalni odpadki se-
žigali v šoštanjski termoelektrarni, 
kar bi bila tudi rešitev za celotno 
državo, kar pomeni, da drugih lo-
kacij več niti ne bi iskali. Na ministr-
stvu pravijo, da se bolj nagibajo k 
rešitvam, ki bi zagotavljale regijsko 
pokrivanje potreb po termični ob-
delavi odpadkov v za to namen-
skih sežigalnicah.
Sežigalnic bi lahko 
bilo več
Vodja delovne skupine mestne 
občine (MO) Ptuj za sežigalnico 
Bojan Pahor je pojasnil, da so zad-
nji sestanek na MOP na temo seži-
galnice imeli v začetku letošnjega 
junija. Medtem ko so na MOP z 
informacijami glede potencialne 
izbire lokacij in vseh postopkov v 
zvezi s sežigalnicami zelo skopi, pa 
je Pahor predstavil nekaj več po-
datkov. »Zaključek sestanka je bila 
ugotovitev, da je za Slovenijo, kar 
zadeva termično izrabo mešanih 
komunalnih odpadkov, najustre-
zneje, če razmišljamo o dveh po-
tencialnih lokacijah. To je tam, kjer 
se že v osnovi zbere največ odpad-
kov, torej v Ljubljani in Mariboru, 
interes obstaja tudi v TEŠ. Država 
namerava v zvezi s tem objaviti 
razpis za podelitev koncesije.«
Za aktivno sodelovanje 
z javnostjo
Pahor je dodal, da so se na se-
stanku pogovarjali tudi o predelavi 
blata iz čistilnih naprav. Gre za po-
dročje, s katerim ima Slovenija prav 
tako velike težave. »Glede na to, 
da je blato pomemben vir fosforja, 
ki ga sicer v naravi kot naravni vir 
zmanjkuje, je v pripravi spremem-
ba uredbe, ki bo zahtevala, da se 
problem blata iz čistilnih naprava 
rešuje ločeno. Torej ga ne bo mo-
goče termično izkoriščati s soseži-
gom, na primer v kombinaciji s ko-
munalnimi odpadki, ampak s tako 
imenovanim monosežigom. V Slo-
veniji bi po oceni delovne skupine 
glede na količino in lokacijo blata iz 
čistilnih naprav potrebovali štiri ali 
pet takšnih obratov. Ta zaključek 
je bil sprejet na pobudo MO Ptuj in 
delovna skupina ga je tudi vključila 
v zaključno poročilo. Možnost, da 
bi v MO Ptuj pristopili k projektu 
izgradnje obrata za termično izra-
bo blata, dejansko obstaja, še po-
sebej, če bo MO Maribor pristopila 
k izvedbi projekta termične izrabe 
komunalnih odpadkov. Je pa treba 
poudariti, da je pred kakršnim koli 
nadaljevanjem treba opraviti javno 
predstavitev ideje in o tem opraviti 
razpravo z zainteresirano javno-
stjo. Če želimo, da bi projekt ug-
ledal luč sveta, mora javnost pro-
jektno idejo podpreti in nato pri 
njenem razvoju od vsega začetka 
aktivno sodelovati. Pred kratkim 
sem na vse okoliške čistilne na-
prave z območja severovzhodne 
Slovenije že poslal dopis s prošnjo 
po posredovanju podatkov, ki bi v 
prvi vrsti služili izdelavi predštudije 
izvedljivosti. Če bo ta študija poka-
zala, da obstajajo realne ekonom-
ske osnove za nadaljevanje projek-
ta, bom v imenu delovne skupine, 
ki jo vodim, predlagal županji, da 
še enkrat nagovori mestni svet in 
svetnikom predstavi kalkulacije. 
Če bo mestni svet idejo podprl, se 
v postopek vključi še javnost.«
petek  27. novembra 2020   9Gospodarstvo
Odpadke bi kurili v TEŠ-u,
v razširitev dovoljenja tudi Celjani
Medtem ko so na MOP z informacijami o potencialnih lokacijah sežigalnih odpadkov redkobe-
sedni, je moč najti informacije, da dva obrata v vzhodni Sloveniji okoljevarstveno dovoljenje za 
sežig odpadkov že pridobivata: šoštanjska termoelektrarna in celjska toplarna.
V TEŠ-u bi na letni ravni termično obdelali 160.000 ton komunalnih odpadkov. Šlo bi za sosežig 
skupaj s premogom. V okoljevarstvenih organizacijah in okoliških civilnih združenjih sosežigu v 
TEŠ-u niso naklonjeni, skrbijo jih vrednosti strupenih izpustov v okolje.
V Toplarni Celje odpadke sicer že kurijo, v prihodnje želijo količino goriva povečati.
Namesto dosedanjih 30.000 ton bi na leto predelali 40.000 ton odpadkov, kar pomeni pet ton v 
eni uri. Sežigalnica obratuje 24 ur na dan, vse dni v letu. Gradbeni posegi na sežigalnici zaradi 
povečanih količin predelave odpadkov ne bodo potrebni, saj bo naprava s predvidenimi količi-
nami dosegla kapaciteto, kot je bila predvidena po projektu. V celjski sežigalnici se že nekaj let 
sežigajo tudi komunalni odpadki občin Spodnjega Podravja.
Foto: MZ
Mariborski mestni svetniki so na seji v tem tednu podprli prizadevanja za gradnjo sežigalnice. Sprejeli so 
akcijski načrt trajnostne oskrbe Maribora s toploto, ki predvideva širitev omrežja daljinskega ogrevanja, vir 
toplote pa bi bila tudi termična obdelava odpadkov. Sežigalnico bi gradili na Teznem, ob Snagini sortirnici.
Podravje  Okoljsko ministrstvo s pojasnili o sežigalnicah redkobesedno
Na Ptuju bi lahko bila sežigalnica 
odpadnega blata
Na območju Spodnjega Podravja sta za gradnjo sežigalnice aktualni dve lokaciji: Ptuj in Kidričevo. 
Ptujčani se vse bolj nagibajo k tehnologijam za sežig odpadnega blata, Kidričevo se omenja kot 
potencialna lokacija za sežig nevarnih odpadkov. Na ministrstvu za okolje (MOP), kjer imajo okrog 
vprašanj bodočih sežigalnic v rokah škarje in platno, pojasnjujejo, da za zdaj še ni nič odločeno. A 
glede na podane vloge za okoljevarstvena dovoljenja je vprašanje, ali je res tako.
Foto: ČG
Bojan Pahor, vodja delovne skupine MO Ptuj za sežigalnico: »Možnost, da bi v MO Ptuj pristopili k projektu 
izgradnje obrata za termično izrabo blata, dejansko obstaja.«
Ptuj  Posledice koronakrize v Ptujski kleti
Večji upad prodaje 
buteljk
Letošnja epidemija je zarezala tudi v vinski sektor. Marsikje 
so kleti še polne starega vina, novega so vinogradniki zaradi 
negotovih razmer pridelali manj kot običajno. Nemalo se jih 
je odločilo za zeleno trgatev, ko so s trte potrgali nedozorelo 
grozdje, država jim je za ta ukrep namenila fi nančno pomoč. 
Med vladnimi ukrepi za pomoč vinskemu sektorju sta bila 
tudi krizna destilacija in krizno skladiščenje vina.
Med prvim valom epidemije koronavirusa v spomladanskih 
mesecih so slovenski vinarji prodali bistveno manj vina kot v 
enakem obdobju lani. Marca je bila prodaja nižja za 25, aprila za 50 
in maja za 40 odstotkov. Ob letošnjem martinovem, ko je država 
že sredi drugega vala epidemije, so vinarji, namesto da bi se veselili 
pridelka in letine, ki je ponovno dala dobra vina, le zaskrbljeno, 
stoično in nemočno gledali proti jutrišnjemu dnevu. Potrošnja vina 
bo glede na okoliščine nedvomno manjša kot v predhodnih letih. 
Prodaja za 20 odstotkov manjša
Tudi v Ptujski kleti, ki je del poslovnega imperija Perutnine 
Ptuj, čutijo posledice koronakrize. Do septembra so na domačem 
trgu v primerjavi z enakim obdobjem lani beležili 20-, na tujem 
pa 15-odstotni upad prodaje. Kot so povedali v podjetju, jih stare 
zaloge sicer ne bremenijo, količina novo pridelanega vina je 
približno enaka lanski. »Govorimo o količini okoli milijon litrov,« 
so pojasnili. »Odkupili smo vse pogodbene količine grozdja, od 
približno 40 vinogradnikov, kooperantov Kmetijske zadruge Ptuj. 
Količina odkupa grozdja je bila 1.500 ton, povprečna cena za 
kilogram grozdja pa 50 centov.« 
Foto: ČG
Ptujska klet je do septembra s prodajo vin na domačem trgu beležila 20- in 
na tujem 15-odstotni padec. Spremenila se je tudi struktura prodaje, in 
sicer gredo letos bistveno manj v promet buteljčna vina.
Zaloge vin starih letnikov so po besedah direktorja Ptujske kleti 
Tineta Keka zmerne, nekurantnih zalog starih vin nimajo. Prav tako 
vina niso namenjali za izdelavo kisa.
Lani 3,5 milijona evrov prihodkov
Ptujska klet je lani prigospodarila 3,5 milijona evrov prihodkov 
in ustvarila 86.000 evrov dobička. Trenutno zaposlujejo 
22 sodelavcev, v minulem obdobju se število zaposlenih ni 
spreminjalo. Se pa za prihodnje leto načrtuje nekaj upokojitev. 
Lastnica Kleti, Perutnina Ptuj, je s prihodom novih lastnikov 
naznanila, da vinarstvo ni njihova temeljna dejavnost in se z njo 
dolgoročno nimajo namena ukvarjati.
Zanimalo nas je, kako kaže prodaji, kako blizu ali daleč so temu, 
da bi Ptujska klet dobila novega lastnika. Vodstvo Perutnine je 
bilo v odgovoru precej diplomatsko: »Ptujska klet je del Skupine 
Perutnina Ptuj, zato je seveda za nas pomembno, da posluje 
uspešno in gradi dobro prepoznavnost svojih vin in blagovnih 
znamk, kot sta Pullus in Haložan. In naš cilj je, da jim omogočimo 
uspešno prihodnost.«
Foto: ČG
Štajerski TEDNIK petek, 27. 11. 2020     COLOR CMYK stran 10
petek  27. novembra 2020Ljudje in dogodki10
posnel. So mi pa uspele že resnič-
no dobre. Takšne, ko sem bil sam 
nase ponosen in sem tudi zavriskal 
ter poskočil od veselja. Bilo je na 
Janškem Vrhu, ko sem ujel jutranji 
vzhod z neverjetnimi jutranjimi je-
senskimi barvami in meglicami. Še 
dobro, da navadno fotografi ram 
zjutraj, ko ljudje še spijo. Ne smem 
pa pozabiti tudi na lanski sonč-
ni vzhod 31. decembra na Gorci. 
Nebo je bilo neverjetno lepe rož-
nate barve.
In najlepši razgled?
V vsaki občini je mogoče najti 
točko s čudovitim razgledom. Med 
lepšimi je z Janškega Vrha, saj se 
od tam odpre pogled na Ptujsko 
Goro, Dravsko in Ptujsko polje ter 
širše. Tudi v Podlehniku imam svo-
jo točko, ki pa je ne razkrijem. Z nje 
se vidijo Podlehnik, Gorca, Donač-
ka gora in Ptuj. Te fotografi je še 
nisem objavil. 
Kaj želite s fotografi ranjem do-
seči, kaj vam je izziv – iskanje po-
polnosti?
Morda raziskati neraziskano in 
ljudem manj poznano.
Kaj pa natečaji, razstave …?
Ne slikam za natečaje, temveč 
zase. Seveda pa je vsaka pohvala 
dodana vrednost, vendar pa ni 
to cilj. Drži pa, da sem sodeloval 
na nekaj razstavah. Tako so bile 
moje fotografi je prvič na ogled 
leta 2018, ko sem na svoji prvi sa-
mostojni razstavi predstavil, kako 
podravsko avtocesto vidijo ptice, 
takšen je bil tudi naslov razstave. 
Leto kasneje so bile na ogled fo-
tografi je z jesenskimi podobami 
Haloz v preddverju občine Pod-
lehnik, letos sem se uvrstil med 
20 najboljših na fotografskem na-
tečaju mestne občine Ptuj, moje 
fotografi je pa so bile na ogled tudi 
v prestolnici, in sicer pod okriljem 
Petrola na t. i. razstavi zmagoval-
nih fotografi j interne revije. Sicer 
pa fotografi je, ki jih posnamem, 
objavim na spletni strani, med dru-
gim na strani Lepote Haloz, in tako 
ljudi opominjam, spominjam na 
lepote naše pokrajine. Mnogi Ha-
ložani, ki živijo v ostalih krajih po 
Sloveniji ali v tujini, se mi oglašajo 
in prosijo, da posnamem njihove 
rodne kraje, ali pa so presenečeni 
nad sedanjo podobo Haloz. 
Torej nekakšen kronist tega 
časa?
Da. Menim, da bodo te fotogra-
fi je čez nekaj desetletij mnogoko-
mu zanimivejše kot so danes. 
Vindiš, ki šteje nekaj več kot 30 
let, pa ni le fotograf Haloz. O tej 
pokrajini, ki premore eno najbol-
jših vinskih leg, ki sta jo zaznamo-
vali predvsem revščina ter zaosta-
lost za razvitimi in bolj obljudenimi 
območji, zbira tudi zgodovinske 
podatke, zanimivosti. »Rad imam 
Haloze,« je preprosto pojasnil. Si-
cer pa meni, da fotografi ja bo osta-
la, le njen pomen se nekoliko spre-
minja. Nekdaj so ljudje fotografi rali 
zase, za svoje spomine, danes pa 
se s fotografi jami, ki so seveda 
množično deljene na spletu (ne 
shranjene v družinskih albumih), 
ustvarja predvsem všečna zunanja 
 podoba. 
Njegove fotografi je krožijo po 
družbenih omrežjih, spletu, v me-
dijih, seveda so tudi del razstavnih 
zbirk. »Sicer pa ne slikam za nate-
čaje, temveč zase.«
Kako daleč segajo vaši fotograf-
ski začetki in kako resen hobi je 
postalo fotografi ranje?
Prvo fotografi jo sem najverjet-
neje posnel v osnovni šoli. Kakšen 
motiv sem ujel? Ne vem, verjetno 
sem fotografi ral na zaključnem 
izletu. Prvi modeli za digitalne fo-
tografi je pa so bile domače živali 
ter moji nečaki. Od prvih začetkov 
pred 15 leti do danes se je precej 
spremenilo. V prvi vrsti oprema, 
odnos do fotografi je, imam več 
znanja, še vedno pa ostajam ama-
terski fotograf, ki pa resnično 
veliko svojega prostega časa na-
menjam fotografi ranju. Ob tem pa 
seveda ne pozabim na prijatelje, 
obiske gora in pa kot novi član PGD 
Ptuj – udeležbe in sodelovanja na 
gasilskih vajah.
Je fotografi ranje podedovana 
ljubezen?
Ne, je povsem moja. 
Fotografi rate predvsem pokra-
jino oziroma Haloze. Slednje od 
Makol do Zavrča, iz najrazličnejših 
zornih kotov, v vseh letnih časih 
…
Drži. Sicer fotografi ram tudi ljudi 
in življenjske dogodke, ampak fo-
tografi ranje Haloz oz. pokrajine je 
moja prva ljubezen. Enostavno rad 
potujem po domačih gričih, pa naj 
si bo z avtom, s kakšnim drugim 
prevoznim sredstvom ali peš. Res-
nično sem jih že prečesal po dol-
gem in počez in lahko rečem, da 
poznam Haloze. Iz mojih fotografi j 
pa je mogoče razbrati, da sem Pod-
lehničan, izjemno rad slikam Gor-
co. Če pa grem okoli, to pomeni po 
Sloveniji ali tujini, in če opazim kaj 
zanimivega, seveda tudi izvlečem 
fotoaparat in naredim sliko. 
Fotoaparat je torej vaša ob-
vezna oprema?
Ja, nikamor ne grem brez njega.
Haloze torej. Katera podoba te 
gričevnate pokrajine vam je naj-
lepša, najbolj ljuba?
Jutranja. Delam na bencinskem 
servisu, kjer opravljam veliko noč-
nih izmen, to mi je pisano na kožo, 
saj s fotoaparatom rad ujamem 
jutro in torej sončni vzhod. Marsi-
kdo ga prespi. Tudi jaz bi ga, saj 
nisem jutranji človek, a za dobro 
fotografi jo sem se pripravljen vsta-
ti tudi sredi noči. Letos sem tako 
na Donački gori ujel koze, kar se 
redko zgodi. Seveda pa je zopet 
potrebna sreča, da jih srečaš. Sicer 
pa je moj letni čas jesen. 
Za dobro fotografi jo sta potem-
takem potrebna izbrani čas ter 
kanček sreče?
Najprej sreča, nato čas ter seve-
da vreme. In fotografske sreče ne-
kaj sem že imel, priznam. Spomnim 
se, da sem fotografi ral mavrico na 
Ptuju, se nato prestavil na Janški 
Vrh, od koder pa sem ujel dve ma-
vrici, kar je zelo težko, sploh pa ta-
kih stvari ne moreš predvideti.
Popolna fotografi ja torej?
Popolna? Mislim, da te še nisem 
Foto: Tadej Tement
Marko Vindiš in njegova soseda Pavlica na prvi Markovi samostojni razstavi v Podlehniku
Podlehnik  Amaterski fotograf Marko Vindiš
»Rad imam Haloze, jesensko pestrost 
barv, skrivnostnost meglic …«
Čeprav živi na Ptuju, zase pravi, da je Haložan. »Haložan, ni dvoma,« je še enkrat ponovil Marko 
Vindiš, po rodu Podlehničan, ki s fotografskim objektivom lovi najlepše podobe te edinstvene gričev-
nate pokrajine. 
Ptuj  Podjetje Finakos na pomoč bolnišnici
Namesto daril zaščitne 
maske bolnišnici
Čeprav še danes, po skoraj tri četrt leta življenja in sobivanja 
s covidom, celotno dogajanje težko razumemo, in vsi – tako 
strokovna kot laična javnost – iščemo odgovore, da bi razu-
meli vsakdan, ki ga ne poznamo, je ugotovitev, da je vse dru-
gače, kot je bilo še lansko leto, jasna vsem.
Čeprav ostaja vprašanje, ali bomo sploh kdaj dobili odgovore, s ka-
terimi bi pravilno razumeli in vedeli, od kod in zakaj je prišlo do krize 
covida, ki se čedalje bolj kaže kot kriza sodobnega življenja, sobivanja 
in spoštovanja, neodgovorjeno, obstajajo vseeno dejanja in zgodbe, 
ki nam dajo vedeti, da je medosebna pomoč tisti ključni dejavnik, ki 
lahko bistveno pripomore, da se bomo čim prej rešili tako iz bolezen-
ske kot iz krize človeških odnosov.
Navedeni ideji sledijo v podjetju Finakos, d. o. o., iz Ptuja, ki je 
sredstva, namenjena za obdarovanje poslovnih parterjev, v letošnjem 
letu namenilo za nakup 11.000 zaščitnih mask, ki so jih v tem tednu 
donirali Splošni bolnici Ptuj.
Ob prejemu donacije je direktorica Splošne bolnice Ptuj Anica Už-
mah ob zahvali prejete donacije tudi poudarila, da jo veseli razumeva-
nje tako posameznih pravnih oseb, ki so v tem obdobju z donacijami 
priskočile na pomoč ptujski bolnišnici, kot vsem posameznikov iz Sp. 
Podravja, ki s pozitivnim upanjem spremljajo prizadevaje bolnišnične-
ga osebja v boju s covidom.
Foto: DS
Foto: Marko Vindiš
Janški Vrh v občini Majšperk
Zelo kratka defi nicija pojma invalid-invalidnost se opredeljuje 
kot trajna telesna ali duševna okvara posameznika, ki je z medi-
cinskim zdravljenjem in rehabilitacijo ni mogoče odpraviti. Tu so 
zajete osebe s posebnimi potrebami: slabovidni in slepi, naglušni 
in gluhi, gibalno ovirane osebe, osebe z motnjami v razvoju, 
osebe s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, osebe z motnjami 
avtističnega značaja, osebe z govorno-jezikovnimi motnjami in 
invalidnost delimo v tri stopnje (invalid 1., 2., in 3. Kategorije). 
Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije se število inva-
lidov povečuje predvsem na osnovi staranja prebivalstva (vedno 
večji je delež starejših invalidov predvsem na račun vedno daljše 
življenjske dobe – pogostejše pojavljanje kroničnih bolezni, kot 
so sladkorna bolezen, srčno-žilna obolenja, rakava obolenja in 
duševne motnje).
V Sloveniji je med zaposlenimi približno 4 % invalidov, ker 
je država z odlokom poskrbela, da morajo delodajalci na skupno 
vsoto zaposlenih zaposliti tudi predpisani odstotek invalidnih 
oseb, drugače pa se po podatkih statističnega urada Slovenije 
nekje okrog 12 % prebivalcev prišteva med invalide. Uradnih 
podatkov o številu invalidov v Sloveniji ni, predvideva pa se, da 
jih je okrog 160.000 (delovni invalidi, otroci in mladostniki s 
posebnimi potrebami, vojaški in vojni invalidi ter težje in težko 
duševno in najtežje telesno prizadete osebe). 
Zato pa bodite strpni in spoštljivi do invalidnih oseb vse leto 
in ne samo ob njihovem dnevu, kajti nikoli ne veste, kdaj in kje 
lahko postanete invalid.
Pisma bralcev
3. december – medna-
rodni dan invalidov
Vse premalo se zavedamo, da med nami živijo osebe, ki so 
na tak ali drugačen način drugačne od nas in zato so Zdru-
ženi narodi leta 1992 razglasili 3. december za mednarodni 
dan invalidov in oseb s posebnimi potrebami z namenom, 
da bi v najširši družbi spodbudili boljše razumevanje te 
problematike, povezane z invalidnostjo in temeljnimi pra-
vicami, ki jih imajo invalidi pri vključevanju v družbo.
Štajerski TEDNIK petek, 27. 11. 2020     COLOR CMYK stran 11
petek  27. novembra 2020 Ljudje in dogodki   11
Člani Društva KVČN so letos ocenili ocenili javna stranišča 
na 154 lokacijah, 11 mestnih občinah, 78 drugih občinah in 56 
bencinskih servisih ob avtocestah v Sloveniji. Najdostopnejša 
in najbolj urejena javna stranišča ima MO Ljubljana, od drugih 
občin pa občina Krško. Najslabša pa so v občinah Nova Gorica 
od mestnih občin, od drugih občin pa v Laškem. Največ točk 
je med bencinskimi servisi zbral Petrol Mlake (smer Italija), 
najslabše pa ga je odnesel bencinski servis Petrol Šentilj (smer 
Avstrija). 
Štajerski tednik - 
na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
www.tednik.si
Občina Markovci je uspela na 
razpisu LAS s projektom vizualiza-
cije etnološke zbirke. Uspelo jim 
je pridobiti nekaj več kot 42.000 
evrov, pogodba o sofi nanciranju 
pa je bila podpisana že poleti letos. 
Oktobra je nato občina objavila 
razpis za izbiro izvajalca, na kate-
rega sta se prijavili dve podjetji iz 
Ljubljane. Prvo je bilo med tem že 
izbrisano iz poslovnega registra, 
tako da je bilo izbrano drugo, to je 
Art Rebel 9 iz Ljubljane, ki bo vizu-
alizacijo postavilo za 43.920 evrov. 
»Z doseženo ceno smo zadovolj-
ni, saj so bile prve informativne 
ponudbe mnogo višje,« je dejal 
župan Milan Gabrovec, ki meni, 
da bi lahko bil projekt dokončan v 
nekaj mesecih. »Seveda pa je vse 
odvisno od epidemiološke slike,« 
je dodal. 
Občina Markovci bo s projek-
tom dopolnila obstoječo zbirko 
z 2D-prikazom pustnih likov oz. 
pustne povorke ter jim pridružila 
vizualizirane like. Kot omenjeno, 
je večino sredstev občini uspelo 
pridobiti na razpisu, sicer pa je 
vrednost projekta 53.300 evrov. 
Ob tem bo občina prihodnje leto 
namenila še 65.000 evrov za do-
končanje ureditve mansardnega 
dela stavbe. 
Markovci  Za interaktivni prikaz fašenka 44.000 evrov 
Še v korantijo zgolj vizualno ...
V Markovcih so korak bližje k ureditvi mansarde občinske stavbe, kjer želi občina v sodelovanju s TD Mar-
kovci obstoječi etnološki zbirki dodatki tudi vizualizacijo. Izbran je namreč izvajalec, ki bo obiskovalcem 
omogočil občutek, kako je nositi korantijo ali druge pustne kostume.
Foto: Mojca Vtič
Občina bo obnovo mansarde občinske stavbe, kjer so poleg etnološke zbirke predvideni prostori za društva, kon-
čala predvidoma prihodnje leto.
Slovenija  12. ocenjevanje za naj stranišče 
Ptuj še vedno na repu
Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen (KVČN) je ob 
letošnjem svetovnem dnevu stranišč, 19. novembru, izvedlo 
že dvanajsti izbor za naj stranišče. Komisija je ocenjevala 
dostopnost, označenost dostopa, urejenost, število sanitarij, 
sanitarije za invalide, opremo in higienski material. 
Po priporočilih NIJZ pa sta bila letos predmet ocenjevanja 
tudi prisotnost razkužila in papirnatih brisač za brisanje namesto 
sušilnikov. Četudi so bile občine na to še posebej opozorjene, jih v 
mnogih javnih straniščih ni bilo. 
MO Ptuj je z dvema javnima straniščema, na parkirišču na 
Zadružnem trgu in na tržnici, zasedla 9. mesto med 11 mestnimi 
občinami. Ptuj tako še vedno ostaja le z dvema javnima straniščema, 
saj njegovo pomembnejše avtobusno postajališče še vedno ostaja 
brez tega, za zdravje ljudi pomembnega javnega objekta.
Posebej pa so letos v Društvu za kronično vnetno črevesno 
bolezen oz. v njeni komisiji pohvalili napredek nekaterih občin pri 
zagotavljanju urejenih in dostopnih javnih stranišč. To so Maribor, 
Slovenj Gradec, Šentjur in Krško. 
Foto: Črtomir Goznik
MO Ptuj je v letošnjem ocenjevanju za naj stranišče 2020 zasedla 9. mesto 
med enajstimi slovenskimi mestnimi občinami. Na fotografi ji javno stra-
nišče na tržnici.
Kidričevo in Ormož brez javnih stranišč
Zidake pa so podelili vsem tistim, ki še vedno nimajo javnih 
stranišč; na Ptujskem je to občina Kidričevo, na Ormoškem pa občina 
Ormož. V občini Lenart sicer imajo novo javno stranišče v neposredni 
bližini avtobusne postaje, a je zaradi covida-19 zaprto, zato ga bodo 
ocenili naslednje leto. Najbolj pa je skrb vzbujajoče, da je kar 45 
obiskanih občin še vedno brez javnega stranišča.
Skoraj 50.000 ljudi živi v stanovanjih 
brez stranišča
Po podatkih Statističnega urada iz leta 2018 je brez notranjega 
stranišča še 2,9 odstotka (19.700) naseljenih stanovanj. V njih je 
živelo 49.300 ali 2,5 odstotka prebivalstva Slovenije. Med občinami 
z največjim deležem prebivalstva, ki so živeli v stanovanjih brez 
notranjega stranišča, so bile občine: Hodoš, Gornji Petrovci in Zavrč.
V Društvu za kronično vnetno črevesno bolezen si želijo, da 
bi imela vsaka občina v Sloveniji javno stranišče in da bi bila ta 
urejena ter lepo vzdrževana. Ta niso pomembna samo za ljudi s 
KVČB, temveč za tudi za vse ostale ljudi. Pred 10 leti je generalna 
skupščina ZN pravico do vode in sanitarij priznala kot eno od 
osnovnih človekovih pravic. Z razglasitvijo svetovnega dneva 
stranišča pa je podprla prizadevanja za izboljšanje higienskih 
razmer po svetu. Urejene sanitarije namreč pomembno vplivajo na 
izboljšanje higienskih in posledično zdravstvenih razmer, prispevajo 
k zmanjšanju tako kužnih kot črevesnih bolezni, ki v svetu še vedno 
močno ogrožajo življenja milijonov ljudi.
Občina Majšperk v Podravju 
izstopa z urejenostjo in raznovr-
stno ponudbo športnega parka, ki 
zajema tenis in skvoš igrišči, fi tnes 
ter prostor za skupinske vadbe, pa 
strelišče, seveda tudi nogometno 
igrišče, že omenjeni skate park oz. 
park za rolkanje, ki se mu je pridru-
žil še pump track oz. steza, name-
njena kolesarjem … 
A vse te športne dejavnosti so 
že drugič v tem letu občanom in 
drugim zaradi omejevanja širjenja 
virusa nedostopne. Temu seve-
da botruje odlok vlade. Uporaba 
športnih objektov bi bila skladno z 
odlokom dovoljena le profesional-
nim športnikom in skupinam, ven-
dar pa v Majšperku takšnih skupin, 
ki bi bile upravičene do vadbe tako 
v zaprtih kot odprtih prostorih, ni. 
Kljub začasni omejitvi pa županja 
Darinka Fakin poziva občane, da 
ne pozabijo na gibanje. »Prav goto-
vo športne aktivnosti priporočamo 
vsem našim občanom vseh staros-
ti, saj vemo, da je gibanje izjemno 
pomembno za zdravje vseh nas. 
Pri tem pa si želimo, da se tovrstne 
aktivnosti izvajajo znotraj družin, 
saj imamo tudi v naši občini kar ne-
kaj ljudi, ki so se že srečali z bolez-
nijo, ki jo povzroča koronavirus,« je 
še dodala. In ravno zaradi prepre-
čitve nadaljnjega širjenja okužb se 
je občina odločila še za omejitev 
dostopa do otroškega igrišča. Na-
cionalni inštitut za javno zdravje 
(NIJZ) namreč brez vsakokratne 
uporabe razkužilnih sredstev upo-
rabo igral odsvetuje, saj da lahko 
plezala, tobogani in druga igrala, 
zlasti kovinska in plastična, pred-
stavljajo površino za prenos virusa.
Že sedaj pa je glede na spo-
mladanske izkušnje znano, da bo 
zaprtje športnih igrišč pri šolarjih 
pustilo občutne posledice. Zato je 
Gregor Jurak, ki vodi raziskovano 
skupno SLOfi t (športno vzgojni 
karton), že pred časom pozval, da 
naj se ne zapira igrišč in telovad-
nic. Namesto tega se je zavzel za 
podaljševanje časa, ko so športne 
površine na voljo za gibalno dejav-
nost vseh starostnih skupin. A gle-
de na sprejete omejitve predlog 
ni naletel na odobravanje vlade in 
zdravstvene stroke. 
Majšperk  Rumen trak okrog športnih in otroških igrišč
»Gibanje je pomembno, 
a naj bo v krogu družine«
Rumeni trak okrog športnega parka v Majšperku, nenavadna tišina na nogometnem 
igrišču, skate parku, otroških igralih. Razlog? »Vladni Odlok o začasnih omejitvah 
pri izvajanju športne dejavnosti, ki ne dovoljuje zbiranja in športnih aktivnosti za 
namen rekreacije, pač pa samo vrhunski oz. tekmovalni šport,« je pojasnila županja 
Darinka Fakin. 
Foto: Mojca Vtič
Športni park bo do nadaljnjega zaprt.
Prihodkov ni, 
a položnice, tudi za 
Sazas, prihajajo
V Športnem parku Majšperk 
v prostorih, ki so v lasti občine, 
že nekaj let deluje tudi fitnes 
Leofit Leona Lampreta. »Letošnje 
leto je za dejavnost fitnesa 
katastrofalno,« je ocenil Lampret. 
Fitnesi so bili namreč med 
zadnjimi, ki so odprli vrata v 
času spomladanske epidemije, 
in med prvimi, ki so jih zaprli, 
v začetku drugega vala, čeprav 
so se, kot pravi najemnik 
majšperškega fitnesa, držali vseh 
omejitev in priporočil. »Redno 
smo razkuževali, prezračevali, 
opozarjali stranke na upoštevanje 
ukrepov. Resnično smo storili vse, 
da preprečimo širjenje okužb, a 
so nas kljub temu v celoti zaprli. 
Menim, da bi lahko nekatere 
individualne treninge dovolili oz. 
omejili število ljudi na površino, 
tako kot to velja za trgovine,« 
je dejal. A kot omenjeno, je 
moral Lampret vrata zapreti. 
To pomeni, da je ostal brez 
dohodkov, neporabljene fitnes 
ure pa bodo stranke lahko 
uporabile najverjetneje v drugem 
letu. »Ne verjamem, da bomo 
lahko do konca leta omogočili 
fitnes vadbo. Predvidevam, da 
bo ta dejavnost dovoljena šele 
spomladi.« In kaj to pomeni za 
poslovni uspeh? »Srečo imamo, 
da imajo na občini posluh za 
šport, namreč oprostili so nas 
plačila najemnine, a na drugi 
strani kljub nedelovanju stroški 
nastajajo. Imam popoldanski s. 
p., za katerega je treba plačati 
prispevek, potem je še tukaj 
Sazas, pa še ostali fiksni stroški. 
Skupaj tako še vedno nastane 
več kot 200 evrov mesečnih 
stroškov.« 
Štajerski TEDNIK petek, 27. 11. 2020     COLOR CMYK stran 12
Ptičja gripa ali aviarna infl uenca 
je zelo nalezljiva virusna bolezen, 
ki lahko prizadene vse vrste ptic. 
Najpogosteje jo prenašajo divje 
ptice, ki lahko okužijo domačo, go-
jeno perutnino. Virus se razširja po 
zraku, vodi ali z dotikom, za člove-
ka naj ne bi bil nevaren. Prav tako 
naj ne bi preživel v termično obde-
lanih živilih (mesu in jajcih). Zaradi 
prisotnosti virusa ptičje gripe se je 
v Sloveniji pred 15 leti s kmečkih 
dvorišč umaknilo veliko perutnine. 
Več ali manj je ostala samo farmska 
reja, kjer je jate moč zaščititi pred 
stikom s pticami. Reja domačih ko-
koši in piščancev se je zadnja leta 
na podeželju sicer postopoma za-
čela vračati, a ji sedaj znova preti 
nevarnost. Posebej previdni pa 
bodo morali biti rejci, ki se z vzrejo 
perutnine ukvarjajo komercialno. 
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slo-
venije (KGZS) rejcem svetuje do-
sledno izvajanje varnostnih ukre-
pov, ki so temelj za preprečevanje 
vnosa bolezni v vzrejno jato.
Virus prisoten v več 
evropskih državah
Na Hrvaškem so na farmi s 
65.000 purani v občini Novigrad 
Podravski odkrili aviarno infl uenco 
podtipa H5N8. Glede na znake, ki 
so se pojavili pri živalih, predvide-
vajo, da gre za visoko patogeni 
podtip, ki se od oktobra pojavlja v 
Evropi. Bolezen je bila do sedaj po-
trjena pri perutnini oziroma pticah 
na Nizozemskem, v Nemčiji, Veliki 
Britaniji, na Danskem, Irskem, v 
Franciji in na Švedskem. Pojavlja se 
tako na komercialnih kot nekomer-
cialnih gospodarstvih. Poleg podti-
pa H5N8 sta v Evropi potrjena še 
H5N5 in H5N1. Nobeden od ugo-
tovljenih podtipov ne predstavlja 
nevarnosti za ljudi, poroča STA.
V Perutnini Ptuj skrbno 
spremljajo situacijo
»Izbruhi ptičje gripe so v zad-
njih letih v Evropi precej pogosti in 
so običajno povezani s sezonsko 
selitvijo ptic. Tako ima vsaka dr-
žava predpisan protokol ukrepov 
v primeru pojava ptičje gripe. V 
Skupini Perutnina Ptuj ohranjamo 
visoko stopnjo biološke varnosti, 
ki vključuje omejevanje obiskov in 
dostopov do kmetij, večji nadzor 
okolja tako v hlevih kot zunaj njih, 
stalen nadzor zdravstvenega sta-
nja perutnine. Vsi naši zaposleni in 
kooperanti se zavedajo stanja in 
pri svojem delu spoštujejo najviš-
je standarde biološke varnosti. V 
primeru suma okužbe bodo tako 
veterinarski strokovnjaki nemudo-
ma obveščeni. Dosledno izvajanje 
ukrepov za zagotavljanje biološke 
varnosti nam omogoča nadzor nad 
razmerami, pri čemer se vsak dan 
trudimo za dobro zdravje živali,« 
so pojasnili v Perutnini Ptuj.
Nevarnost okužbe z virusom 
ptičje gripe podjetje sicer oprede-
ljuje tudi kot eno izmed tveganj 
pri poslovanju, ocenjujejo ga kot 
zmerno. »Širitev bolezni lahko res-
no ogrozi zahtevan obseg proizvo-
dnje, izgubo trga, omejitev izvoza 
in fi nančno izgubo,« so med dru-
gim navedli v zadnjem poročilu.
petek  27. novembra 2020Kronika12
Vir: ARSO
4-dnevna napoved za Podravje
Foto: MZ
Fotografi ja iz februarja 2017, ko so gasilci PGD Ptuj iz zaledenele Drave 
pod jezom v Markovcih pobirali poginule labode.
Danes bo delno jasno z občasno 
povečano oblačnostjo. Po nižinah 
bo zjutraj in dopoldne še megleno. 
Popoldne bo ponekod zapihal ju-
gozahodni veter. Najnižje jutranje 
temperature bodo okoli 0, ob mor-
ju okoli 6, najvišje dnevne od 6 do 
12, na severovzhodu okoli 4 °C. V 
soboto bo pretežno oblačno, proti 
sever bo več sonca. Predvsem na 
jugu bo občasno rahlo deževalo.
Podravje  Mariborski policisti iščejo vlomilce 
Po divji vožnji in obračanju 
jim je uspelo pobegniti
V prodajalno mobilnih telefonov v Slovenski Bistrici so s tor-
ka na sredo ponoči, malo pred drugo uro zjutraj, vlomili trije 
neznani storilci in lastnika oškodovali za okoli 40.000 do 50.000 
evrov. 
Kot so sporočili iz Policijske uprave Maribor, so storilci s kraja vloma 
pobegnili z avtomobilom znamke Audi A4 z avstrijskimi registrskimi 
tablicami. Policisti so jih opazili na štajerski in pomurski avtocesti v 
smeri proti Murski Soboti, a jim vlomilcev ni uspelo dohiteti, saj so vo-
zili s hitrostjo več kot 200 kilometrov na uro.
Voznik je avtocesto zapustil na izvozu Sveta Trojica, pred naseljem 
Gočova pa zapeljal s ceste, a so se prevrnili na streho, nato pa zbežali 
s kraja nesreče.
Eden od osumljenih je bil oblečen v črni spodnji del trenirke in belo 
bundo s kapuco. Obut je bil v športne copate črno-bele barve, na glavi 
pa je nosil kapo sive ali črne barve.
Foto: PU Maribor
Drugi osumljenec je nosil sivo kapo, črno bundo s kapuco in belim 
znakom na trebuhu ter črni spodnji del trenirke z belim napisom na 
stegnu. Obut je bil v črne športne copate z belimi podplati, nosil je 
črne rokavice in modro ali vijolično prevleko preko ust in nosu.
Tretji udeleženec vloma je nosil črno bundo s kapuco in sive rokavi-
ce, oblečen je imel siv pulover in spodnji del trenirke sive barve, pre-
ko ust in nosu je imel modro prevleko, obut pa je bil v bele športne 
copate.
Storilci bi po navedbah policije lahko bili tudi poškodovani oziroma 
umazani od trave in zemlje zaradi posledic prometne nesreče.
Ptuj, Slovenija  Najprej covid-19, sedaj še ptičja gripa
V hrvaški Podravini virus na farmi 
s 65.000 purani
Kot da ni dovolj, da je letos v življenje temeljito posegla epidemija koronavirusa. Te dni je na vrata za-
čela trkati še ptičja gripa. V začetku tedna so prva opozorila o potrjenih primerih prihajala iz Hrvaške, 
v torek so virus potrdili pri poginulem labodu na slovenski obali.
Foto: MZ
Ker je ob pojavu ptičje gripe nujno pokončanje vse perutnine na okuženem gospodarstvu, pa tudi prepoved trgovanja s perutnino, mesom in proizvodi, 
na KGZS rejcem svetujejo dosledno izvajanje biovarnostnih ukrepov.
»Gojenje perutnine in ptic v ujetništvu na prostem naj 
se izvaja tako, da so živali zavarovane pred stikom z divjimi 
pticami z mrežami ali strehami ali na drug ustrezen način. Če to 
ni mogoče, naj se oskrbujejo s krmo in vodo v zaprtih prostorih 
ali pod zaščito. Vodna zajetja na prostem naj preprečujejo 
dostop divjim vodnim pticam. Poleg tega naj rejci omejijo tudi 
stike oseb s perutnino. Spremljajte stanje svojih živali in v 
primeru kakršnihkoli sprememb, kot so pogini, padec nesnosti, 
neješčnost in spremembe v obnašanju živali o tem čim prej 
obvestite veterinarja,« so poudarili na KGZS.
Delo je opravljal s sodelavcem, pri tem pa mu je med stanjem na 
podestu spodrsnilo, zaradi česar je padel v strugo potoka Bistrica. Ob 
tem se je tako hudo poškodoval, da je umrl na kraju nesreče. Kot so 
sporočili iz Policijske uprave Maribor, njihovi policisti in kriminalisti za 
zdaj okoliščine nesreče še preiskujejo. Na upravi za zaščito in reševa-
nje so ob tem dodali, da so gasilci bistriškega prostovoljnega društva 
skupaj s poklicno enoto gasilcev iz Impola zavarovali kraj nesreče ter 
reševalcem in ostalim službam nudili pomoč pri njihovem delu.
Slov. Bistrica  Nesreča pri rezanju drevja
Umrl 63-letni delavec 
Na Tovarniški cesti v Slovenski Bistrici je v torek dopoldne 
prišlo do delovne nesreče, v kateri je med obrezovanjem 
drevja umrl 63-letni delavec. 
Štajerski TEDNIK petek, 27. 11. 2020    COLOR CMYK stran 13
Člani Turističnega društva De-
strnik so pred kratkim o pridelavi in 
predelavi lanu nekoč in danes izdali 
knjigo z naslovom Le predi, dekle, 
predi, Zgodba o lanu pa se imenuje 
pobarvanka. Lanarstvo je postalo 
osrednja dejavnost pri ohranjanju 
etnološke dediščine Destrnika in 
v veliki meri mu je posvečen tudi 
vsakoletni kmečki praznik. Toda na 
Destrniku poleg omenjenih iščejo 
še nove poti, kako ta stari običaj 
čim bolje predstaviti širši množi-
ci. Zato je padla ideja o postavitvi 
nadstrešnice z lanišnico v središču 
občine. Projekt je ocenjen na slabih 
38.000 evrov, od katerih bo obči-
na iz proračuna zagotovila dobrih 
15.000 evrov, razliko pa naj bi krili 
iz sredstev LAS. Če bo sofi nancira-
nje prihodnje leto potrjeno, realiza-
cijo projekta načrtujejo v letu 2022. 
Nadstrešnica z lanišnico bo stala na 
trenutno neurejenem in zapušče-
nem prostoru pri Turističnih braj-
dah med Zdravstvenim domom in 
viničarskim muzejem. Glavni na-
men postavitve lanišnice pa je se-
veda preprečiti pozabo na to nek-
daj tako zelo razširjeno dejavnost 
v Slovenskih goricah. V projektu so 
poleg fi zične postavitve lanišnice 
in ureditve okolice predvidene še 
tri delavnice o lanarstvu, zaključna 
prireditev in predstavitev kulinari-
ke z uporabo lanu.
petek  27. novembra 2020 Družba in kultura   13
Ste že brali / Adam Kay:
Tole bo bolelo
Roman Adama Kaya Tole bo bolelo ima podnaslov: 
Skrivni dnevnik mladega zdravnika. Gre za avtobi-
ografi jo, torej je Adam Kay zdravnik. Natančneje: 
bil je zdravnik, pa je zdravniško delo opustil. Bilo je 
prenaporno – fi zično in psihično. Delati ob petkih in 
svetkih, kot pravi slovenski rek, delati dvanajst in 
več ur dnevno (pa tudi nočno), celotno svoje oseb-
no življenje podrediti svoji službi, ob tem pa živeti 
v nenehni napetosti in strahu, da se ob prevelikih 
obremenitvah ne bo v tvoje delo prikradla kakšna 
napaka ... Imel je dovolj.
Adam Kay je bil porodničar. 
Svojo poklicno pot je začel 
v javnem zdravstvu (v Veliki 
Britaniji je bilo to); odločil se je 
za ginekologijo in porodništvo – 
»torej za specializacijo, za katero 
smo na našem faksu uporabljali 
očarljiv izraz 'pičke in pamži'. 
To področje sem izbral že za 
diplomsko nalogo, kar mi je 
dalo občutek, da o njem že nekaj 
vem – če bi me le kdo pobaral 
o preživetju otrok bolnic z 
antifosfolipidnim sindromom v 
zgodnjem neonatalnem obdobju, kar pa se nekako ni in ni zgodilo. 
Fino se mi je zdelo tudi, da porodničarji običajno svojo oskrbo 
zaključijo z več bolniki, kot so jih imeli na začetku, kar pomeni, 
da imajo v primerjavi z nekaterimi drugimi specialisti naravnost 
izvrstno povprečje rešenih življenj.« (Str. 43.)
Najbrž vam je ta kratki navedek že namignil, da gre za duhovit 
opis življenja mladega zdravnika. In res je, pisatelj piše zabavno, 
kljub napornemu delu, ki ga je opravljal. Roman je napisan 
v obliki dnevnika, niz dogodkov iz pisateljevega zdravniškega 
življenja, ki se je začelo z zapisom v torek, 3. avgusta 2004, in 
končalo z zadnjim zapisom v petek, 23. julija 2010. (Če ste 
pikolovski bralec/bralka, ste mogoče šli preverit, ali je bil 3. avgust 
2004 res torek. Da, res je bil. Zakaj bi človek to preverjal? Ker 
pisatelj v uvodu pove, da je dogajanje v romanu resnično, a je 
zaradi varovanja osebnih podatkov spremenil imena in datume 
dogodkov. Opisuje namreč konkretno dogajanje ob konkretnem 
zdravstvenem dogodku – porodu, in ker si rojstni dan otrok človek 
ponavadi zapomni, bi se posledično lahko katera mamica ali 
novopečeni očka v opisu prepoznal.)
Pisatelj zaupa britanskemu javnemu zdravstvu, zlasti na 
področju porodništva, zasebnemu ne. »Le poguglajte imena 
zasebnih porodnišnic v kombinaciji z besedama 'izvensodna 
poravnava',« je zapisal na str. 140. »Britanci, veste, obožujemo 
svojo Nacionalno zdravstveno službo. Ta nam je res v zadovoljstvo 
in ponos. /.../ Na svetu je veliko drugačnih zdravstvenih sistemov, 
ki so morda s fi nančnega vidika učinkovitejši, nikakor pa ne 
pravičnejši.« (Str. 11, 12.) »Ko govorimo o privatizaciji javnega 
zdravstva, bi se nam morali /.../ pred očmi prikazovati neznansko 
visoki računi ameriških zdravstvenih storitev. Politiki se lahko 
še tako sprenevedajo, vendar niso neumni; prebrisano nas bodo 
zvabili v to hišico iz medenjakov in sladkorčkov. Obljubljali nam 
bodo le minimalne spremembe, vendar pa bomo nato zaman iskali 
sled drobtinic, ki bi nam pomagala najti pot iz goščave. Lepega 
dne boste trepnili z veko in Nacionalne zdravstvene službe ne bo 
več – in če se izkaže, da je bil tisti trzljaj znanilec možganske kapi, 
boste kompletno v riti.« (Str. 138.)
Za vabilo k branju pa še krajši odlomek. »Torek, 16. septembra 
2008. V triažni ambulanti porodnišnice se neka gospa razburja, ker 
so tri ali štiri nosečnice, ki so v čakalnico prišle za njo, obravnavane 
pred njo. 'Če bom jaz kdaj čakala na sprejem, gospa, si resnično 
želim, da bi bila zadnja na vrsti,' ji mirno reče ena od babic. 'To 
pomeni, da so vsi drugi bolj bolni od mene.'« (Str. 144.)
Mogoče bi veljalo to misel izobesiti v naših zdravstvenih 
čakalnicah?
Jože Šmigoc
Pripis: V letošnjem oktobru je izšel drugi del dnevniških zapisov 
z naslovom Sveta noč, zgaran na moč in s podnaslovom Božični 
dnevnik mladega zdravnika ter z opombo (na strani 18): V moji 
prvi knjigi Tole bo bolelo ti zapisi niso bili objavljeni, ker so bili 
ali »preveč nagravžni« ali »preveč božično osladni«. V tej knjigi bo 
obojega obilo.
„V bistvu vsak svoj roman po-
skušam vezati na nek dogodek, 
na neko aktualno družbeno temo. 
Po desetih letih je napočil čas, da 
se spet spomnimo na to, kar si je 
privoščila mariborska nadškofi ja,“ 
je o tem, zakaj njegov 10. roman 
nosi naslov Cerkev, povedal Av-
gust Demšar, pisateljsko ime To-
maža Zupančiča, sicer docenta za 
likovno pedagogiko in didaktiko na 
Pedagoški fakulteti v Mariboru. 
Glavni protagonisti romana so 
po navadi tista skupina krimina-
listov, ki preiskuje primere. Tudi 
v romanu Cerkev gre za ustaljene 
like, ki nastopajo v vseh pisatelje-
vih knjigah. Odnosi med njimi so 
takšni, kot so bili formirani v prvih 
knjigah, zdaj pa se počasi med se-
boj še dodatno poglabljajo in raz-
vijajo. Ob inšpektorjih Vrenku in 
Milošu so to še kriminalista Drago 
in Breznik ter kriminalistki Nika in 
Ivana. Tudi Demšarjev novi roman 
Cerkev se tako kot vsi njegovi do-
sedanji romani v glavnini odvija 
v Mariboru oz. njegovi okolici. 
Tokrat je to Ptujska Gora, kjer se 
vse skupaj začne z umorom škofa 
Ignacija Kneza na dan romanja in 
sv. maše, ki sproži cel kup pove-
zanih in manj povezanih dogajanj, 
kot je to že stalnica v Demšarjevih 
romanih. 
Preiskava umora škofa 
tudi s ptujsko pričo
Čisto kratek dogodek v romanu 
je vezan tudi na Ptuj, kjer se nahaja 
ena priča. Mariborski kriminalisti 
pridejo na Ptuj, kjer jim ptujski 
kolegi pomagajo priti v stik s to 
osebo oz. pričo, s katero izvedejo 
intervju na Policijski postaji Ptuj. 
Gre pa še za druge kraje, kjer se 
odvija osrednja kriminalna zgod-
ba romana Cerkev. Ob Mariboru, 
Ptujski Gori, tudi Ptuju, so tu še Vo-
dnjaki, izmišljena fi ktivna literarna 
vas nekje na Pohorju. Dogodki v tej 
vasi bodo v bistvu povezali tudi tri 
romane trilogije, ki vsebinsko med 
seboj niso povezani. 
»Do svojih literarnih junakov 
moraš biti dovolj prijazen, moraš 
jim pustiti nekaj, na podlagi česa 
bodo preiskovalci začeli preiskova-
ti umor škofa,« odgovarja avtor na 
vprašanje o tem, koliko otipljivih 
sledi je morilec pustil na kraju sa-
mega umora. V Demšarjevih krimi-
nalnih zgodbah je namreč vedno 
tako, da na začetku izgleda, kot 
da nekih otipljivih sledi ni kaj dosti. 
Njegovi junaki se morajo kar potru-
diti, da od nekod nekaj izbrskajo. 
Ko začno enkrat kopati po globi-
nah ozadja nekega kriminalnega 
dejanja, se velika brezna začnejo 
odpirati.
Ekranizacija prvih treh 
Demšarjevih romanov   
Sam je na svoje delo ponosen, 
obenem pa tudi zelo kritičen. Četu-
di bi z današnje distance morda v 
katerem romanu kaj spremenil, je 
vendarle vsak otrok svojega časa. 
Trenutno v Založbi Pivec, kjer je 
tudi izšla njegova deseta knjiga, 
poteka ponatis njegovih prvih treh 
romanov. 
Cerkev je knjiga za vse, ki uživajo 
v žanru kriminalnega romana. Tudi 
avtor je navdušen bralec kriminalk, 
v tem branju uživa že desetletja. Že 
začetku leta 2021 pa si bomo lahko 
ogledali tudi prvi fi lmski zapis nje-
govega dela, prvih treh romanov: 
Olje na balkonu, Retrospektiva in 
Maribor, Slovenija  Cerkev Avgusta Demšarja
Ko umorijo škofa na Ptujski Gori
Leto 2020 je pomembno tudi v življenju in delu prvega pisca slovenskega kriminalnega romana Avgusta 
Demšarja. Izdal je svojo 10. kriminalno zgodbo z naslovom Cerkev, ki je prvi del trilogije z naslovom 
Vodnjaki, kot se imenuje izmišljena fi ktivna vas nekje na Pohorju, kjer se odvija najnovejša kriminalna 
zgodba. Drugi del bo izšel v letu 2021, s prav tako pomenljivim naslovom Tajkun. 
Foto: Črtomir Goznik
Avgust Demšar: „Roman Cerkev je hkrati tudi prvi del trilogije z naslovom 
Vodnjaki.“
Destrnik  V središču občine bodo postavili nadstrešnico z lanišnico
Da pridelava lanu ne gre v pozabo
Kot je znano, se na Destrniku že nekaj let intenzivno ukvarjajo z oživljanjem pridelave in predelave lanu, nekdaj 
pomembno dejavnostjo na kmetih.
Foto: SD
Nadstrešnico z lanišnico bodo postavili na trenutno neurejenem in zapuščenem prostoru pri Turističnih brajdah 
v središču Destrnika.
Kritiki in bralci 
zadovoljni, 
cerkvenih odzivov 
niso zasledili
Redni bralci so tudi 
Demšarjev deseti roman dobro 
sprejeli. Raste pa tudi število 
novih bralcev, z vsako njegovo 
novo knjigo jih je več. Vedno se 
potrudi, da odda dober tekst, 
četudi ga včasih odloži v predal 
za leto ali več. Zadovoljen je z 
vsebino in podobo knjige. Vesel 
pa je tudi vsake kritične misli, 
recenzij. „Stroka ima vseeno 
pomemben pogled pri tem. 
Vedno sicer povem, da pišem za 
ljudi, ki knjige berejo. Zdi se mi, 
da je to bistvo takšnega pisanja, 
za katerega sem se odločil. Res 
pa je, da je človek iz krvi in 
mesa, da mu vsaka kritika gode 
ali pa ga malo spravi s tira. 
Vsaka dobronamerna kritika 
se da tudi dobro uporabiti, da 
izboljšaš vsako svojo naslednjo 
knjigo,“ so Demšarjeve misli o 
takšnih in drugačnih pogledih 
na njegovo pisanje. Kritiški 
odzivi so pozitivni, cerkvenih 
odzivov pa niso zasledili.
Tanek led. Gre za prve dele serije 
Primeri inšpektorja Vrenka, ki jih 
bo predvajala RTV Slovenija. Sne-
manje je potekalo od 1. avgusta do 
15. oktobra letos na lokacijah v Ma-
riboru in okolici.
Štajerski TEDNIK petek, 27. 11. 2020     COLOR CMYK stran 14
petek  27. novembra 2020Zdravstveni globus14
Je okusno in zdravo živilo, polno 
hranil, ki varujejo zdravje, vsebu-
jejo vitamin E, magnezij, železo in 
vitamin B6. Mnoge raziskave po-
trjujejo, da osebe, ki redno uživajo 
arašidovo maslo in oreščke, zmanj-
šajo tveganje za nastanek srčnih 
obolenj in sladkorne bolezni tipa 2.
Arašidi vsebujejo vlaknine, ki so 
izjemno pomembne za nemoteno 
delovanje prebave in črevesja. Če 
želite zmanjšati tveganje za nasta-
nek raka na debelem črevesju in 
žolčnih kamnov, vam svetujemo, 
da to živilo vključite v svoj jedilnik. 
Kalij in vitamin D, ki se skrivata v 
arašidovem maslu, pa pripomore-
ta k zdravju kosti in zob. Tako se 
uspešno izognete tveganju pred 
osteoporozo, s katero imate lahko 
težave v starosti.
Izboljšuje spomin
Arašidi so hrana za možgane. 
Mnoge študije so dokazale, da vi-
Foto: Dreamstime/M24
Pomagajmo si
Za boljši spomin in zoper previsok krvni sladkor 
Arašidovo maslo, ki je še posebno priljubljeno pri Američanih, je okusno in zdravo živilo, po katerem bi morali poseči večkrat.
Kakšen je namen določanja 
PSA
Namen je pri posamezniku 
ugotoviti tveganje za raka prosta-
te. PSA določamo pri bolnikih po 
50. letu starosti, ki imajo dejavni-
ke tveganja. 
To so: oče z rakom prostate, 
mati ali sestra z rakom dojke, 
debelost, več generacij z rakom 
prostate. 
Del presejalnega pregleda je 
tudi digitorektalni pregled prosta-
te, kjer potipamo velikost, obliko 
in konsistenco prostate s prstom 
preko sprednje stene danke. Ka-
dar je ob normalni ali povečani 
asimetrični prostati tipati del ali 
celo prostato kot trdo neravno 
zatrdlino, je prav tako na mestu 
določanje PSA, transrektalna ul-
trazvočna preiskava prostate in 
biopsija prostate s histološkim 
pregledom vzetega tkiva. 
Kdo opravlja določanja PSA
Določanje PSA poteka iz krvi in 
ga opravljajo laboratorijih.
Kdo vas na preiskavo 
napoti
Na odvzem krvi vas z napotnico 
pošlje zdravnik družinske medi-
cine, klinični specialist urolog ali 
pa kateri koli drug zdravnik, ki pri 
digitorektalnem pregledu posumi 
na bolezen. Preiskava je tudi lah-
ko samoplačniška. 
Kako preiskava poteka
Gre za jemanje vzorca krvi iz 
vene na podlahti, ki ga pozna-
mo v vsakodnevni praksi. Na 
nadlaht se preveže elastčen trak, 
ki preprečuje odtok venske krvi 
in s tem povzroči nabrekanje 
ven podlahti. Mesto vboda se 
razkuži. Z iglo se nabode veno in 
na iglo pritrdi epruveto, zrahlja 
trak. Ko je v epruveti dovolj krvi, 
se epruveto odstrani, nato pa 
se odstrani še iglo in mesto vbo-
da pokrije z gazo ter prelepi. Na 
mesto vboda pritiskamo približno 
pol minute, da se krvavitev ustavi 
in s tem zmanjšamo možnost na-
stanka modrice. 
Kakšne neprijetnosti lahko 
pričakujete
Neprijetnost tega posega je 
lahko modrica, ki je posledica ra-
zlitja nekaj krvi iz odprtinice v veni 
na podlahti. 
Kakšne so nevarnosti 
preiskave 
Obstaja zelo majhna možnost 
okužbe, če igla ne bi bila serilna, 
kar pa se pri načinu dela v razvi-
tem svetu ne sme zgoditi. 
Kdaj bodo znani izvidi
Rezultati so znani  še isti ali nas-
lednji dan. 
Čemu bodo služili izvidi
Rezultati bodo pomagali pri 
razlikovanju med rakasto in beni-
gno boleznijo (adenom prostate, 
benigna hiperplazije prostate), pri 
zgodnjemu odkrivanju raka pros-
tate in tako pri zgodnjem in uspe-
šnejšem zdravljenju, spremljanju 
uspešnosti zdravljenja ter pra-
vočasnem odkrivanju ponovitve 
bolezni.
Literatura: Navodila bolniku; Združenje 
zdravnikov družinske medicine; Navodila NIJZ.
Foto: dreamstime/M24
Nasveti iz Zdravstvenega doma Ptuj
Prostatični specifični antigen (PSA) 
Boljši kot jagode, 
robida in celo jabolka
Poleg resveratrola ima arašidovo 
maslo še kopico drugih vitaminov in 
mineralov: niacin, vitamin E, kalcij, 
baker, kalij, železo in magnezij. 
Znanstvenike je sicer nekoč skrbelo, 
da jih arašidi s praženjem morda 
izgubijo, toda študije so pokazale, 
da so izgube zanemarljive (izgubi 
se denimo samo pet odstotkov 
vitamina E). Praženi arašidi, iz 
katerih pridobivajo arašidovo maslo, 
se sicer s količino antioksidantov, 
ki jih vsebujejo, ne morejo meriti 
z vrstami sadja in zelenjave, ki so 
z njimi najbolj bogate, lahko pa se 
primerjajo z jagodami in robidami 
ter celo presegajo jabolka, korenje 
ali rdečo peso. Je pa arašidovo maslo 
tudi vir vlaknin. Te vzdržujejo 
zdravo črevesje, da deluje nemoteno, 
dokazano pa tudi zmanjšajo 
tveganje za pojav kolorektalnega 
raka. Seveda naj maslo ne bo edini 
vir vlaknin v prehrani, prav tako z 
njim ne pretiravajte: omejite se na 
dve žlici dnevno, ne pa na celoten 
kozarec.
V Univerzitetnem kliničnem 
centru (UKC) Ljubljana so v za-
četku tedna testirali okoli 620 
zaposlenih na ginekološki kliniki, 
nato v urgentnem centru in tako 
naprej. Generalni direktor UKC 
Janez Poklukar je pojasnil, da 
bodo pri vseh zaposlenih opravi-
li tudi serološko analizo krvi. Pri 
tistih, ki jim bodo odkrili protite-
lesa, v naslednjih treh mesecih ne 
bodo opravljali testiranj na okuž-
bo. Hitri testi bodo le pomoč pri 
logistiki, saj so se odločili za mo-
lekularne PCR teste, za to pa še 
čakajo na dovoljenje ministra za 
zdravje. Na teden bodo opravili 
10.000 testov. 
V UKC Maribor pa so v pone-
deljek pričeli z dodatnim hitrim 
testiranjem zaposlenih, testiranj 
vseh zaposlenih, ki jih je bilo ko-
nec septembra 3589, pa še ne 
izvajajo. Navedli so tudi, da sicer 
na ključnih oddelkih, kjer bi bila 
izguba zdravstvenih delavcev 
najtežja, periodično opravljajo 
testiranja že dlje časa, testirajo 
pa enkrat tedensko. V preteklih 
tednih so tako tedensko testirali 
približno 500 zdravstvenih delav-
cev, ki so zaposleni na izpostavlje-
nih delovnih mestih, kot sta deni-
mo covidni oddelki in intenzivne 
terapije.
V celjski bolnišnici potrdili, da s 
hitrimi testi preverjajo okužbo pri 
tistih zaposlenih, ki imajo simpto-
me okužbe ali pa so brez simpto-
mov, a so bili v rizičnem stiku na 
delovnem mestu ali v domačem 
okolju.
S ponedeljkom je namreč pos-
talo obvezno testiranje na okuž-
bo z novim koronavirusom med 
zaposlenimi v zdravstvu. Uvajanje 
testiranja zaradi organizacijskih in 
logističnih izzivov poteka posto-
poma, medtem ko bodo morali 
izvajalci od 7. decembra zagota-
vljati vsakotedensko testiranje za 
vse zaposlene, razen za tiste, ki 
so že preboleli okužbo.
Država bo izvajalcem povrnila 
sredstva za izvajanje testov, pri 
čemer pa je ministrstvo za zdrav-
je določilo višino povračila stro-
škov tako za molekularne oz. t. i. 
PCR teste kot tudi za antigenske 
oz. t. i. hitre teste. Za PCR test 
bo iz proračuna kritih šest evrov 
za odvzem brisa ter 55 evrov za 
neposredno dokazovanje v labo-
ratoriju.
Za antigenske teste pa bodo 
krili tri evre za odvzem brisa 
in največ devet evrov za teste. 
Sredstva se bodo iz proračuna 
lahko zagotovila za preiskave in 
teste, ki so bili izvedeni od vključ-
no 24. oktobra letos do konca pri-
hodnjega leta.
Proračun po navedbah zdra-
vstvenega ministrstva zagotavlja 
fi nanciranje za preiskave in teste, 
ki so medicinsko indicirani. Prav 
tako se fi nancira preventivno 
testiranje zdravstvenih delavcev 
in sodelavcev pri izvajalcih, ki op-
ravljajo zdravstveno dejavnost v 
mreži javne zdravstvene službe, 
vključno s socialnovarstvenimi 
zavodi. Pri Zavodu za zdravstve-
no zavarovanje Slovenije lahko 
uveljavljajo zahtevke za povrači-
lo stroškov preiskav vsi izvajalci 
zdravstvene dejavnosti v mreži 
javne zdravstvene službe za PCR 
teste ter izvajalci, imenovani s 
sklepi ministra za zdravje.
Glede uvedbe testiranja v so-
cialnovarstvenih zavodih pa na 
ministrstvu pojasnjujejo, da bodo 
v naslednjem tednu potekala na-
daljnja usklajevanja z vsemi de-
ležniki.
Tedenski mikroskop 
V bolnišnicah že testirajo 
zaposlene s hitrimi testi
V bolnišnicah so že začeli testirati svoje zaposlene na okužbo z novim koronavirusom 
s hitrimi antigenskimi testi. Zaenkrat testirajo del zaposlenih. 
Foto: Dreamstime/M24
tamin B3, ki ga najdemo v arašidih, 
odlično vpliva na zdravje, pred-
vsem glede delovanja možganov in 
okrepljenega spomina. Arašidovo 
maslo pa tudi ščiti srce. Bogato je 
z nenasičenimi maščobami, ki vpli-
vajo na zniževanje ravni holestero-
la. Ženske, ki pojedo najmanj pet 
jušnih žlic tega masla tedensko, 
imajo 44 odstotkov manj možnosti 
za nastanek srčnih obolenj.
Pomaga pri plodnosti
Če jemo arašidovo maslo pred 
nosečnostjo in v zgodnji nosečnos-
ti, nam zagotavlja folno kislino, ki 
je nujna za pravilen razvoj nevralne 
cevi pri dojenčku.
Uravnava raven 
krvnega sladkorja
Mangan v arašidovem maslu po-
maga pri absorpciji kalcija, maščob 
in ogljikovih hidratov ter pri urav-
navanju ravni sladkorja v krvi.
Zmanjša apetit in 
pomaga pri hujšanju
Kdor redno jé arašidovo maslo 
in arašide, se lahko pohvali z vitko 
linijo, čeprav maslo samo po sebi 
ni dietno živilo. Gre za kombinaci-
jo beljakovin in vlaknin, ki zmanj-
šujejo občutek lakote. Rezultati 
raziskave, objavljene v zborniku 
British Journal of Nutrition, govo-
rijo v korist arašidovega masla v 
povezavi s hujšanjem, saj osebe, 
ki so maslo zajtrkovale, niso čutile 
lakote tudi do 12 ur po zajtrku.
Kaj je PSA
Prostatični specifi čni antigen (PSA) je snov, ki nastaja samo v 
prostati in je značilno močno povečana pri raku prostate.
Štajerski TEDNIK petek, 27. 11. 2020     COLOR CMYK stran 15
»Starejši in invalidi se v vsako-
dnevnem življenju srečujejo z raz-
ličnimi problemi, ki bi se jih dalo 
odpraviti. Sedaj se lahko obrnejo 
na nas. Mi jim bomo prisluhnili, 
preučili bomo problematiko ter 
oblikovali predloge,« je povedal 
Ivan Kokot, predsednik Sveta za 
starejše in invalide. Predloge in 
pobude pa naj bi potem svet na-
slovil na župana. 
Med nalogami novoustanov-
ljenega sveta je tako v ospredju 
vzpostavitev sodelovanja med 
občani ranljivih skupin in občino. 
Posebno pozornostbodo name-
njali večnim perečim temam: dol-
gotrajna oskrba starejših, skrb za 
invalide, pomoč na domu, dom-
sko varstvo, projekt starejši za 
starejše in za pridobitev doma za 
starejše v domači občini. »V svetu 
sodeluje sedem članov, pri tem 
pa smo poskrbeli, da so vključeni 
predstavniki iz vseh koncev obči-
ne. Sodelujemo tudi predstavniki 
obeh društev za upokojence, med 
člani pa so tudi invalidi,« je pojas-
nil Ivan Kokot, predsednik Sveta 
za starejše in invalide.
Po prvi seji že prvi 
predlogi
Svet je začel delovati na podla-
gi sklepa, ki ga je konec oktobra 
sprejel Marjan Malek, takrat še v 
vlogi župana. »Svet je potrdil po-
slovnik in določil probleme, ki jih 
bo obravnaval v naslednjih sejah. 
Izpostavili smo, da je treba oceniti 
delovanje ambulante v Marjeti. 
Pri tem je treba razmisliti tudi o 
čakanju pred ambulanto, ki se v 
zimskem času ne zdi primerno,« 
je navedel Marjan Malek, ki bo v 
svetu opravljal funkcijo koordina-
torja. 
V prihodnje pa naj bi se lotili 
tudi vprašanja korektne uporabe 
občinskega vozila za starejše, do-
taknili pa naj bi se tudi delovanja 
občinske uprave in Štaba civilne 
zaščite. 
petek  27. novembra 2020 Za kratek čas   15
Starše  Ustanovili svet za starejše in invalide
Iskali bodo rešitve za težave starejših
V zadnjih oktobrskih dneh je bil ustanovljen sedemčlanski Svet za starejše in invalide. Poslanstvo sveta bo pos-
krbeti za starejšim in invalidom prijaznejše razmere v občini. 
Foto: KG
»Da v občini ne bi imeli preveč svetov, smo združili svet starejših in invali-
dov. Tematika invalidov in starejših je približno enaka, zato smo ustanovili 
skupni svet,« je pojasnil Marjan Malek, svetnik in predsednik DU Starše.
AUDE - departma in reka v južni Franciji, EKSKRET - izloček, izločina, ANČERL, Karel - češki dirigent v Pragi in Torontu, ARIH, Igor - naš 
oglaševalski strateg
 Janez, ko boste imeli kaj časa, se 
oglasite v moji …
Ali imaš kje kako staro opeko? 
Danes imam vaje …
Mi lahko izrežete kos stekla, 
da zapolnim to …?
Pred vami je prijeten teden, 
predvsem kar se ljubezni 
in družine tiče. Veliko 
razvedrilnih trenutkov in 
zabave vas pričakuje v njihovi 
družbi. Dobili boste posebno 
sporočilo in naročilo glede 
posla in pri tem ugotovili, da se 
v vas skriva ustvarjalna žilica.
Srečen in prijeten teden je 
pred vami. V petek in soboto 
boste sicer še malo negotovi 
in ustrezalo vam bo, da vas 
drugi pustijo pri miru, toda v 
ponedeljek se boste že prebudili 
in to bo za vas zelo čustven dan, 
poln ljubezni. Ta dan se bo 
nadaljeval do konca tega tedna.
V tem tednu boste navezovali 
poslovne stike s tujino. Povečalo 
se bo vaše zanimanje za nova 
znanja, nove načrte. Veliko 
zanimivega boste izvedeli. 
V ljubezni boste imeli manj 
sreče, še zlasti v petek in soboto, 
ko bosta oba zelo žalostna in 
prizadeta.
Na delovnem mestu se boste 
počutili nemočne ali pa boste 
vsaj tako tesno povezani z 
drugimi, da preprosto ne boste 
mogli uveljaviti svoje volje. 
Prilagodite se. To velja za 
dneve po ponedeljku. Ključen 
dan bo sreda. Proti koncu 
tedna se bo vse uredilo.
Ne bo vaš najboljši teden, saj 
boste utrujeni in brez volje. 
V skrajnem primeru lahko 
celo zbolite. Pazite nase, 
počivajte in raje ne pričakujte 
nemogočega, prihranite 
energijo za preostanek leta. 
Prijatelji vam bodo naklonjeni 
v soboto in sredo.
V bližnji preteklosti ste 
imeli priložnost, da sklenete 
konkreten poslovni dogovor, 
a ga niste. Priložnost se bo 
zopet ponudila v tem tednu. 
Izkoristite jo. Ljubezensko 
življenje bo v teh dneh v 
prednosti. Izkoristite predvsem 
petek in soboto, četrtek pa bo 
dan za nakupovanje.
V sebi boste začutili nemir in 
negotovost. Ugotovili boste, 
da le ne boste zmogli sami 
postoriti vse, zato se boste 
naslonili na sodelavce. V petek 
bo še nekaj majhnih težavic v 
službi, ki jih boste odpravili. 
Ponedeljkov večer pa boste 
preživeli v prijetni družbi.
Dokaj srečen teden, predvsem 
glede ljubezni in družinske 
sreče. Samski boste imeli 
veliko priložnosti za nova 
spoznanja. Dobra volja vas ne 
bo zapustila, in to z razlogom. 
Sreča namreč vztrajno išče pot 
do vas. Najlepše se boste imeli 
v ponedeljek.
Zbegan in nemiren teden 
glede poslovnih zadev je pred 
vami. Če boste preveč drezali 
tja, kjer nimate kaj iskati, jih 
lahko dobite »po nosu«. Kljub 
temu bodo dnevi ugodni za 
vse poslovne stike s tujino. Vaše 
življenje bo kljub težavam v 
službi pestro in živahno.
Odličen teden! Uspeh in sreča 
sta vam zagotovljena, v sebi 
boste čutili nesluteno moč, s 
pomočjo katere boste dosegali 
konkretne rezultate in dosežke. 
vaši cilji bodo doseženi in trud 
bo poplačan. Po ponedeljku 
pričakujte še več ljubezenskih 
izlivov.
Vaša energija se povečuje, zato 
boste v tem tednu zelo pridni 
in delavni. Počasi in gotovo 
boste prišli še daleč, zato naj 
se vam ne mudi. Posebno skrb 
posvetite skupnim fi nancam. 
Najlepše in romantično se 
boste imeli v soboto in četrtek.
Ljubezenske tegobe vas lahko 
izčrpajo, pa tudi v domačem 
okolju lahko naletite na skrbi 
in težave. Le zakaj bi se 
obremenjevali, ko pa ne morete 
trenutno ničesar spremeniti. 
Kljub temu se boste imeli zelo 
prijetno in sproščeno v nedeljo 
in četrtek.
BIK
(21. 4. – 20. 5.)
OVEN
(21. 3. – 20. 4.)
DVOJČKA
(21. 5. – 20. 6.)
RAK
(21. 6. – 22. 7.)
LEV
(23. 7. – 22. 8.)
DEVICA
(23. 8. – 22. 9.)
TEHTNICA
(23. 9. – 23. 10.)
ŠKORPIJON
(24. 10. – 22. 11.)
STRELEC
(23. 11. – 21. 12.)
KOZOROG
(22. 12. – 20. 1.)
VODNAR
(21. 1. – 18. 2.)
RIBI
(19. 2. – 20. 3.)
Tedenski horoskop do 3. decembra
Štajerski TEDNIK petek, 27. 11. 2020     COLOR CMYK stran 16
petek  27. novembra 2020Poslovna in druga sporočila16
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. 
Lepi spomini ne bledijo!
w
w
w
.te
d
n
ik
.s
i
RECIKEL je vaš zanesljiv partner, ki 
vam ponuja strokovno podporo pri 
vzpostavitvi evidence in poročanju 
o embalaži, dani na trg RS. Z našo 
pomočjo boste izpolnili obveznosti, ki 
vam jih nalaga zakonodaja. 
ZA VEČ INFORMACIJ POKLIČITE 
NA 01/588 08 58.
Kliknite na 
www.embalaznina.si
in bodite obveščeni.
POTEM BOSTE MORALI 
PLAČATI RAVNANJE 
Z EMBALAŽO.
STE PRVI, 
KI DAJETE
EMBALAŽO 
NA TRG RS?
Štajerski TEDNIK petek, 27. 11. 2020     COLOR CMYK stran 17
poraza so znova pristali na trdnih 
tleh. »Na tej tekmi smo iskali pri-
ključek v zgornji dom lestvice, tek-
ma pa je šla za nas v povsem dru-
go smer od želene. Dobili smo res 
poceni gola, oba bi lahko ubranili. 
Potrebno pa je priznati, da je bil 
Maribor zelo miren v igri z žogo, 
obenem pa agilen pri pokrivanju. 
Z naše strani ni bilo tega, kar smo 
se dogovorili pred srečanjem, v 
vsaki akciji je nekaj malega zmanj-
kalo, predvsem je bilo premalo 
kvalitetnih rešitev. Ne morem reči, 
da nismo vlagali dovolj energije, le 
učinka ni bilo pravega, nismo šli do 
roba zmogljivosti. Mariboru česti-
tam za zmago, pokazali so nekaj 
več, kot na naših prejšnjih medse-
bojnih tekmah,« je po tekmi dejal 
trener Celja Dušan Kosič.
Ekipa Celja ni imela najboljšega 
dne, to je po tekmi priznal tudi nji-
hov vratar Matjaž Rozman: »Tek-
mo smo začeli premalo odločno, 
posledica tega je bil prvi zadetek, 
ki smo ga prejeli na prelahek na-
čin – morda si je celo Maribor bolj 
želel zadetka. Po zaostanku se 
je bilo težko vrniti v tekmo, poš-
teno je potrebno priznati, da je 
bil Maribor tokrat boljši. Po treh 
tekmah brez poraza je to za nas 
znova nazadovanje, v seriji števil-
nih tekem je enostavno potrebno 
nabirati točke. Po kar precejšnjih 
spremembah v ekipi se nam je že 
zdelo, da se počasi prebujamo, da 
imamo znova več energije in di-
scipline v igri, a tega tokrat nismo 
uspeli prikazati. Upam, da bo že na 
naslednjih tekmah bolje.«
Jože Mohorič
Ormožani so v 10. krogu kljub 
zelo okrnjeni zasedbi (manjkali so 
Bogadi, T. Hebar, Niedorfer, Me-
sarić), v 24. minuti pa so ostali še 
brez pordečelega Jureta Kocbeka, 
ugnali žilavo Ljubljano (32:28).
„To res ni bila najlepša rokome-
tna predstava, ampak tisto naj-
pomembnejše, zmaga, je ostala 
doma. Tako lahko optimistično 
zremo k naslednjemu gostovanju 
pri Slovanu,“ je po tekmi z novin-
cem Ljubljano razmišljal Tilen Kosi. 
Pred Ormožani je še ena tekma 
proti novincu v ligi, ki prav tako iz-
haja iz Ljubljane. 
„Slovan ima vsaj za korak kako-
vostnejšo zasedbo kot Ljubljana 
in čaka nas precej težka tekma. V 
ekipo se vrača Tinček Hebar, kar je 
za nas izrednega pomena. Nekoli-
ko v šali rečeno bomo močnejši še 
za 'spočitega' Kocbeka in mislim, 
da lahko presenetimo tudi na Ko-
deljevem. Nasprotnik ima ekipo, 
kjer je prvo ime organizator igre 
21-letni Miha Kotar. Tu je še izku-
šeni Matevž Čemas, nadarjeni Enej 
Jovičič in eden boljših obrambnih 
igralcev lige Saš Serdinšek Ekart. 
Slovan goji hitro igro in prav to 
moramo preprečiti. Z dobro igro v 
napadu moramo nasprotnika prisi-
liti, da čim večkrat napada na našo 
postavljeno obrambo. Če nam to 
uspe in če bodo vratarji zbrali več 
kot deset obramb, potem se lahko 
nadejamo novega uspeha. Vsako 
gostovanje je težko in tudi tukaj 
ne bo nič drugače. Stavim pa pred-
vsem na naše izkušnje in uigra-
nost, ki sta naši največji prednosti 
pred vsemi ekipami. Z novo zmago 
bi ostali pri samem vrhu lestvice, 
obenem pa si zagotovili lažje na-
daljevanje prvenstva,“ je še dodal 
Kosi, ki po dveh hudih poškodbah 
prihaja v pravo formo. 
Tekma med Slovanom in 
Jeruzalemom je na sporedu 
v soboto, 28. 11., ob 19.00. 
Ljubljančani so obljubili 
spletni prenos tekme s 
Kodeljevega.
Uroš Krstič
13. krog ni bil srečen za aktualne 
prvake iz knežjega mesta, poraza 
pa sta doživela tudi Gorica in Bra-
vo. Z remijem se je končala tekma 
v Sežani, kjer Tabor že drugič zapo-
red ni zmagal – petim zaporednim 
zmagam iz začetka sezone je do-
dal dva zaporedna remija. Točka je 
v tem trenutku celo pomembnejša 
za Domžalčane, ki si na vsak način 
želijo zapustiti dno lestvice. 
Še naprej pa na valu neporaže-
nosti vztrajajo Koprčani, ki poraza 
niso doživeli že sedem zaporednih 
krogov. Bravo je na Bonifi ki pretil 
vse do zaključka, a je stvari na svo-
je mesto znova postavil nenado-
mestljivi veteran Dare Vršič. Nad 
koprskim kapetanom je bil storjen 
prekršek za najstrožjo kazen, ki jo 
je sam izvedel z neubranljivim stre-
lom pod prečko. 
Do zmage so prišli tudi Muraši, 
v Novi Gorici je tekmo odločil Luka 
Bobičanec. Žoga je po njegovem 
strelu na poti do gola oplazila ene-
ga izmed domačih branilcev in re-
šitve za sinje modre več ni bilo.
Celje – Maribor 0:2 (0:1)
STRELEC: 0:1 Matko (14.), 0:2 
Matko (58.).
CELJE: Rozman, Kadušić, Stoji-
nović, Čalušić, Brecl, Zaletel, Bene-
dičič (od 62. Novak), Kuzmanović 
(od 62. Vrbanec), Bezjak (od 70. 
Kljun), Božić, Dangubić. Trener: 
Dušan Kosič.
MARIBOR: Jug, Felipe Santos, 
Martinović, Peričić, Kolmanič (od 
79. Viler), Pihler (od 79. Derviše-
vić), Cretu, Repas (od 70. Tavares), 
Požeg Vancaš (od 70. Mešanović), 
Matko, Mlakar (od 70. Mihelič). 
Trener: Mauro Camoranesi.
Futsal
V Ljutomeru se bo zagotovo 
»iskrilo«
Stran 19
Rokomet
Ajdovke suverene v svoji 
Vipavski dolini
Stran 18
V šumi derbi začelja
Nogometni vrtiljak v 1. ligi se vrti z vedno večjo hitrostjo, že ko-
nec tedna so na sporedu tekme 14. kroga. V boju za vrh lestvice bo 
izstopala tekma med Muro in Koprom, v derbiju začelja pa se bosta 
pomerila Aluminij in Gorica. 
Nedeljsko popoldne bo za obe moštvi prinašalo možnost za izhod 
iz nevarnih voda - vsaj za kratek čas. Tekma verjetno ne bo ponudila 
kakšnega igralskega presežka za nogometne sladokusce, pričako-
vati je trd boj za vsako žogo. Ker gre za ekipi, ki sta v dosedanjem 
delu sezone dosegli najmanj zadetkov, prejeli pa največ, bo zago-
tovo odločalo manjše število napak ter čim boljši izkoristek le-teh 
za doseganje zadetkov. Lahko prednost domačega terena pomeni 
prednost za šumarje?
1. SNL, 14. krog: Aluminij – Gorica, v nedeljo ob 15.15 v 
Kidričevem.
Prva medsebojna tekma v sezoni:
5. krog: Gorica – Aluminij 2:0 (1:0); Volarič, Smajlagić. 
Zoran Krajnc
»V tujini ljudje znajo ceniti, 
da si prpipeljal 
igralko/igralca v TOP 100; 
v izjemno veselje mi je 
sodelovanje s tujimi 
trenerji«
Strani 18, 19
Urednik športnih strani: 
Jože Mohorič.
Sodelavci: 
David Breznik, Uroš Krstič, 
Niko Šoštarič, Simeon Gönc, 
Franc Slodnjak, 
Silva Razlag,
Črtomir Goznik.
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet  1. SNL, 13. krog
Štajerki derbi nekdanjih in 
sedanjih prvakov vijoličastim
Rokomet  NLB liga, Jeruzalem Ormož
Na vrsti še en ljubljanski klub
Foto: Jurij Kodrun / m24.si
Večkratni državni prvaki iz Maribora so v sredo v Celju ugnali aktualne prvake in zadržali položaj na 
vrhu lestvice. 
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija so v 4. krogu na svojem igrišču ugnali Olimpijo z golom Jureta Matjašiča, v 
četrtek sta se ista tekmeca pomerila v Stožicah.
REZULTATI 13. KROGA: 
Koper – Bravo 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Žužek (44.), 1:1 Maher (61.), 2:1 Vršič 
(84., z 11 m);
Gorica – Mura 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Bobičanec (44.);
CB24 Tabor Sežana – Domžale 1:1 (1:1); strelca: 0:1 Nemanič (13., ag.), 
1:1 Rovas (27.);
Celje – Maribor 0:2 (0:1); strelec: 0:1 Matko (14.), 0:2 Matko (58.).
Tekma Olimpija – Aluminij je bila odigrana v četrtek, po sklepu redak-
cije. 
1. MARIBOR 13 7 4 2 28:16 25
2. KOPER 13 6 5 2 20:13 23
3. MURA 13 6 4 3 15:7 22
4. OLIMPIJA LJUBLJANA 12 6 3 3 14:9 21
5. CB24 TABOR SEŽANA 13 5 3 5 16:16 18
6. CELJE 13 4 4 5 13:14 16
7. DOMŽALE 12 3 4 5 17:19 13
8. BRAVO 12 3 3 6 12:18 12
9. GORICA 13 2 4 7 10:21 10
10. ALUMINIJ 12 2 4 6 8:20 10
V taboru Maribora so bili po 
tekmi seveda zadovoljni z zma-
go. »Prikazali smo dobro igro, 
tudi taktično smo odigrali zrelo, 
zato je zmaga zaslužena. Morda 
je bila to celo ena naših letošnjih 
najboljših predstav, saj smo kon-
trolirali potek igre od začetka do 
konca. Dobro smo stali na igrišču, 
pomemben pa je bil tudi hitri za-
detek, ki nam je olajšal delo. To so 
za nas pomembne tri točke, četrta 
zaporedna zmaga pa pomeni na-
daljevanje lepe serije, ki jo seveda 
želimo raztegniti na čim daljše ob-
dobje. Zasedamo vrh lestvice, kjer 
želimo ostati do konca, a je do tja 
še dolga pot. Imamo dobro vzduš-
je v ekipi, pomembno pa je vsak 
trening in tekmo oddelati 100 %,« je 
po tekmi povedal igralec Maribora 
Rene Mihelič, ki je dobil priložnost 
v drugem polčasu: »Vsak igralec, ki 
trenira, si želi nastopiti tudi na tek-
mi, tako je tudi z mano. Trenerju se 
zahvaljujem za priložnost in upam, 
da mi jo ponudi čim večkrat.«
»Zadovoljni smo z razpletom, še 
posebej zaradi tega, ker smo igrali 
proti aktualnim prvakom. Pričako-
vali smo zahtevno tekmo, a smo 
jo odigrali zelo avtoritativno – to 
je bila ena naših boljših predstav. 
Imamo širok in kvaliteten kader, 
vedno iščemo ustrezne rešitve: 
danes je namesto Kronavetra 
priložnost dobil npr. Matko in jo 
izvrstno izkoristil,« je po tekmi 
dejal Argentinec z italijanskim po-
tnim listom Mauro Camoranesi, ki 
se je obenem dotaknil smrti rojaka 
Diega Maradone: »To je za vse nas 
žalosten dan, Diego je bil idol vseh 
v moji generaciji.«
V taboru Celja je bilo vzdušje 
drugačno, po treh tekmah brez 
Štajerski TEDNIK petek, 27. 11. 2020     COLOR CMYK stran 18
ro odpravljava v Ljubljano, kjer te 
pogoje imajo. Z vožnjo izgubljava 
vsak dan tri ure, ki bi jih raje izko-
ristili za dodatno kondicijsko pri-
pravo, a te priprave je enostavno 
treba izpeljati. Ne posvečamo več 
toliko časa kondicijski pripravi, 
saj smatramo, da je solidna, večjo 
pozornost posvečamo večji količi-
ni odigranih žog na igrišču – za to 
pa potrebujemo pokrito betonsko 
igrišče.«
Ptujčan Zoran Krajnc je eden 
najbolj cenjenih slovenskih teni-
ških trenerjev, njegova varovanka 
Tamara Zidanšek je že od junija 
2018 članica elitne skupine TOP 100 
najboljših igralk sveta. V pogovoru 
nam je zaupal, kakšen je njegov 
pogled na letošnjo sezono, ki je 
bila zaradi pandemije koronaviru-
sa v vseh pogledih posebna, kako 
je zadovoljen z igro in napredkom 
Tamare in kakšni so načrti za priho-
dnost …, pa tudi o tem, zakaj tako 
ceni Tima Gajserja.
Kakšen bi bil vaš pogled na le-
tošnje turnirje, ki sta se jih s Tama-
ro udeležila, na nova pravila obna-
šanja ob covidu-19?
Z. Krajnc: »Videti je, da sta krov-
ni teniški organizaciji – WTA in ATP 
– našli ključ, kako na dokaj varen 
in sprejemljiv način za igralce in 
trenerje izpeljati turnirje, po drugi 
strani pa so s TV-prenosi in s preno-
si preko interneta zagotavljali gle-
danost in kontinuiteto dogajanja 
tudi za vse ljubitelje tenisa. Namen 
je bil s tem dosežen.«
Predlani 72, letos le 15 
dvobojev!
Kakšna je bila sezona z očmi tre-
nerja Tamare Zidanšek, 87. igralke 
sveta?
Z. Krajnc: »Kar se tiče udeležbe 
Tamare na turnirjih je ta pogled 
bolj skromen, saj je med posame-
znicami odigrala le 15 dvobojev 
– lani jih je npr. 39, v sezoni 2018 
pa 72. Za športnico, ki potrebuje 
določeno število pripravljalnih za-
gonskih dvobojev, je ta sezona na 
žalost potekala po najslabšem mo-
gočem scenariju. Tami potrebuje 
dva ali tri turnirje, da se uteče, da 
ujame formo, potem pa zna 'ek-
splodirati'. To se je v zadnjih dveh 
sezonah pokazalo, letos pa na ta 
način ni bilo mogoče priti do for-
me. Glede na to sem več kot zado-
voljen z letošnjih izplenom, ki ga je 
dosegla kljub vsem težavam, ki so 
jo pestile.« 
Pa še bolj natančna ocena do-
sežkov med posameznicami?
Z. Krajnc: »Generalno gledano 
z vidika razvoja njene igre – kar je 
zame najbolj pomemben podatek 
– gredo stvari zelo lepo naprej. 
Napovedal sem že, da potrebuje-
mo še kakšno leto časa, potem pa 
bo Tamara pri svojih 23 ali 24 letih 
pripravljena za konstantno boljše 
dosežke.«
Izpostavljen dvoboj z 
Muguruzo v Parizu
V katerem elementu teniške igre 
je bil storjen največji napredek?
Z. Krajnc: »S tehničnega zorne-
ga kota zagotovo pri backhand 
udarcu. Tu se odpirajo nova polja, 
kjer postaja konstantnejša in ne-
varnejša, kar je najbolje pokazala 
v dvoboju z Garbine Muguruza v 
Parizu. Tam je izredno presenečala 
z backhand paralelo.«
Tami je letos odigrala dvoboje s 
Sereno Williams, Viktorijo Azaren-
ko in Gabrino Muguruza, nekoč že 
št. 1 svetovne teniške lestvice. Ka-
teri je bil najboljši?
Z. Krajnc: »Odločil bi se za dvo-
boj z Muguruzo v Parizu, zaradi 
zgoraj naštetega. Poleg tega Tami 
že od mladih nog sanja o Parizu, o 
igri na pesku, ki omogoča nekoliko 
več nadigravanja, kjer pride njena 
športna inteligenca najbolj do iz-
raza. Omenjeni dvoboj je prikazal 
vso lepoto tega: vidno je bilo iz-
redno nadigravanje z obeh strani, 
zaradi česar smo dobili izjemno po-
zitivne odzive kolegov trenerjev iz 
različnih držav. Tami bi si zagotovo 
želela še več igranja na pesku; če 
bo koledar to omogočal, ji bomo 
seveda ustregli. Za zdaj pa še ne 
vemo, kako bodo stvari v nasled-
njem letu potekale.«
Z igro dvojic do 
izboljšav med 
posameznicami
Posebno omembo si zasluži Ta-
marin napredek v igri dvojic, kjer 
je trenutno uvrščena višje (57.) 
kot med posameznicami (87.). 
Z. Krajnc: »Ob koncu leta 2018 
smo se dogovorili, da damo igri 
dvojic nekoliko večjo vlogo. Ta od-
ločitev sovpada z njeno prvo zma-
go na WTA-turnirjih med dvojicami 
skupaj z Olgo Danilović v Taškentu. 
Leta 2019 smo namenili več pou-
darka treningu in igri dvojic, nato 
pa je Tami našla še sorodno dušo 
Arantxo Rus, s katero se odlično 
razume tako na igrišču, kot tudi 
izven igrišč. To se je v rezultatih 
pokazalo skozi dve turnirski zmagi 
v Palermu in Linzu, za nameček sta 
bili doseženi na različnih podlagah, 
na pesku in v dvorani. To nas nav-
daja z velikim optimizmom pred 
naslednjo sezono, saj smo znotraj 
igre dvojic 'skrili' tudi nekatere vi-
dike, ki izbolj  ujejo njeno igro med 
posameznicami.«
Zanimivo je, da je Nizozemka 
Arantxa Rus sedem let starejša od 
Tami.
Z. Krajnc: »Razlika v letih je kar 
velika, a Arantxino telo je zelo 
zdravo, našla je pozitivno delov-
no okolje, podobno našemu tukaj 
na Ptuju, zaradi česar je največje 
korake v svojem teniškem razvoju 
naredila v zadnjem letu in pol, torej 
po 28. letu starosti. Je visokorasla 
punca, levičarka, igra drugačen te-
nis kot Tamara, vendar zelo kom-
patibilnega za igro dvojic.«
Kako bodo potekale priprave 
na novo sezono?
Z. Krajnc: »Potekale bodo ne-
koliko drugače kot prejšnja leta. 
Ostajamo na Ptuju, kjer poskuša-
mo zagotoviti tiste pogoje, ki jih 
priprave za igralko TOP 100 zah-
tevajo. Infrastruktura v vzhodni 
Sloveniji žal ne dopušča pravega 
treninga na betonski podlagi, zato 
se dva- ali trikrat na teden s Tama-
Mlinotest Ajdovščina – 
ŽRK Ptuj 31:18 (14:8)
ŽRK PTUJ: Tripkovič, Varga; Ko-
lenko 5(3), Puž 4, Krasnič 3, Kreft 
2, Bedrač 2, Rozman 1, Luknjar 1, 
Irgolič, Planinc, Cvetko. Trener: 
Matej Bračič. 
Ptujske rokometašice so po 
dolgem premoru odigrale četrto 
prvenstveno tekmo v sezoni, v 
Ajdovščini so gostovale pri prvou-
vrščeni ekipi 1. ženske lige. Nepo-
ražene Ajdovke, ki jih vodi trener 
Aleksander Lapajne, so tudi proti 
mladi ptujski vrsti upravičile status 
popolnega favorita. 
V Vipavsko dolino je trener Ma-
tej Bračič ob dveh vratarkah pope-
ljal le deset igralk, ki so kar lep čas 
nudile dostojen odpor domačin-
kam. Še v 20. minuti so zaostajale 
le z dvema goloma razlike (7:5). 
»Začetek tekme je bil kar dober, 
k boljši oceni je kar nekaj odličnih 
obramb prispevala naša vratarka 
Tajda Tripkovič. Na drugi strani je 
s podobno ali še večjo mero odgo-
varjala domača vratarka Aleksan-
dra Petrukhina, njun dvoboj na 
daljavo je dobila slednja, ki je zbra-
la 18 obramb, naša Tajda pa štiri 
manj. V našo vrsto se je proti kon-
cu obeh polčasov prikradlo nekoli-
ko preveč napak, kar so favorizira-
ne domačinke seveda izkoristile za 
povečanje prednosti – najvišja raz-
lika v korist tekmic je bila prav ob 
koncu tekme,« je kratek povzetek 
tekme podal Matej Bračič. 
Že v soboto bodo Ptujčanke 
odigrale naslednjo tekmo, 
tokrat v dvorani Ljudski vrt. 
»Na voljo imamo dva dni časa 
za regeneracijo in pripravo 
na vrsto Zagorja, ki je v tem 
trenutku nam bolj primeren 
tekmec za morebitno 
presenečenje,« je dodal Bračič.
JM
»Na turnirjih nimajo kaj iskati igralke z 
izključno igro na osnovni črti«
Kakšen je tvoj pogled na letošnje dogajanje na svetovni ženski 
turneji?
Z. Krajnc: »Veliko je bilo povedanega o različnih zmagovalkah 
grand slam turnirjev, za noben turnir ni absolutne favoritinje. Poseb-
nosti so bile zame to, da se v ospredje prebijajo tudi mlajše (Kenin, 
Swiatek …), da nimajo na turnirjih kaj iskati igralke z izključno igro 
na osnovni črti, ampak je nujno potrebno hitro in močno odigrava-
nje točk, tudi z velikim številom napak, na drugi strani pa z veliko 
neubranljivimi točkami oz. winerji. Sezona pa je bila bolj kot ne skro-
mna z vidika odigranih turnirjev.«
Številka 1 WTA-lestvice Ashleigh Barty je npr. igrala le na štirih 
turnirjih.
Z. Krajnc: »Bartyjeva prihaja iz Avstralije, zanjo bi bila pot v Evropo 
letos kar velik zalogaj (karantene …). Ob tem imajo Avstralci dovolj 
lastnih kvalitetnih teniških akademij in centrov, pa tudi igralcev in 
igralk, zato so samozadostni. Bartyjeva je že v preteklosti zapustila 
turnejo in se za dobro leto posvetila drugemu športu (kriketu, op. 
a.) – moje mnenje je, da je športnica od glave do pet. Razume struk-
turo teniške igre, ne pada v kalup izključno močnega udarjanja po 
žogi, ampak se hoče nadigravati.«
1. A SRL (ž)
1. MLINOTEST AJDOVŠČINA  8 8 0 0 16
2. ZELENE DOLINE ŽALEC 6 5 0 1 10
3. KRKA NOVO MESTO 7 5 0 2 10
4. KRIM MERCATOR 4 4 0 0 8
5. TRGO ABC IZOLA 7 2 1 4 5
6. VELENJE 6 2 0 4 4
7. Z'DEŽELE 5 2 0 3 4
8. ZAGORJE 6 2 0 4 4
9. Ž.U.R.D. KOPER 6 1 1 4 3
10. LITIJA 7 1 0 6 2
11. ŽRK PTUJ 4 0 0 4 0
petek  27. novembra 2020Šport18
Tenis  Zoran Krajnc
»V izjemno veselje mi je
sodelovanje s tujimi trenerji«
Rokomet  1. A SRL (ž)
Neporažene Ajdovke suverene v 
svoji Vipavski dolini
Foto: Črtomir Goznik
Zoran Krajnc: »Infrastruktura v vzhodni Sloveniji žal ne dopušča pravega treninga na betonski pod-
lagi, zato se dva- ali trikrat na teden s Tamaro odpravljava v Ljubljano, kjer te pogoje imajo. Z vožnjo 
izgubljava vsak dan tri ure, ki bi jih raje izkoristili za dodatno kondicijsko pripravo, a te priprave je 
enostavno trebaizspeljati.
Nogomet  1. SNL
RAZPORED 14. KROGA, V SOBOTO OB 14.15: Mura – Koper; OB 
17.15: Maribor – Tabor Sežana; V NEDELJO OB 13.15: Bravo – Celje; 
OB 15.15: Aluminij – Gorica; OB 17.15: Domžale – Olimpija. 
Futsal  1. SFL
RAZPORED 9. KROGA, V PETEK OB 20.00: KMN Tomaž Šic bar 
– FC Hiša daril Ptuj, Siliko – KMN Sevnica, FK Dobrepolje – KMN 
Oplast Kobarid, FK Dobovec – KMN Bronx Škofi je, FC Litija – ŠD 
Mlinše. 
Rokomet  NLB liga
RAZPORED 11. KROGA, v soboto ob 16.15: Ljubljana – Riko Rib-
nica; OB 18.30: Urbanscape Loka – Dobova; OB 19.00: LL Grosist 
Slovan – Jeruzalem Ormož, Slovenj Gradec – Trimo Trebnje. Butan 
plin Izola – Celje PL 21:39 (11:16). 
Tekmi Gorenje Velenje – Koper in Maribor Branik – Krka sta 
prestavljeni.
1. SRL (ž)
10. KROG: ŽRK Ptuj – Zagorje (v soboto ob 19.00 v dvorani Ljud-
ski vrt).
jm
Športni napovednik
Foto: Črtomir Goznik
Rokometašice Ptuja so med tednom v Ajdovščini odigrale zaostalo tekmo 7. kroga.
Štajerski TEDNIK petek, 27. 11. 2020     COLOR CMYK stran 19
za težave pri večji odločnosti in pri 
tehnikah koncentracije … Zmeraj 
bomo iskali dodatne možnosti za 
napredek, nikakor se ne zapiramo. 
Trenutno smo angažirali člana ra-
čunalniške ekipe, ki dela v štabu 
Aleksandra Zvereva, da nam prip-
ravlja podatke potrebne za pripra-
vo na treninge in tudi dvoboje.«
Ob zaključnem mastersu mo-
škega dela sezone si se poskusil 
tudi v vlogi strokovnega komen-
tatorja na tekmi med Thiemom 
in Đokovićem (zmagal je prvi). 
Kakšna izkušnja je to bila zate?
Z. Krajnc: »Že večkrat sem bil 
povabljen k sodelovanju, tokrat pa 
sem le našel čas; iskreno poveda-
no sem bil ob 13. uri še na igrišču 
s Tamaro, potem pa sem nemu-
doma sedel v avto in se odpeljal v 
Ljubljano. Zame je bila to zelo zani-
miva izkušnja, bilo je zabavno. Do-
bil sem veliko povratnih klicev, da 
bi si ljudje želeli še več tega, zato 
morda to ni bilo zadnjič.
Poznam precej zgodb iz zaku-
lisja ATP in WTA-turneje, seveda 
tudi iz obeh udeležencev tega dvo-
boja - morda celo več od Thiema. 
Po konceptu igre mi je Dominic 
tudi zelo všeč, žal mi je le, da je 
potem v fi nalu toliko 'razmetaval' 
z vidika energije, da v tretjem setu 
ni bil več konkurenčen. Verjamem, 
da bosta s trenerjem našla rešitev 
za energijsko potratno igro. Star 
je šele 27 let, treba bo le začrtati 
pot in se je držati. Če je Federer to 
lahko storil pri 34 letih, potem za 
Thiema ne vidim ovir.«
Je Thiem prvi na seznamu igral-
cev, ki bodo zasedli vrh lestvice po 
obdobju Federer-Nadal-Đoković?
Z. Krajnc: »Če to majčkeno 
primerjam s slovenskim kolesar-
stvom in zgodbo Rogliča in Poga-
čarja, potem bo imel Thiem v 'lahki 
mlajši kategoriji' še močne tekme-
ce. Medvedev, Zverev in Cicipas 
so višji, lažji, racionalnejši … Časi 
gredo v to smer, da so kondicijske 
priprave podobno dobre pri vseh 
in bo v prihodnosti odločalo tudi 
vprašanje o racionalni porabi ener-
gije, še posebej znotraj dvobojev, 
ki se igrajo na tri dobljene nize.«
Jože Mohorič
Načrt: turnirska zmaga
Kakšni so začrtani cilji za nasle-
dnjo sezono?
Z. Krajnc: »Rezultatsko si želimo 
– seveda ob 'normalni' kontinuiteti 
turnirjev – kakšno turnirsko zmago 
med posameznicami na WTA-tur-
nirjih, temu pa dodati še kakšno 
med dvojicami. Kaj pa to pomeni v 
seštevku točk, pa bomo videli. Za-
gotovo si bomo prizadevali doseči 
olimpijsko normo, ki je 65. mesto 
na WTA-lestvici. Z mentalnega vidi-
ka si želimo konstantnosti v igri, ki 
jo je v Parizu že dodobra pokazala, 
po človeški plati pa si želim, da bi 
delala vsaj približno takšne korake 
naprej, kot jih je delala v tem letu. 
Če bo tako, bo lahko na igrišču še 
bolj samostojna, odločna in napa-
dalna.«
Sam si se velikokrat v teniški 
javnosti izpostavil z mnenjem, da 
je za napredek slovenskega tenisa 
nujno sodelovanje med vsemi ak-
terji. Imaš sogovornike, ki mislijo 
podobno?
Z. Krajnc: »Na Teniški zvezi Slo-
venije jih nimam, imam pa jih zunaj 
nje, saj že mnogi v Sloveniji na to 
zgodbo gledajo širše. Dokaz tega 
je to, da Tamaro vabijo na trening 
v vse sredine v Sloveniji, kjer imajo 
bistveno boljše pogoje za trening v 
pokritih površinah na hitrih podla-
gah kot na Ptuju.
TZS na drugi stran pač opravlja 
svoje poslanstvo glede množičnos-
ti v športu. Kar se pa tiče vrhun-
skega športa, pa sploh ne vem, ali 
obstaja kakšen interes, da bi se ne-
posredno lotevali trenažnih proce-
sov najboljših slovenskih igralcev 
in igralk. Temu TZS niti ni namenje-
na, kakšnega večjega interesa po 
sodelovanju pa sicer – razen dveh 
ali treh aktivnosti povezani z Davis 
cup in Fed cup – ne kažejo.«
Kakšno pa je po tvojem mnenju 
splošno stanje slovenskega teni-
sa?
Z. Krajnc: »Podobno kot pred 
desetimi leti. Zadeva ni vezana po-
sameznike in posameznice, ampak 
na okolje, ki se ne organizira v tej 
obliki, da bi bilo teh posameznikov 
več in da bi delali kvalitetnejše. Vsi 
se nekako lotevajo individualnih 
projektov, češ 'v skupini se bom iz-
gubil'. Vsi pa po drugi strani vemo, 
da zdrava konkurenca znotraj tre-
ningov prinaša večjo motivacijo 
in večjo konstantnost. Treba se je 
ozreti okrog sebe, bodisi po špan-
skem ali francoskem primeru, kjer 
brez pretiranega motivacijskega 
vložka trenerji dosegajo večjo mo-
tivacijo znotraj večje skupine.«
Letos se je zgodil nov poskus 
sodelovanja z Blažem Rolo: na 
kakšni točki je to?
Z. Krajnc: »Kolikor vem je stvar 
z Blažem zaključena. Jaz sem bil 
povabljen le k izpeljavi trenažnega 
procesa, drugih podrobnosti ok-
rog tega pa niti ne poznam.«
»V tujini ljudje znajo 
ceniti, da si pripeljal 
igralko v TOP 100«
Kakšno je bilo leto zate osebno 
iz profesionalnega vidika?
Z. Krajnc: »Uživam v delu s 
Tamaro, čeprav pri tem večkrat 
'izgubiš glavo' ob takšnem tre-
nažnem procesu, ki poteka prak-
tično 12 mesecev na leto. Ni se 
bilo enostavno 'resetirati' in ved-
no znova začenjati: to smo storili 
pred prireditvijo vzhod-zahod, pa 
pred vzhodnoevropskim regijskim 
prvenstvom v Beogradu, kamor 
potem nismo šli zaradi pandemije, 
potem smo se pripravljali na odpr-
to prvenstvo ZDA, kamor nismo 
šli zaradi Tamarinih zdravstvenih 
težav, potem smo se ponovno 
pripravljali na Pariz, pa po težavah 
s hrbtom v Ostravi na koncu še za 
Linz … Več teh zagonov smo na-
redili, da bi dosegli vsaj določeno 
konstanto – veliko je bilo improvi-
zacije. 
V izjemno veselje mi je sode-
lovanje s tujimi trenerji, veliko je 
bilo konferenc preko interneta. 
Meni je vsako takšno sodelovanje 
in konzultacija izredno pomemb-
na; v tujini ljudje znajo ceniti, da si 
pripeljal igralko v TOP 100 – to pa 
pomeni, da dokaj dobro poznaš 
samo 'materijo' tenisa, da poznaš 
in razumeš, kaj takšen igralec/igral-
ka sploh rabi. To je tako, kot da 
nekdo ustanovi svoje lastno podje-
tje 'v garaži' in ga pripelje do velike 
tovarne: poznaš vsak procesni del 
tega podjetja - tako jaz poznam 
vsak del trenažnega procesa. Iz-
menjava informacij je nujna, saj 
želim vedno znova preverjati, ali je 
to znanje še vedno na pravi tirnici, 
ali so potrebne korekcije. Komuni-
kacija s tujimi trenerji mi pomeni 
neizmerno zabavo, glede na po-
vratne informacije pa tudi njim. 
Večkrat sami prvi izrazijo željo po 
kontaktih. 
Delo je izredno zanimivo tudi v 
ostalih vidikih, preko video analiz 
in statistične obdelave podatkov. 
V tej smeri se odpirajo ogromne 
možnosti za razvoj, istočasno pa 
ne smemo pozabiti, da delamo 
s človeškimi viri. V končni fazi je 
pomembno, da Tamara delo na 
treningih konkretizira na igrišču. 
Kaj pa jo tam zadržuje, kakšne so 
njene misli, dvomi … – to pa ve 
samo ona. Končna ocena bi bila, 
da je bilo leto s trenerskega vidika 
zame osebno velik korak naprej. «
Ekipa okrog Tamare se je letos 
nekoliko razširila, ostaja ista tudi v 
naslednji sezoni?
Z. Krajnc: »Ekipa ostaja ista za 
naslednjo sezono, znova pa bomo 
projektno vključevali kakšnega 
strokovnjaka za telesno pripravo, 
konkretno za moč, pa psihologa 
Ena izmed redkih lig, v katerih se 
tekmovanje nemoteno odvijajo po 
začrtanem razporedu, je za zdaj 1. 
futsal liga. Pogled na lestvico je z 
našega vidika izjemno prijeten, FC 
Hiša daril Ptuj zaseda 2., KMN To-
maž Šic bar pa 6. mesto. Medse-
bojni obračun omenjenih ekip tako 
ne bo samo lokalni derbi, ampak 
tudi eden izmed derbijev kroga. 
Ptujčani so do zadnjega odigra-
nega kroga držali 100 % učinek, 
tega jim je pričakovano pokvarila 
vodilna ekipa Dobovca. Rogačani 
so se na Ptuju izkazali za previsoko 
oviro za ptujsko vrsto trenerja Ro-
berta Grdovića, ki pa kljub temu ni 
razočarala. Do predzadnje minute 
tekme je bil namreč njihov zaosta-
nek minimalen, le 2:4. 
»Upam, da poraz z Dobovcem 
ni pustil prevelikiwh posledic na 
našem moštvu v psihološkem 
smislu. Naša osnovna naloga je 
bila, da že od prvega treninga nap-
rej misli povsem osredotočimo 
na naslednjo prihajajočo tekmo s 
Tomažem, ki ima odlične in precej 
izkušene igralce. Nekaj tekem se 
jim ni izšlo po željah, po premoru 
pa so kar lepo dvignili učinkovitost. 
Mi bomo seveda storili vse, da tri 
točke prinesemo na Ptuj. Na žalost 
se bo tekma odvila brez gledalcev, 
sicer bi bilo vzdušje na tribunah za-
gotovo sijajno,« je pred derbijem 
dejal kapetan ptujske ekipe Tho-
mas Pihler.
Svoj pogled na prihajajočo tek-
mo je iz ptujskega tabora podal še 
Borut Ručna: »Tomažu na začet-
ku sezone ni šlo vse po načrtih, a 
se sedaj očitno dvigujejo v formi. 
Spet bo to pravi lokalni derbi, kjer 
bo treba storiti čim manj napak. To 
so neprecenljive tekme, predvsem 
mladi se lahko iz njih največ nauči-
jo. Pričakujem super tekmo, igro 
'na nož' in negotov razplet.«
Na drugi strani igralci Tomaža 
tekmo pričakujejo z najlepšo mož-
no popotnico dveh prepričljivih 
zmag – domače z Vrhniko (8:2) in 
gostujoče s Sevnico (6:11). 
»Zavedati se je treba, da je re-
prezentančni premor vsem eki-
pam v določeni meri spremenil 
ritem; za ene v negativnem in za 
druge v pozitivnem smislu. Očitno 
je nam prišel prav, nekoliko smo 
kompletirali ekipo in precej pove-
čali učinkovitost, ki je bila na za-
četku sezone naša velika slabost,« 
je dejal trener KMN Tomaž Šic bar 
Matej Gajser. 
O samem pričakovanju derbija 
je v enem stavku najbolj strnjeno 
povedal Matevž Kukovec, eden od 
igralcev, ki po prekinitvi avstrijskih 
nižjih lig redno trenira, igra in tudi 
zabija zadetke za klub iz Tomaža: 
»Vsi se že veselimo derbija s Ptu-
jem, ki je vedno nekaj posebnega. 
Med igralci že krožijo napovedi, 
najbolj znana je ta: vseeno je, kako 
odigramo tekme z vsemi ostalimi 
klubi v ligi, važno je le, da prema-
gamo Ptuj!«
Če bi bila tekma odigrana v »nor-
malnih okoliščinah«, potem bi za 
petkovo tekmo v Ljutomeru navija-
či zagotovo iskali »karto več« in bi 
bilo na tekmi vzdušje nepozabno. 
Pa bo treba na to počakati … Kljub 
praznim tribunam pa na parketu 
zagotovo ne bo manjkalo »iskric«!
JM
petek  27. novembra 2020 Šport   19
Futsal  1. SFL
V Ljutomeru se bo zagotovo »iskrilo«
»Tim je še en dokaz več, da se iz našega okolja 
prav tako da uspeti na globalni sceni«
V enem izmed odgovorov si že omenil slovenska kolesarska ju-
naka Rogliča in Pogačarja: je izmed slovenskih športnikov še kdo 
posebej naredil vtis nate?
Z. Krajnc: »Ta dva možakarja sta glede Toura kategorija zase, 
predvsem nacionalni mediji pa iz neupravičenega razloga ne dajejo 
dovolj poudarka izjemnemu Timu Gajserju. Sam ga izredno spoštu-
jem in bi ga v nekaterih ozirih umestil celo pred sicer izjemna kole-
sarja. Tim je zame osebno posebno poglavje športa; prihaja iz naše-
ga okolja, iz malega naselja, na svetovni sceni motokrosa pa je alfa 
in omega. Spremljal sem večino njegovih letošnjih dirk in sem zelo 
užival; tudi ko je treščil na tla, se je vedno znova pobral. Ko slišim še 
to, na kak način se loteva stvari, mi je zelo blizu. Tim je še en dokaz 
več, da se iz našega okolja prav tako da uspeti na globalni sceni, v 
njegovem primeru motošporta.«
Konkurenca za športnika leta bo letos izjemna: Roglič, Pogačar, 
Gajser, Dončić, Dragić …
Z. Krajnc: »Jaz bi to naredil kar po košarkarsko – naj bo to naša 
najboljša peterka! Vsi si zaslužijo prvo mesto, izpostavljati enega sa-
mega je izjemno težko, to je bolj vprašanje okolja.«
Zoran Krajnc: »Potrebujemo še kakšno leto časa, potem pa bo Tamara pri svojih 23 ali 24 letih priprav-
ljena za konstantno boljše dosežke.«
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši FC Hiša daril Ptuj (v belih dresih) so pred lokalnim derbijem zabeležili (pričakovan) poraz 
na tekmi z aktualnimi prvaki …
Foto: Črtomir Goznik
… KMN Tomaž Šic bar (v rumenih dresih) pa je vknjižil dve zaporedni zmagi, proti Vrhniki doma in 
Sevnici v gosteh.  
Štajerski TEDNIK petek, 27. 11. 2020     COLOR CMYK stran 20
petek  27. novembra 2020Ljudje in dogodki20
Več smo doma, 
drugačne stvari kupujemo
Ugotovitve družbe Big bang, da stranke najpogosteje povprašujejo 
po računalnikih in drugi opremi, ki jo potrebujejo za delo od doma, niso 
presenetljive. Zadnje mesece opažajo izrazito povečanje povpraševanja 
po prenosnih računalnikih. Predvsem po oktobrskem zaprtju šol in vrtcev 
ter povečanem številu tistih, ki delajo od doma. »Kot opažamo, trenutno 
na trgu že primanjkuje računalnikov, vendar pa smo se na to pravočasno 
pripravili in imamo zadostno količino računalnikov v različnih cenovnih 
razredih,« poudarjajo v Big bangu
Veliko zanimanja je tudi za belo tehniko in male gospodinjske aparate, 
saj ljudje več časa preživijo doma. Zadovoljni so tudi s spletno prodajo 
televizorjev, igričarske in avdio opreme. »Lahko bi rekli, da so v ospredju 
predvsem izdelki, ki nadgrajujejo oziroma dopolnjujejo naš življenjski 
stil,« dodaja Mesojdec. 
Foto: Big bang
Sv. Tomaž  Kmalu drugačne cene za odpadke
Cenejše smeti za
enočlanska gospodinjstva
Podobno kot pred kratkim v Središču ob Dravi so tudi v Sve-
tem Tomažu svetniki predse dobili predlog novega pravilni-
ka o obračunavanju stroškov za ravnanje z odpadki. 
Novost, ki jo dokument prinaša, je ugodna za osebe, ki živijo same. 
Letos bodo ti posamezniki še plačevali polno ceno za 120-litrski zaboj-
nik, v prihodnjem letu pa jim bodo zaračunali za polovico nižji znesek. 
Na drugi strani se bodo po novem v sistem vključili tudi lastniki vi-
kendov, ki bodo plačevali storitev za tretjino 120-litrskega kontejnerja, 
nekoliko več stroškov pa bodo po novem plačevala gospodinjstva z 
več člani. Uporabniki 120-litrskega kontejnerja bodo v prihodnjem letu 
plačevali 9,96 evra. 
Ob tem so se pojavili pomisleki, kako bo KP Ormož pridobivalo po-
datke o številu članov v gospodinjstvih, čemur je Matjaž Vršič iz KP 
Ormož prikimal: . »Občani naj bodo v januarju tudi sami pozorni in naj 
nam sporočijo, ali imajo kake spremembe. Glede zaračunavanja stro-
škov vikendašem, ki pa jih še nimamo v evidenci, bomo popise morali 
izvesti. Lahko pa se zgodi, da zaradi epidemije teh podatkov v krat-
kem obdobju še ne bomo imeli.«
Svetniki so potrdili tudi nekoliko spremenjene cen za oskrbo z vodo 
in kanalizacijo. KP Ormož bo namreč nekoliko znižalo višino omrežnin, 
vendar pa bo na drugi strani tudi občina sorazmerno tudi znižala svoje 
subvencije občanom. 
Za greznice še vedno brez rešitev
Edini predlog, ki ga je Vršič svetnikom predstavil, a ga svetniki niso 
sprejeli, se je nanašal čiščenje greznic in odvoz blata z malih čistilnih 
naprav. »Ko bomo na naši čistilni napravi imeli pogoje za prevzem in 
čiščenje greznične gošče, bi tak sklep sprejeli. Za zdaj žal nimamo re-
šitve, saj niti ormoška čistilna naprava ne more sprejemati teh vod. 
Ker pa takih pogojev nimamo, bomo s to odločitvijo počakali,« je po-
jasnil župan Cvetko. Svetniki so se z navedenim strinjali.  
Foto: KG
Dornava  Pred dvorcem sadili lipe
Neurje poškodovalo 
stara drevesa
Domačini v Dornavi so ponovno strnili vrste in v drevoredu 
pri dvorcu zasadili nova drevesa. Nekaj dreves je manjkalo, 
saj so jih v lanskem letu poškodovala silovita neurja z or-
kanskim vetrom.
Na stoletni lipov drevored pred vhodom v dornavski dvorec so Dor-
navčani izjemno ponosni, dejansko dajeta dvorec in drevored kraju 
prepoznavno podobo. Ker je nekaj dreves v drevoredu manjkalo, so 
se domačini na čelu z oskrbnikom dvorca Mirkom Cigulo odločili, da 
drevored izpopolnijo. Seveda je bilo za poseg treba predhodno prido-
biti zeleno luč pri lastniku grajskega posestva, ministrstvu za kulturo, 
in zavodu za varstvo kulturne dediščine. Drevesa so priskrbeli v vrtna-
riji Kovačec, Ciglarjevi so poskrbeli za strojni izkop sadilnih jam, Mirko 
Slodnjak pa za prevoz sadik. Pri sajenju so sodelovali člani vaškega od-
bora Dornava, društva Vitezi Pesničarji, čebelarji in mladi nogometaši. 
Mirko Cigula, ki se z vzgojo sadik ukvarja že več kot 30 let, je povedal, 
da je jesenski čas za sajenje parkovnih dreves najprimernejši.  
Foto: Matej Zorko
Poznojesenski čas so Dornavčani izkoristili za sajenje manjkajočih dreves 
v mogočnem lipovem drevoredu pred vhodom v dvorec.
Na Pošti Slovenije bodo letos 
zaposlili 50 ljudi 
V Pošti Slovenije je bilo konec oktobra letos 2.794 dosta-
vljalcev poštnih pošiljk, od tega 109 v Spodnjem Podravju.
Kljub epidemiji zaposleni še naprej opravljajo svoje delo, 
ob nekaterih prilagoditvah v dostavi in omejenem številu 
strank v posameznih poslovalnicah. Odsotnosti zaposlenih 
nadomeščajo z rezervno ekipo zaposlenih in s prerazporedit-
vami delovnih nalog.  Ponekod so povečali tudi število štu-
dentov ter najeli pogodbene izvajalce za dostavo paketov. Od 
prvega vala epidemije nenehno razpisujejo prosta delovna 
mesta v prometu, kar je predvsem posledica rasti paketnih 
pošiljk. Do konca leta nameravajo zaposliti še okoli 50 novih 
sodelavcev za dostavo pošiljk.
Foto: Zarja/M24
Predvidevanje, da se je v zadnjih 
mesecih občutno povečalo število 
dostavljenih paketnih pošiljk, so 
na Pošti Slovenije potrdili. Po nji-
hovih podatkih je delež paketov 
letos v primerjavi z lanskim letom 
kar za tretjino večji. V zadnjih te-
dnih pa so zaznali še dodatno, ob-
čutno povečanje te rasti. Konkret-
nejših podatkov o tem, kateri 
trgovci si najbolj manejo roke in 
kolikšen delež  pošiljk prihaja iz 
tujine, iz Pošte niso posredovali. 
Na vprašanje, ali opažajo porast 
pošiljk določenih spletnih ponu-
dnikov (kot sta denimo About 
you in Bestsecret), so odgovorili 
le, da dostavljajo paketne pošilj-
ke za mnoge spletne trgovce, z 
vsebino pošiljk pa ne razpolagajo. 
Obenem so v skladu z Zakonom o 
poštnih storitvah zavezani k spo-
štovanju tajnosti poštnih pošiljk: 
»Na splošno pa lahko navedemo, 
da je po uvedbi zadnjih ukrepov za 
zajezitev koronavirusne bolezni v 
znatnem porastu dostava v vseh 
kategorijah blaga, tudi takega, ki 
zahteva ročno predelavo in pazlji-
vejše ravnanje.«
Naše navade so se zelo 
spremenile
Nesporno je torej dejstvo, da 
smo potrošniki svoje nakupovalne 
navade spremenili že spomladi, v 
času prvega vala  pandemije covi-
da-19. Novi situaciji smo se morali 
prilagoditi, in kot ugotavljajo na 
Pošti Slovenije, je posledica tega, 
da potrošniki opravijo več naku-
pov preko spleta, tako pri trgovcih 
v Sloveniji kot tujini. So pa se oči-
tno na novonastalo situacijo pri-
lagodili tudi trgovci. „Zaznavamo 
povečano oddajo pošiljk trgovcev, 
ki jim do sedaj spletna trgovina ni 
predstavljala primarnega prodaj-
nega kanala. Predvidevamo, da 
se bo rast paketnih pošiljk iz na-
slova rastočih trendov spletnega 
nakupovanja ter  glede na drugi 
val epidemije nadaljevala tudi v 
prihodnje,« pojasnjujejo na Pošti 
Slovenije. 
Kljub epidemiji in porastu števi-
la paketov dostava za zdaj pote-
ka nemoteno oziroma z manjšimi 
odstopanji na nekaterih poštah. 
Čas dostave se ni podaljšal. Na 
Pošti zadovoljno ugotavljajo, da 
njihove storitve kot odlične ocenju-
je 97,34 odstotka uporabnikov.  K 
temu naj bi pripomogla prijaznost 
Slovenija, Podravje  Nekaterim storitvam je koronakriza pomagala
Spletna prodaja cveti: letos tretjina več 
dostavljenih paketov kot lani
Danes je črni petek, še en izmed mnogih iz tujine uvoženih »praznikov«. Namenjen je nakupovanju. Trgov-
ci letos vse svoje konje stavijo na spletno prodajo. Kot ugotavljajo na Pošti Slovenije, so se naše nakupovalne 
navade letos korenito spremenile. Na eni strani imamo zaprte trgovine, na drugi strani cveti spletna proda-
ja. Rast paketnih pošiljk je 30-odstotna, zajeten delež pa jih prihaja tudi iz tujine. Številke se še povečujejo, 
decembra bodo poštarji očitno imeli polne roke dela.  
Foto: DK
Nakup oblačil preko spleta je postal zelo priljubljen. 
zaposlenih, hitra dostava, SMS-
-obveščanje in enostavnost prev-
zema. Strankam sicer priporočajo 
plačevanje s kartico ali po predra-
čunu, pa tudi, da se poslužujejo al-
ternativnih oblik pošte za sprejem 
in izročanje pošiljk – paketomatov, 
paketnikov kot tudi  možnosti do-
stave na dogovorjeno lokacijo. 
Največ povpraševanja 
po prenosnih 
računalnikih
Tekstil, oprema, nakit, darilni pa-
keti, pohištvo, vse to je le majhen 
del nabora vsega, kar je možno 
naročiti na dom. Močno je porasla 
tudi spletna prodaja računalniške 
opreme. A kako vedeti, kaj je prava 
izbira? Tudi na to so trgovci odgo-
vorili z novo storitvijo. 
Big Bang ponuja video nakupo-
valno izkušnjo in omogoča nakup 
s predhodnim telefonskim sveto-
vanjem. Trgovci se torej trudijo, a 
kot pravi Uroš Mesojedec, glavni 
izvršni direktor družbe Big bang, še 
zdaleč ni lahko: »Spletna prodaja 
že vse od začetka letošnjega leta 
beleži visoke stopnje rasti, vendar 
pa ne more nadoknaditi padca pro-
daje zaradi zaprtih fi zičnih trgovin. 
V teh dneh, ko so vse trgovine s 
tehničnim blagom v Sloveniji že 
tretjič letos zaprte, spletna prodaja 
predstavlja praktično 100 odstot-
kov prodaje, če ob tem seveda ne 
upoštevamo prodaje podjetjem. 
Vsekakor si želimo, da bi se epide-
miološke razmere v čim krajšem 
času umirile do te mere, da bi lahko 
ponovno odprli poslovalnice.« 
Štajerski TEDNIK petek, 27. 11. 2020    COLOR CMYK stran 21
Štajerski tednik - 
na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
www.tednik.si
petek  27. novembra 2020 Ljudje in dogodki   21
Simbol tega boja proti nasilju 
je oranžna barva, ki simbolizira 
svetlejšo prihodnost brez nasilja. 
Organizacija združenih narodov 
tudi letos opozarja, da je nasilje 
nad ženskami in deklicami naj-
bolj razširjena in uničujoča kršitev 
človekovih pravic v svetu. V pov-
prečju je na svetu namreč ena od 
treh žensk pogosto žrtev fi zične-
ga ali spolnega nasilja intimnega 
partnerja. Občutki krivde in sramu 
ter neustreznost sodnih sistemov 
preprečujejo ženskam, da sprego-
vorijo o teh zločinih, ki večinoma 
ostajajo neprijavljeni. 
Slovenija ni nobena izjema, 
kar zadeva nasilje nad ženskami. 
Pred leti je nacionalna raziskava s 
področja nasilja nad ženskami po-
kazala, da je v Sloveniji v svojem 
življenju vsaka druga ženska doži-
vela psihično nasilje, vsaka četrta 
pa fi zično nasilje. Nasilje se lahko 
začne kadarkoli v življenju, lahko 
pa tudi traja celo življenje, če žrtve 
nasilneža ne prijavijo iz kakršnega 
koli razloga, zaradi strahu, sramu, 
neozaveščenosti, občutka lastne 
krivde, brezizhodnosti položaja, 
groženj oz. maščevalnosti nasil-
neža.
„Tudi v Soroptimist klubu Ptuj 
vsako leto vedno znova opozarja-
mo na prisotnost takšnega nasilja 
v naši družbi. Vzpodbujamo ljudi, 
da naj se odzovejo in v primeru 
srečanja s takšnim nasiljem ne 
pogledajo stran. Ker je nasilje nad 
ženskami ena od najbolj razširjenih 
in skritih oblik kršitev človekovih 
pravic, smo se članice Soroptimist 
kluba Ptuj v sodelovanju s sveto-
valnico Kapljica, Društvo Ars Vitae, 
z Ekonomsko šolo Šolskega centra 
Ptuj ter z Varno hišo Ptuj, Centrom 
za socialno delo Spodnje Podrav-
je, enoto Ptuj in Policijsko postajo 
Ptuj vključile v svetovno akcijo 
Oranžni svet, Oranžni dnevi,“ je v 
imenu vseh sodelujočih v tej sve-
tovni akciji povedala predsednica 
Soroptimist kluba Ptuj Tanja Tučič.
Potrebno je takojšnje 
ukrepanje 
Soroptimistke se po vsem svetu 
zavzemajo za prepoznavnost tega 
problema. Spodbujajo vse ljudi in 
tudi politiko, da naj si ne zatiskajo 
oči pred očitnim nasiljem, temveč 
naj nemudoma ukrepajo. Ženske 
bi se morale počutiti varne in zašči-
tene, da lahko mirno spregovorijo 
o nasilju, ki se jim dogaja. Pogosto 
nasilje nad ženskami in otroki ni 
vidno, kar pa še ne pomeni, da se 
ne dogaja, velikokrat je skrito za 
štirimi stenami. V boju proti nasilju 
pa lahko pomagajo vsi tisti, ki so 
zaznali kakršno koli obliko nasilja, 
četudi niso družinski člani, a so pri-
jatelji, sosedje. 
S plakati za večjo 
osveščenost in ničelno 
toleranco
S plakati v izložbenih oknih na 
Ptuju, ki so jih naredili dijaki Eko-
nomske šole Šolskega centra Ptuj 
ob sodelovanju strokovne delavke 
iz svetovalnice Kapljica, želijo ude-
leženci ptujskega projekta Oranžni 
dnevi povečati ozaveščenost pri 
prepoznavanju nasilja, ga prepre-
čevati in predvsem izboljšati in-
formiranost tistih, ki potrebujejo 
našo pomoč. „Na to bomo opozar-
jale tudi preko spletnih medijev, 
ne vemo pa še, ali bo možno tako 
kot vsako leto pripraviti stojnico 
in deliti različne materiale ter tudi 
na takšen način opozarjati mimo-
idoče na prisotnost nasilja in po-
membnost aktivnega boja proti 
odpravi le-tega. Naročile smo tudi 
izdelavo oranžnih mask, ki so jih 
izdelali gojenci Zavoda dr. Mari-
jana Borštnarja Dornava. Z noše-
njem teh oranžnih mask bomo še 
dodatno ozaveščale in opozarjale 
na prisotnost nasilja v naši druž-
bi,“ pravi Tučičeva. Ozaveščanje o 
tem, da nasilje ni sprejemljivo, da 
moramo imeti do vsakršne oblike 
nasilja (fi zičnega, psihičnega, med-
vrstniškega itd.) ničelno toleranco, 
mora biti stalna naloga družbe oz. 
posameznih institucij in organiza-
cij, ki so še posebej poklicane za 
to, da nasilna komunikacija posta-
ne stvar preteklosti. Oranžni dnevi 
so zato lahko zgolj podpora vsem 
tem aktivnostim.
Slovenija, Ptuj  Mednarodni dnevi boja proti nasilju nad ženskami
Za svetlejšo prihodnost brez nasilja
Petindvajsetega novembra, ki je tudi mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, so se začeli letošnji 
Oranžni dnevi, kot imenujemo dneve aktivizma proti nasilju nad ženskami. Gre za mednarodno kampanjo, 
ki bo trajala 16 dni, do 10. decembra, dneva človekovih pravic. 
Foto: Črtomir Goznik
Na Oranžne dneve opozarjajo tudi plakati v ptujskih izložbenih oknih pod naslovom Spoštuj se, ne dovoli, da te 
ni, ne dovoli nasilja.
Ptuj  Iz OZ veteranov vojne za Slovenijo
Za Slovenijo z več 
pozitivnimi zgodbami
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo povezuje 
vse tiste, ki so v vrstah TO in civilne obrambe sodelovali v 
vojni za Slovenijo leta 1991. Od ustanovitve je minilo že 21 
let, vseh članov pa je okrog 750.
Koronavirus jim je preprečil izvedbo glavnine letošnjih aktivnosti. 
Tako niso mogli izpeljati zbora članov, tradicionalnega ribiškega 
tekmovanja, srečanja z ekskurzijo itd. Odpovedali pa so tudi 
načrtovano decembrsko okroglo mizo ob 30-letnici manevrske 
strukture narodne zaščite, na kateri so se želeli predstaviti nekateri 
akterji, ki so bili organizatorji MSNZ leta 1990, o odvzemu orožja, pa 
tudi tiste, ki so skrivali orožje in drugo. Letos tudi niso mogli obiskati 
osnovnih šol, v okviru katerih na predavanjih in z razstavami mladim 
predstavljajo obdobje osamosvajanja Slovenije in rojstvo samostojne 
države. Letos so želeli postaviti tudi dve plošči na nekdanjih objektih 
tajnih skladišč orožja, eno v teh dneh tudi na gasilskem domu v Ptuju.
Foto: Črtomir Goznik
Vlado Žgeč, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slove-
nijo.
Od ustanovitve so za ohranitev spomina na rojevanje samostojne 
Slovenije izpeljali vrsto dogodkov. V tem času so postavili nekaj 
spominskih obeležij, izdali zbornik Ptuj in leto 1991, sodelovali pri 
izdaji zbornika Vzhodnoštajerska pokrajina v vojni za Slovenijo in 
zbornika 30 let manevrske strukture narodne zaščite, ki je izšel 
letos. Vseh ribiških tekmovanj veteranov vojne za Slovenijo pa 
je bilo v 21 letih osemnajst. Uspešno sodelujejo tudi z veterani iz 
Bjelovarja na Hrvaškem in veterani iz Madžarske. Vsako leto pa tudi 
pripravijo poučno ekskurzijo po poteh dogodkov leta 1991. Praznični 
dan veteranov je 30. september, ko so na Ptuju prevzeli ptujsko 
vojašnico. To je spominski dan, ki ga vsako leto obeležijo s srečanjem 
v drugi občini. Obudili so tudi prvi strel v času osamosvajanja 
Slovenije, ko so na Ptuju streljali na električarja Borisa Frasa. 
Dogodek, ki bi bil v državnem merilu skoraj pozabljen, če vsako leto 
ne bi nanj spomnili s priložnostnimi svečanostmi. 
V načrtu spominska plošča in dve publikaciji
Kljub temu da še koronakrizi ni videti konca, v OZ veteranov 
vojne za Slovenijo upajo, da jim bo uspelo v letu 2021, ob 30-letnici 
samostojne Slovenije, na transformatorju na območju nekdanje 
ptujske vojašnice, skupaj z Elektro Maribor, postaviti spominsko 
ploščo. Upajo pa tudi, da jim bo skupaj z MO Ptuj junija prihodnje 
uspelo pripraviti proslavo ob 30-letnici samostojne države, s 
poudarkom na veteranih, veteranstvu in vojni za samostojno 
Slovenijo. Koronaukrepi, omejitve gibanja med občinami, sicer 
nekoliko otežujejo vse te priprave. 
„Na Ptuju pa ob tem pripravljamo tudi dve publikaciji. Prva o tajnih 
skladiščih orožja je tik pred zaključkom. V njej smo zbrali podatke 
o več kot 500 tajnih skladiščih v Sloveniji. Njihovo zbiranje je trajalo 
kar sedem let, kljub temu pa nam vseh še ni uspelo dobiti. Skupaj 
z Vojaškim muzejem Maribor in Elektrom Maribor pa pripravljamo 
knjigo o dejavnostih Elektra Maribor v času osamosvajanja,“ je 
povedal Vlado Žgeč, tudi urednik obeh publikacij, ki se dogodkov v 
času osamosvajanja Slovenije spominja po velikem navdušenju in 
pričakovanju, da se bo zgodilo nekaj novega, četudi je že naslednji 
dan (26. junij), to ustavil. 
»Borili smo se za samostojno državo, ne pa za takšno državo, kot 
jo imamo danes. Slovenci žal delujemo tako, da se mora zgoditi nekaj 
hudega, da stopimo skupaj. Združevati pa bi nas morale pozitivne 
zgodbe, več pozitivne energije, pozitivnih informacij in pozitivizma!« 
je poudaril Žgeč.
Njihova želja je bila uslišana, 
zato je bila v proračun za leto 
2021 dodana postavka za nakup 
zemljišča. »Na njej je rezerviranih 
5.000 evrov, ko bo znana odkupna 
cena, pa bomo razliko zagotovili z 
rebalansom proračuna,« je pojasnil 
trnovski župan Alojz Benko. Pre-
dloge uporabnikov obstoječega 
športnega parka, ki je za Jagrovo 
trgovino v središču Trnovske vasi 
(gre za člane ŠD Kenguru, Kluba 
malega nogometa Trnovska vas, 
Društva upokojencev Trnovska 
vas in PGD Biš) je na eni od prora-
čunskih sej predstavil svetnik Man-
fred Jakop. Športni park bi radi 
posodobili in razširili s travnatim 
igriščem, v njem postavili fi tnes 
naprave na prostem in igrala za ot-
roke. Povečati si želijo tudi tribuno 
in jo pokriti, dograditi prostor za 
pokrito kegljišče, znotraj tega pa 
urediti skupni prostor za gasilce 
in upokojence. Celotna površina 
športnega parka potrebuje tudi 
javno razsvetljavo. 
Trnovska vas  Širitev športnih površin v središču občine
Najprej nakup zemljišča
Trnovski športniki in rekreativci si želijo več športnih površin za treninge in rekreacijo, kot jih imajo sedaj na voljo.
O uradnih 
prijavah nasilja
Po podatkih Slovenske 
policije je bilo leta 2014 
zabeleženih 1.619 kaznivih 
dejanj nasilja v družini, leta 
2015 1.282, leta 2016 1.346, leta 
2017 1.273, leta 2018 1.370. 
Število prekrškov pa se je 
gibalo od 3.125 v letu 2014 do 
2.758 v letu 2018. 
Število izdanih ukrepov o 
prepovedi približevanja pa je 
bilo v letih 2014/2018 od največ 
1.046 do najmanj 829.
Foto: Črtomir Goznik
Fotografi ja je simbolična.
Pridi, pokliči, piši ...
Svetovalnica kapljica – pomoč žrtvam nasilja:
070 445 660; kapljica@arsvitae.si
Varna hiša Ptuj: 051 368 299: varna.hisa.ptuj@gmail.com
Center ta socialno delo Spodnje Podravje, enota Ptuj:
02/ 787 56 00: gp-csd.sppod@gov.si
Policija postaja Ptuj:
02/ 780 91 00: pp_ptuj.umb@policija.si
Štajerski TEDNIK petek, 27. 11. 2020     COLOR CMYK stran 22
petek  27. novembra 2020Poslovna in druga sporočila22
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj 
Direktor: Drago Slameršak
Odgovorna urednica: Simona Meznarič
Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, 
Senka Dreu
Fotoreporter: Črtomir Goznik 
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič  
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16  
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.  
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si 
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si 
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, 
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:  
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 
749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega 
tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 
1948. Izhaja vsak torek in petek. 
Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. 
Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 
EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. 
Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in 
se obračunava v skladu z  41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019).
28. in 29. novembra 2020, sobota ob 21:00, nedelja ob 
10:00: Poti v neznano s svetovnim popotnikom Zvonetom Še-
rugo. Spoznajmo daljne dežele Afrike in Azije. Odkrivamo poti in ljudstva Vietnama. 
Med plemeni Etiopije, prvi tujci v tej deželi. Raziskujemo prostrano Kenijo in Bur-
mo, nacionalni parki so nepopisna doživetja, ki ostanejo v spominu. Indija dežela 
kontrastov, med nenavadnimi ljudstvi in svetimi živalmi, govedo srečuješ na mestnih 
ulicah. Potujemo po eksotični in fotogenični Indoneziji; Pod lipo 2019, območno sre-
čanje odraslih folklornih skupin v dominikanskem samostanu Ptuj. Folklorna skupi-
na veterani Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj. Folklorna skupina Vinka Koržeta, veterani 
Prosvetno društvo Cirkovce. Starejša folklorna skupina Folklorno društvo Lancova vas. 
Folklorna skupina Kulturno društvo Rogoznica. Pred male ekrane vas vabi Televizija 
Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
PARKETNOTRANJA VRATA
Okna
info@vrata-tuning.si
031 688 777
OSOJNIKOVA 12, PTUJ
Vhodna
Senčila
• 20% popust pri malih oglasih
• revija STOP (spored)
• brezplačne priloge Štajerskega tednika
(Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske
počitnice, Gremo na počitnice, Stotin,
Kronika leta ...)
• poštna dostava.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s
Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
NARO ILNICA ZAČ
Ime in priimek: ______________________
Naslov: _____________________________
Pošta: ______________________________
Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _
Telefon: ____________________
Datum naročila: _____________
Podpis: _____________________
RADIO TEDNIK Ptuj
2250 Ptuj
d.o.o.
Osojnikova c. 3
Štajerski TEDNIK petek, 27. 11. 2020     COLOR CMYK stran 23
petek  27. novembra 2020 Oglasi in objave   23
Dom je prazen in molči,
ker tebe več ni.
Za dobroto tvojih rok
je ostala beseda hvala,
ki v naših srcih bo ostala.
ZAHVALA
Oko zaprem, v spominu te uzrem, nikjer te 
ni in to boli. Draga mama, babica, prababica, tašča, sestra in teta
Terezija Šmigoc
IZ BELAVŠKA 45
5. 10. 1934–17. 11. 2020
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste 
izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo 
pospremili na njeni zadnji poti.
Zahvala tudi patru Jožefu Petku za opravljen cerkveni obred, 
govorniku Janku Kozelu ter pogrebnemu podjetju Mir in god-
beniku za odigrano Tišino.
Žalujoči: njeni najdražji
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, 
a nate spomin bo vedno ostal.
Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen
ostajata vedno z nami.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, dedka in tasta
Ivana Arnuša
IZ POVODNOVE ULICE 3 
NA PTUJU
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v težkih 
trenutkih, nam izrazili sožalje, podarili cvetje in sveče ter daro-
vali za svete maše. Zahvala g. župniku Jožetu Petku za opravljen 
cerkveni obred, govorcu g. Janku Kozelu za besede slovesa, pog-
rebnemu zavodu Mir za vso organizacijo pogreba ter godbeniku 
za odigrano Tišino.
Še enkrat iskrena hvala vsakomur, ki ga bo ohranil v lepem spo-
minu.
Žalujoči: žena Jožica, hčerki Darja in Mateja z družinama 
ter vnuki Erik, Val, Iza in Zoe
Kje so dnevi, ko skupaj smo sedeli?
Kje sta dobrota in ljubezen tvoja,
ki si nam ju dala?
V SPOMIN
Danes mineva 20 let, odkar nas je zapus-
tila draga mama, tašča in omica
Ivana Kolarič
IZ GRAJENE 21
Hvala vsem, ki se je spominjate in ji prižgete svečko.
Tvoji najdražji
Čudno, kako prazen je svet,
ko umre en sam človek.
  (Dante)
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 88. 
letu zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Peter Cimerman
upokojenec Tehnoservisa Ptuj
IZ HAUPTMANIČEVE ULICE 3 NA PTUJU
Od njega se bomo poslovili v ožjem družinskem krogu na poko-
pališču na Hajdini.
Žalujoči: žena Ana in hčerka Petra z družino
Vsak 
drugi 
petek
POLNA 
IDEJ
FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropo-
ra – volne. V prednaročilu popusti. 
Barvanje fasad, zaključni ometi, 
pomoč pri subvencijah, vsa not-
ranja slikopleskarska dela. Jože 
Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 
041 226 204.
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste 
hlodovine, tudi embalažno – topol, 
lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. 
Nudi žagan les, letve, morale, dr-
va za kurjavo, izdelavo in prodajo 
peletov plus in sekancev. Tel. 041 
403 713.
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, 
ugodne cene. Janez Belec, s. p., 
Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; 
janez.belec@gmail.com.
NUDIMO vam lažja stanovanjska 
popravila in obnovo, kličite po 15. 
uri na telefon 031 551 838, Matic. 
BMŽ, d. o. o., Potrčeva c. 59, Ptuj.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje – 
deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, 
dimniki, litoželezni kamini, gorilni-
ki na pelete. Ramainoks, d. o. o., 
Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 
99 26, www.ramainox.si.
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva 
vseh dimenzij in bukovo hlodovino 
ter zelo kakovostne smrekove pelete, 
brezplačna dostava, ugodna cena. Dani-
lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 
667 170.
BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 
33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305. www.
lesgrad.si.
OPRAVLJAMO čiščenje kleti, podstrešij in 
parcel z odvozom in prevozi do 1,5 tone. 
Tel. 031 733 112. Srečko Turk, Muretin-
ci 44a.
www.re-max.si/Poetovio
PRODAMO - Ptuj, trisobno stanovanje (2000), 
popolnoma obnovljeno, delno opremljeno, 73 
m2. Cena: 66.000 EUR.   
Kontakt:  
041 391 003 ali 
02/6208 816
NESNICE rjave 20 tedenske v začetku ne-
snosti prodajamo, možnost dostave. Tel. 
040 531 246. Rešek Starše 23.
PRODAM 250 kg težkega prašiča doma-
če reje. Tel. 041 462 171.
PRODAMO prašiče težke od 25 do 250 
kg. Tel. 040 764 020.
PRODAM prašiče od 30 do 100 kg. Mož-
nost dostave. Tel. 031 542 318.
KORUZO, suho, luščeno, prodam. Tel. 
041 226 204.
NEPREMIČNINE
PRODAM obnovljeno hišo na Ptuju, lepa 
lokacija, velika parcela, ter starejšo hišo 
na Ugljenu, 70 m od morja. Tel. 070 270 
130.
NA PTUJU damo v najem enosobno sta-
novanje, v celoti obnovljeno in popolno-
ma opremljeno (1. nadstropje). Tel. 031 
438 573.
IZPOSOJA in prodaja medicinskih 
pripomočkov na naročilnico ZZZS 
(postelje, vozički, toaletni stol ...). 
NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, 
tel. 02 782 01 06.
www.novareha.si
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis-
terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik 
za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. 
Telefon 041 923 197.
KUPIM traktorje Zetor, IMT, Deutz, Univer-
zal, Tomo Vinkovič in ostale v kateremko-
li stanju ter vse kmetijske priključke. Tel. 
070 519 447. 
PRODAJAMO jabolka jonagold, zlati de-
lišes, idared, fuji. Sadjarstvo Ber, Kočice 
38, Žetale. Možna dostava. Tel. 041 963 
411.
Ž
E
 V
 P
R
O
D
A
JI
!
POSEBNA IZDAJA
Zakaj ne bi prejemali svoje najljubše ugankarske revije kar na dom?
Za naročnino pokličite telefonsko številko 080 43 21
Štajerski TEDNIK petek, 27. 11. 2020     COLOR CMYK stran 24
Z njim se spominjamo zgodo-
vinskega dejanja 23. novembra 
1918, ko je general Rudolf Maister 
s svojimi borci v samostojni akciji 
razorožil nemško vojsko, prevzel 
vojaško oblast in utrdil slovensko 
politično oblast v Mariboru. Več-
jih slovesnosti ob letošnjem pra-
zniku zaradi koronakrize ni bilo. 
Člani ptujskega Društva generala 
Maistra so se enega najvidnejših 
slovenskih osebnosti 20. stoletja 
spomnili s položitvijo cvetja pred 
njegov kip na Mestni tržnici. „Ta-
kim ljudem se je vredno in pot-
rebno prikloniti,“ je ob položitvi 
cvetja poudaril predsednik ptu-
jskega društva Štefan Čelan. Tako 
majhen narod kot je slovenski, bi 
moral dnevno poudarjati pomen 
uspehov, ki jih dosega na različnih 
petek  27. novembra 2020Križem kražem24
Danes si že vsak
a trinajstorazred
na sraleta iz resn
ičnostnega šova 
domišlja, da je s
tarleta.
* * *
Vrnili se bodo ča
si, ko bodo čarov
nice spet kurili. V
saj tiste, ki si ne 
bodo mogle priv
oščiti kompleta l
epotnih operacij.
* * *
Odkar živi z bog
ato obdarjenim p
artnerjem, ima p
rijatelj polno rit 
vsega.
* * *
Tisti, ki nenehno
 nakladajo, nikol
i ne dobijo žuljev
.
* * *
Zadnje čase me 
je že večkrat na 
suho peljala scat
 prostata.
* * *
Žena zna mulo i
n jezikovo župo 
skuhati za tri M
ichelinove zvezdi
ce.
AFORIZMI BY
 FREDI
Ptuj  Društvo generala Maistra
Poslanstvo, po katerem 
je vredno hoditi
Triindvajseti november, Dan Rudolfa Maistra, je slovenski 
državni praznik od leta 2005. 
Foto: Črtomir Goznik
Počastili so spomin na generala Rudolfa Maistra.
Poljska  Poslastica za vodne navdušence
Odprli najgloblji bazen na svetu
V bližini Varšave so ta minuli tedna odprli najgloblji bazen na svetu. Globok je kar 45,5 
metra, v njem pa so tudi umetne podvodne jame, majevske ruševine in manjše potoplje-
no plovilo, ki ga lahko preiskujejo potapljači. V bazenskem kompleksu, poimenovanem 
Deepspot, je 8000 kubičnih metrov vode.
To je 20-krat več od količine v 
običajnem, 25-metrskem bazenu. 
Za izgradnjo so porabili okoli 5000 
kubičnih metrov betona, gradili pa 
so ga dve leti. 
Projekt je stal nekaj manj kot 
devet milijonov evrov. Ob bazenu 
načrtujejo tudi hotel, iz katerega 
bo mogoče opazovati potapljače 
do globine petih metrov. Bazeni 
na Poljskem so zaradi epidemije 
covida-19 sicer zaprti, a tega so 
lahko odprli, ker ponuja tudi ur-
jenje in tečaje za potapljanje. Prvi 
dan je že prišlo nekaj deset strank, 
med njimi osem izkušenih pota-
pljačev, ki upajo, da bodo lahko 
opravili izpit za potapljaškega in-
štruktorja. »Tu ni čudovitih rib ali 
koralnih grebenov in torej ne gre 
za nadomestek morja, je pa goto-
vo dober kraj za učiti se in trenira-
ti, kako se varno potapljati,« je de-
jal 39-letni inštruktor Przemyslaw 
Kacprzak. »In je zabavno. Je kot 
vrtec za potapljače,« je dodal. Do 
zdaj je rekord najglobljega bazena 
na svetu držal bazen v letovišču 
Montegrotto Terme v Italiji. Glo-
bok je 42 metrov. A Deepspot ne 
bo dolgo rekorder. V Veliki Britaniji 
že gradijo bazen The Blue Abyss, 
ki bo globok 50 metrov. »Modro 
brezno« naj bi odprli prihodnje 
leto.
Foto: Črtomir Goznik
Fotografi ja je simolična.
Četudi bomo v letu koronavirusa tudi decembrske praznike s prihodom 
prijaznih decembrskih mož praznovali povsem drugače kot v prejšnjih le-
tih, to čarobnosti in sporočilnosti zadnjega meseca v letu ne sme okrniti. 
Tudi v novih razmerah smo lahko veseli in zadovoljni, še več, lahko poma-
gamo vsem tistim, ki tako ali drugače potrebujejo našo pomoč. 
V dneh, ko pripravljamo praznične dobrote, najrazličnejše drobno pe-
civo, ki bo v zaprtih posodah ostalo uporabno dlje časa, lahko količino 
peke povečamo, ker bomo letos 
za razliko od prejšnjih let z doma-
čimi piškoti obdarili tudi tiste, ki jih 
je bolezen zaprla med štiri stene, 
ali pa tiste, ki jih poznamo in živijo 
sami. Prinesli jim bomo žarek upa-
nja, hkrati pa obogatili tudi same-
ga sebe. 
V nedeljo bomo prižgali prvo 
adventno svečo. Prvi okraski v na-
ših domovih so že obešeni. V veči-
ni pa jih še izdelujejo. Letos je po-
udarek na vsem, kar je naravno, iz 
vsega, kar smo med letom nabrali 
v naravi, lahko izdelamo najrazlič-
nejše okraske. Le-te lahko obesi-
mo tudi na katero od mestnih jelk, 
tudi kakšno spodbudno sporočilo 
ne bo odveč, da bodo misli čim 
bolj čiste. 
Gostinski in turistični delavci, ki 
so imeli v prazničnih dneh vedno 
polne roke dela, bodo letos zara-
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kje TD Ptuj postavlja sončno uro?
…..............................................................................................
Ime in priimek:.........................................................................
Naslov: ….................................................................................
Davčna številka:.......................................................................
Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.Foto: Črtomir Goznik
Ptuj se že praznično odeva.
Nagradno turistično vprašanje
ga je izdala Slovenska turistična organizacija. V njem so zbrani številni 
predlogi za aktivni oddih v Sloveniji. Predstavlja pohodniške in kolesar-
ske poti ter druge možnosti za gibanje na prostem, tako na trdnih tleh 
kot na vodi in v zraku vsak dan v letu in v vseh destinacijah. V STO pou-
darjajo, da je v času, ko razmišljamo o varnih in zdravih doživetjih, vodnik 
vir novih navdihov za gibanje na prostem. Le-tega na skoraj 100 straneh 
lahko brezplačno naročite na svoj naslov. Hkrati z njim pa se boste na-
ročili tudi na nove zgodbe iz Slovenije, polne navdihujočih in atraktivnih 
dogajanj. 
Na martinov dan je zaprisegel novi princ ptujskega karnevala. Oblači-
la 18. princa karnevala je oblekel Hinko Šoštarič – Vitez Hinko Sodinski, 
plemeniti. Nagrado za pravilen odgovor na vprašanje o tem, kdo je 18. 
princ ptujskega karnevala, bo prejela Vida Julija Janžekovič s Ptuja. Da-
nes sprašujemo, kje TD Ptuj postavlja sončno uro. Nagrada za pravilen 
odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj, ki jo boste lahko koristili 
po prenehanju ukrepov za preprečitev širjenja covida-19. 
Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 
3, do 4. decembra.
di ukrepov za preprečevanja širjenja covida-19 ostali brez zaslužka. Vsaj 
nekoliko bodo njihovo krizo omilili s sredstvi javnega razpisa za podporo 
podjetij v gostinskem in turističnem sektorju. 
V času, ko je naše gibanje omejeno na občine, se mnogi odločajo za 
gibanje v naravi, v bližnjem gozdu, parku ali na hribu. Pri tem jim je lahko 
v veliko pomoč tudi nov tiskani vodnik s številnimi idejami za gibanje v 
naravi z naslovom Slovenija na prostem – Moj način gibanja v naravi, ki 
Letos bomo praznovali doma
področjih življenja in dela. Upa, 
da je ta praznik posvečen ravno 
temu, da spomni ljudi na to, da se 
je potrebno veseliti vsakega izje-
mnega rezultata ne glede na to, 
kje ga je kdo dosegel. V društvu se 
še posebej trudijo, da se tudi mla-
de generacije seznanijo z veličino 
dejanja generala Rudolfa Maistra 
in njegovih borcev.