r n- Izhaja zvečer vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide dan poprej. Cena mu je 80 kr. na leto. Inserati se sprejemajo in plačujejo po dogovoru. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu »Domoljuba«, Ljubljana, Semeniške ulice St. 2. Naročnina in inserati pa: Upravništvu »Domoljuba1', Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 2. Št. 7. V Ljubljani, dnd 6. aprila 1899. Leto XH. „Pascha" — „Iemohod". Modri Salomon pravi, da pod solncem ni nič novega; vse, kar se zdaj dogaja na svetu, zgodilo se je v slični obliki že prej kedaj. Dandanašnji se na zemlji marsikaj dogodi, kar se nam zelo čudno zdi. Iznenadeni pravimo drug drugemu: „No, to je pa zopet nekaj novega! Kaj takega pa se ni bilo!" Ako pomislimo na narodnostno boje, kako narod zalira narod; ako se domislimo očitnih velikanskih krivic, ki se gode i posameznikom, i celim narodom, kako mala peščica oblastnih bogatinov zatira nešte-vilne uboge delavce; ako preudarimo, kako in koliko trpi sv. katoliška cerkev od njenih sovražnikov, kako se brezverstvo in sovraštvo do Boga samega razširja, a prava vera v tolikih srcih omahuje, kako se greh očitno šopiri, a čednost zaničuje in prezira; ako premislimo vse to, potem se nam nehote vzbudi v glavi misel, češ, tako pa na svetu še nikoli ni bilo, kakor je zdaj; zakaj neki Bog to pusti ? Kolikrat se slišijo med ljudmi take besede! In vendar veljajo tudi o naših časih besede Salomonove, da ni nič novega pod solncem, da vse, kar se zdaj godi, se je že davno prej dogodilo. Le par besed o tem! Sedaj smo v velikonočnem času. »Velika noč" 80 pravi latinsko, v cerkvenem jeziku „Pascha"; slovensko bi se reklo to »memo-hod". Spominja nas na prvo »veliko noč" ali na prvi »memohod", katerega so doživeli in praznovali Izraelci v Egiptu, predno so bili izpeljani iz sužnjosti, ki jih jc tlačila par sto let. Znano je, koliko je tedaj izvoljeno izraelsko ljudstvo trpelo pod oblastjo egipčanskih vladarjev Faraonov. Ko se je Bogu prav zdelo, poslal je Mojzesa k Faraonu, opominjat ga, naj Izraelce izpusti iz sužnjosti. A Faraon o tem ni hotel nič vedeti. Zato je Bog poslal v deželo hude nadloge, ki so zadele in trle vse prebivalce. A vkljub vsem stiskam Faraon ni izpustil ljudstva. Naposled ukaže Bog, naj Izraelci določen dan jedo »velikonočno jagnje" in bodo pripravljeni na potovanje. Kjer pa se »jagnje" ne bo jedlo, umrl bo v vsaki družini prvorojeni sin, ker angelj pojde memo vseh hiš in bo udaril nje, ki ne priznavajo pravega Boga. In res: Izraelci so jedli „velikonočno jagnje", v vseh egipčanskih hišah pa se jc razlegal jok in stok, ker povsod so imeli mrliča prvorojenega sina. Sele potem je Faraon izpustil Izraelce, prestrašen po tej strašni kazni. In Izraelci so odšli. A kmalu se je Faraon skesal in udaril z vojsko za njimi. Bog pa je svoje izvoljeno ljudstvo peljal čez rudeče morje kakor po suhem; vsi so se srečno rešili. Faraon pa in vsi njegovi pristaši, ki so preganjali Izraelce, vtopili so se v dnu morja . . . Sedanji čas, zlasti konec 19. stoletja, se nam zdi tudi tak osodepoln — memo-hod. Vse vre in se drvi sem in tje. Sicer se je že v raju z Adamom samim začel boj med dobrim in hudobnim ; a vendar, čeprav je ta boj trajal neprestano do danes, vendar moramo reči, da tako hud in ljut kakor je sedaj, že ni bd kmalu. Saj vidimo dan za dnevom, da se hoče vse zatreti in ukončati, kar je božjega in svetega. Še Boga samega bi z nebes doli zagnali, če bi ga le mogli. In kdo bo zmagal ? Ko se je prvič vojskoval ta boj v raju, je rekel »hudi" Adamu, da bo on zmagal in se dvignil nad Boga. A Adam je kmalu spoznal, kako bridko je bil goljufan, sam sebi v velikansko nesrečo. Zmagal je Bog! Zmagalo je dobro nad hudim. Ko se je Kristus v človeški podobi vojskoval zoper »hudo", moral je veliko trpeti, celo grozno umreti. Hudobneži, ki niso marali za resnico in pravico, so, v svesti si svoje krivice, grob celo zapečatili in tik njega postavili vojaško stražo, misleč si: pečat in vojak imata največ ugleda in moči. Tega pa ti sleparji niso pomislili, da tisti, ki v grobu leži, ima oblast skale drobiti, kaj še lc — pečat ulomiti, četudi ga je pritisnila židovska roka; in da on, ki je Gospod vojskinih trum, ne trepeta pred par vojaki, četudi so v železju od vrha do tal. In Kristus je vstal iz groba iz lastne moči. Zmagal je Bog! Zmagalo je zopet dobro nad, hudim! In tako je vedno bilo; tako bo tudi v naših viharnih časih; tako bo tudi takrat, ko nas več ne bo! Bog je zmagoval in bo zmagoval! Zmagovalo jc in bo vedno dobro nad hudim! Resnica in pravica se dasta od časa do časa nekoliko potlačiti v ječo, a kmalu šiloma prodreta na dan; laž in krivica pa od-letita v stran, kakor so odleteli židovski vojaki od groba, ko je Kristus vstal iz njega. Zato bodimo, verni Slovenci, le mirni v sredi tega besnega boja med vero in nevero, med pravico in krivico, ki se vrši zdaj na svetu. Le Boga in svete katoliške cerkve se trdno oklenimo. IJog bo gotovo vselej zmagal, in z Bogom bomo zmagali tudi mi! Naj se potem neverni kričači repenčijo kakor hočejo Nad vsemi ljudmi je še vedno Bog, tudi nad tistimi ki mislijo sami o sebi, da so, če ne »bogovi,« pa vsaj »božički". Kakor je šlo izvoljeno ljudstvo božje nepoškodovano, zmagalno čez rudeče morje, Faraon in cela njegova vojska pa se je utopila, tako bodo tudi katoličani šli nepoškodovani in zmagalni čez vsa morja hudobije in krivice in ne samo čez „rudeče morje« socijalnega demokratizma in čez »mrtvo morje" liberalizma, »Faraoni in Faraončki« pa, ki /,a nami capljajo oboroženi z meči in topovi, se bodo pa drue V m°dernem "rudežem morju" Katoličani bodo lahko peli z Izraelci: »Pojmo Gospodu zakaj slavno se je poveličal, konja in jezdeca je vrgel' v morje! Vozove Faraonove i„ njegovo vojsko vrgel v morje; njegovi zbrani vo/vode so pot 1 V 7le 7 Valovi so jih zagrnili f„j bo na dno kakor kamen. Tvoja desnica o Go pod so je poveličala v moči, tvoja desnica, Gospod, jc *tr!a sovražnika. Gospod bo kraljeval vselej in vekomaj" Katoliški Slovenci, v tem duhu praznujmo letošnje velikonočne praznike! S tem prepričanjem 0 na;, gotovi zmagi prestopimo, pojoč veseli prag 20. stoletja! »Aleluji i«t Zavarovalnice. Kakor list na veji smo: sapa pihne, pa nas vzame. Danes je še tak hrust, da bi se z vsem svetom tepel, jutri pa že ni več za rabo. Žito gre v klasje tako lepo, da se kmetu srce smeje, pa pride toča in pobije vse, da je groza gledati. Krava v hlevu ta prijazno muka, pa se je prime kak iment, da pogine. In kaj šele, če si konj noge polomi! Kar konjederec mora vzeti mrho. Povodenj, ogenj, bolezen in Bog ve kaj še vse pride nad človeka, da sam ne ve, kdaj, Vsak človek bi pa bil rad varen pred sovražniki. Zoper bolezen se varuje z zdravili, zoper mraz z zimsko suknjo, s čem se naj pa zavaruje proti revščini. v katero ga lahko pahne nesreča vsak dan? Zato so že od nekdaj premišljevali, kaj bi naredili, da bi bili posestniki zavarovani škode oh požarih in ob toči. ali sirote, čc jim umro stariši, ali pa starčki, ki nc morejo več delati. V novejšem času so nastale zavarovalnice, ki sprejemajo plačila za to, da v slučaju nesreče izplačajo škodo zavarovancu. Večinoma imajo sedaj delniške družbo zava rovanjc v rokah, ki pošiljajo svoje agente okoli, da j;m ti nabirajo ljudi, ki se zavarujejo. Pa pri teh zasebnih zavarovalnicah je marsikaj na pačnrga. Prva napaka je že ta, da so to kapitalistična podjetja. Oni, "ki osnujejo tako zavarovalnico, ne mislijo na to, da bi ljudstvu pomagali, ampak njihov glavni namen je, da pri tem sami dobičke delajo. Kes je, da pomagajo marsikateremu revežu v nesreči, a za to dobroto se dajo prav dobro plačati. Doneski, ki jih morajo posestniki plačevati in ki se imenujejo premije, so visoki in s časoma dajo velike vsote, katere lastnikom zavarovalnice nosijo tolike obresti, da jim po izplačani škodi še prav lepi denarci ostanejo. Začeli so pa ljudje misliti, kako bi si pomagali v nesreči na cenejši način, da bi manj plačevali in gotovejše dobili zavarovalnino, pri kateri zasebne zavarovalnice pritrgujejo in odščipujejo, kjer lc morejo. In spomnili so se, da je prav za prav naloga javne oblasti skrbeti za javni blagor. ^ mi kak sovražnik zažge ali pokrade, ga javna oblast in lovi in skrbi, da mi povrne škodo. Ali nebi ta javna oblast tudi lahko poskrbela za javni blag«' mi se tam dobila odškodnina. 1'radnikov ne bi bilo treba mnogo več, vplačila bi bila manjša, ker ta zavarovalnica nc bi smela delati za lastni dobiček, kakor zasebne zavarovalnice delajo, in če bi se naredilo kaj dobička, bi se ta stekal v deželno blagajno, in bi se za toliko znižali davki. V raznih deželah so že o tem sklepali in vpeljali več takih zavarovalnic, ki dobro poslujejo. Tudi pri n a s je prišlo to že v deželnem zboru v razgovor. Že 12. decembra 1. 1887 je posl. Šuklje govoril za to in očital zasebnim zavarovalnicam, da delajo z velikanskimi ^jpbički na škodo ljudstva. Rekel jc med drugim, da so tedaj na Kranjskem poslujoče zavarovalnice nabrale premij okoli 235.000 gld., izplačale pa odškodnin samo 94 935 gld., torej še polovico ne. Ali ne bi bila deželna zavarovalnica velika dobrota za nas? Dnč 24. januvarija leta 1896. pa je poslancc dr. Ž i t n i k obširno dokazoval to potrebo. Rekel je v svojem izvrstnem govoru tudi tole: »Prva žalostna prikazen pri nas je, da najmanj polovica poslopij ni zavarovanih, in katera so, so vsled visokih premij navadno za nižje ccnc. In kaj pomeni pri nas večji požar? Da navadno postane pogorelec revež brez domovja, ako se ga ne usmilijo dobri sosedje. Navadno pa se dogaja, da se mora pogorelec pri zgradbi novega domovja zadolžiti tako, da se nikdar več ne izkoplje iz dolgov ter ves svoj živ dan dela za druge v žalosti in obupnosti. Visoka deželna vlada pri večjih požarih dovoli javno pobiranje za pogorelce. Visoka zbornica 1 ta prikazen, da morajo nesrečni pogorelci beračiti po deželi, je po mojem mnenju sramota za 19. stoletje Kaj takega ne vidite v Švici, na Saksonskem in Bavarskem. (V teh deželah že imajo deželne zavarovalnice.) In pri nas, žal, mora to biti, sicer bi pogorelcu preostajala jedino še Amerika. Deželni zbor, oziroma odbor, podpira kolikor more potrebnejše pogorelce. Tako je deželni odbor od 1. avgusta 1883. do konca 1894. leta razdelil podpor 26.000 gld., povprek na leto 2300 gld. Te podpore z ozirom na škode morda niso velike, a glede na druge potrebe vendar le znatne. In te podpore bi s časom odpadle, če se ustanovi deželna zavarovalnica. Na Kranjskem je od 1. 1876. do 1885. bilo 1225 požarov in poškodovanih poslopij 4460. Stati- stična centralna komisija na Dunaju je izkazala škode v teh desetih letih 3,600.215 goldinarjev, na leto torej povprek 360000 gld. Od I. 1872. pa so ae požari podvojili, daai vsled gasilnih društev niso tako raz-sežni. Torej utegnejo na leto tudi sedaj še biti tako visoke škode vsled požarov." (i. dr. Žitnik je izračunal, da povprek na leto dobo na Kranjskem zasebne zavarovalnice okoli 300.000 gld. premij, in da gre za nas do 100.000 gld. tega denarja rakom žvižgat vsako leto. Pa ta koristni predlog je v našem deželnem zboru propadel, ker so se slovenski in nemški liberalci zvezali in so glasovali proti njemu. Tako je: liberalci vedno govore osvobodi, a v resnici hočejo svobodo in dobiček le za se, ljudstvo jim je pa le za to, da plačuje in — da jih voli! Po dr. Žitniku pa so padli kakor sršeni po onem, ki s palico droga v njihovo gnjezdo. Kaj nam je sedaj storiti? Slovenski kmetje in obrtniki! Če se združite v zadruge, bo zveza teh zadrug sama lahko osnovala zavarovalnico, katera bo še boljša, nego deželna, ker bo vsa vaša, in vam ne bo treba šele pri ošabnih liberalcih beračiti za vaše pravice. Pa že sedaj ljudstvo samo skuša osnovati lastne zavarovalnice, in med temi za danes imenujem le: zavarovalnice za ž i -vino, in zavarovalnico za starost in za dote, katero snujejo naši vrli krščanski socijalci v Ljubljani. Kako bo šlo ž njimi, bo »Domoljub" kmalu povedal, za sedaj pa si naj vsak le to zapomni: Brez združenja ne gre nič, zato le pridno snujte gospodarske zadruge! In če liberalci hrumd in razsajajo zaradi njih, jim recite: Mi že vemo, kje nas če velj žuli! P1 ^ ve. 5- Kdaj l)o izginilo z zemlje gorjd? Kdaj bo konec težav in nadlog? Vedi ga Rog — Kidar bo konec zemlje! C. ,Berači smo', pravijo, ,revni berači' — Pa so največkrat le — postopači! 7- Kaj so posvetne misli in sanje? To, kar sanje nočf: Človek stavi in stavi nanje, Toda ne ,terne' ne ,ambe' — ni! $ Listek. * * i s Aleluja! Velikonočna slika. F. Kosma!:. Velikanoč! Solnce sveti in žari s temnomodrega neba na pomlajeno zemljo, kakor je zrlo božje oko sedmi dan: blagoslavljajoč, oživljajoč. Vrabec je vzletel na vrt, sedel na bezgovo vejo. se pogrel na toplem solncu in zapel: činčara, spet je pomlad! Povsod spet zelenje, povsod lepo. O snegu ni duha več, potoki šumijo, drevesa brstijo, a veter veje tako toplo, tako gorko, da bi bilo greh dremati pod streho. Sped je pomlad, činčara! Spodaj pod bezgom je dremala marjetica. Vrabi-čevo cvrčanje jo je probudilo. Pogledala je okrog sebe, a ko je videla že vse v zelenju in v cvetju, dvignila je belorudečkasto glavico in pustila,da jo je božalo solnce z dobrodejnimi, toplimi žarki. * Zvonovi so zvonili mogočno, veselo. Iz malih, belih hiš so pohajali ljudje, praznično opravljeni, se pozdravljali veselih obrazov in stopali polagoma po vasi proti cerkvici . . . Gospod župnik stopi na prižnico, pomoli, pozdravi vernike s »hvaljen bodi Jezus Kristus!", se pokriža in oznani veselo vest: „Vstal je Kristus, vstal je in ni ga več v grobu . . ! Aleluja, aleluja!" In ljudstvo posluša božjo besedo, srce se mu topi, ko sliši preveselo oznanilo, da je Jezus Kristus premagal smrt in pekel. Da, da: bil je obljubljen v starem zakonu izraelskemu ljudstvu kot nedolžno jagnje, ki se hoče darovati za vse človeštvo hoče prevzeti nase vse njegove grehe in zanj trpeti in umreti, ter ga tako s svojo krvjo oprati vseh krivic in pregreh. In kakor je bilo obljubljeno, tako se je tudi zgodilo. Jezus Kristus, ono nedolžno jagnje — dal seje zasramovati, zapljuvati, bičati, s trnjem kronati, dal se je pribiti na križ, oj še več, dal si je prebosti svoje srce, da prelije zadnjo kapljo krvi in nas opere in očisti ter zopet spravi s svojim nebeškim očetom. S svojo smrtjo na križu nam je odprl vrata nebeškega kraljestva, nas je peljal pred prestol neskončno usmiljenega Boga, ki nas je potolažen po našem Odrešeniku pritisnil zopet na svoje očetovsko neskončne ljubezni goreče srce in nam dal dedščino ki nam gre kot njegovim otrokom. St ?. O, Kristus nam je pokazal pot, po kateri moramo tudi mi hoditi, pot namreč, pa kateri je on sam hodil in nosil težak križ, križ zatajevanja. Vstani torej tudi li. o kristijan, iz svojega groba, iz groba pregreh in krivic. Ne boj se, on ti bo dal močij, saj on je umrl in vstal za vse, torej tudi zate! In naj je tvoj greh še ostudnejši! Tudi če si oropal reveža, in mu ukral zadnji grižljej od ust, tudi če si zapravil po lastni krivdi imetje in srečo svojo in drugih, tudi če si udaril svojo lastno, sivo mater na veli obraz in ji z nepokorščino, ali s hudobnim življenjem prodrl srcc kakor z ostrini mečem — o, ne boj se, on je vstal tudi zate' Vstani. vstani in najdeš svoji duši in svojemu srcu pogrešani mir, vstani, dvigni se i/, svojih pregreh, in nebo zaraja in zapleše v neskončnem veselju nad teboj' Pod korom je stal mož, povefienih očij. razmr-šenih las. Strmel je mračno pred se. Ob zadnjih besedah se je vzrl v župnika, in dve dubeli solzi sta mu kanili po razkavem licu . . . K nebu pa je splaval angelj, noseč njegovi solzi, solzi kesa m obžalovanja, ter prepeval veselo: »Aleluja, aleluja" V mali. prijazni sobici je sedela na postelji bleda žena. Ob oknu je klečala hči upalih lic in molila na glas i/, molitvene knjige. Bolnica je šepetala molitve za njo. liili sta ubožni in komaj sta imeli za sproti. Žena je ležala vso zimo, hči je prebdela ob njeni postelji dni in noči in delala, da zasluži najpotrebnejši kruli. »Kranica!" zakliče bolnica in se vzravna na postelji. kolikor ji dopuščajo slabe moči, „kako je danes zunaj ? »Toplo, mamica, toplo." »In na vrtu?" »Trava je že zelena in čc ostane še par tlnij tako gorko, prinesem vam razcvelih vijolic." Ubožica se nasmeje radostno. ,,A kaj delajo bučelice ?" »Nosijo že. mamica, nosijo med." »In lastovice ... ali so že priletele?" »Letajo in cvrče!" »Kranjca," reče po kratkem premolku bolnica, »meni je tako dobro, dobro danes; popelji me nekoliko ven, da se poživim malo na svežem pred hišo na klopici." Hči skoči vesela od dela, zavije mater v toplo ruto in jo povede po petih mesecih na prosto . . • Bolnica je stala na toplem solncu naslonjena ob klopici in gledala sklenjenih rok in solznih očij po vrtu prek polja do gozda . . »Mamica" vpraša jo hči ter jo objame ljubezni-polno, »mamica draga, kaj ne da ozdravite, kmalu, kmalu?" „1, kajpak, kajpak" šepeče mati in poljubi hči na bledo lice . . . »Kaj ne bi? pomlad je, velikanoč je, in da bi sama jaz še . . . Hotela je še nekaj reči, a izdalje se je začulo veselo navdušeno petje ljudstva : »Kristus je vstal , aleluja\u Politični razgled. V deželnih »borih so letos jako živahne obravnave. V moravskem in šlezijskem deželnem zboru se nemška večina znaša nad slovanskimi poslanci. Nemci na Ceftkem se kujajo in niso prišli v deželni zbor, toda češki poslanci bodo tudi brez njih opravili. V koroškem deželnem zboru je bila dne 24. sušca ostra razprava zaradi šolstva. Slovenska poslanca Muri in Grafenauer sta dobro prijemala nemške poslance, ki slovenskemu ljudstvu ne dovolijo v ljudskih šolah slovenskega poduka. Tudi celovški knezoškof, dasi po rodu Nemec, so izpregovorili resno besedo za slovensko šolo. Seveda so v koroškem deželnem zboru vse lepe besede slovenskih poslancev bob ob steno. Kranjski deželni zbor je imel do 23. sušca pet sej. V drugi seji dne 14. sušca je deželni zbor sklenil, da se sv. očetu v Rim naznani častitka v imenu dežele, ker se jim je po božji milosti zopet povrnilo zdravje po nevarni bolezni. Sv. oče so se po ljubljanskem knezoškofu jako srčno zahvalili za častitko in podelili vsem sv. blagoslov. V tretji seji je deželni zbor kranjski sklenil prošnjo na vodstvo državnih železnic, da bi takozvani gorenjski potresni vlak vozd tudi po zimi. Dovolil je dalje 2000 gld. kredita, da se onim okrajem dovoli po 400 gld. podpore, ki se zglase za živinozdravnika. — Dolenjska železnica je imela 1. 1897. zgube 27.426 gld., katere je morala založiti dežela. — Na prošnje raznih občin je zbor dovolil 700 gld. kredita za streljanje proti toči. Ta denar bode razdelil deželni odbor onim občinam, ki se zglasijo. — V peti seji dne 23. sušca je bila v zboru živahna debata zaradi gledališča. »Narodova" stranka je namreč predlagala, naj se dovoli po 6000 gld. podpore za slovenske in nemške predstave v ljubljanskem gledališču. Katoliško-narodni poslanci, ki zastopajo kmečke volilce, so se temu uprli. Pripravljeni so sicer bili za slovenske predstave dovoliti 6000 gld., toda za nemške nič, ker imajo Nemci bogato teto, ki jih podpira, in ta je kranjska hranilnica. Namesto nemškemu gledališču naj se raje slovenskemu podpora primerno zviša, ostanek pa razdeli za družbo sv. Cirila in Metoda ali katero drugo slovensko koristno društvo. Toda liberalni slovenski | poslanci so potegnili z Nemci in tako tudi za nemške predstave dovolili 6000 gld. Žalostno je pač, da mora dežela podpirati celo one, ki Slovence sovražijo, kakor lrn ,v peti. — Deželni zbor je za tekoče leto v pospeševanje vinogradarstva dovolil blizu 54.000 gld. )d te svote je določenih 50.000 gld. za brezobrestna posojila po 200 gld. onim vinorejcem, katerim je trtna uš uničila vinograde. Tudi država je za letos obljubila 50.000 gld. posojila. Kdor torej želi tako brezobrestno posojilo, mora se o pravem času zglasiti pri svojem okrajnem glavarstvu. Upanje je, da se v kratkih letih obnove vinogradi in tako vinorejcem odpro stari vir dohodkov. Dunajska vlada ima vedno večje preglavice z jezikovnim vprašanjem. Nemci ne odnehajo, Čehi se ne udajo. Kakor se vlada gane, mora se zameriti eni stranki. Vlada je mislila brez državnega zbora izdati jezikovni zakon, toda Čehi s tem niso zadovoljni, ker bi vlada preveč privolila Nemcem. Čas hiti, a državni zbor je preložen in se morda snide šele na jesen. Do tedaj bode grof Thun moral nekaj ukreniti. Cerkveni letopis. Papež Leon XIII. je svoje zadnje bolezni, ki ga je potrla pred mesecem dnij, že popolno okreval. Ker pa je že toliko star, ni čudno, da je telesno precej opešal. Liberalni časniki prinašajo vedno nova poročila, da papež ne bo več dolgo živel in izvajajo vse mogoče sklepe. Vidi se jim, da jim je papež in sploh vse, kar je katoliškega, trn v peti. Da se pa v slučaju volitve novega papeža kaka nepoklicana moč vmes ne vtakne, naročil je papež kardinalom, naj se proti temu zavarujejo. — Iz vsega tega sledi za nas le ta nauk, da moramo svoje molitve za sv. očeta še pomnožiti, da nam ga milost božja še kar najdalje ohrani! Umrl je 26. februarija t. 1. v Ameriki škof Janez Vertin, rodom Slovenec s Kranjskega, v 55. letu svoje dobe. Porodil se je 17. julija 1. 1844. v Dobličah pri Črnomlju. 16-letni deček se je s svojimi stariši preselil v Ameriko, kjer je bil 31. avgusta 1866 posvečen v mašnika. L. 1879. je postal škof v Marquettu, in je to škofijo vodil skoro 20 let. Prvi škof v tem mestu je bil sloveči naš rojak Friderik Baraga, drugi škof pa Ignacij Mrak iz Poljan nad Loko, ki še živi kot 89-letni starček. Torej so bili trije Slovenci po vrsti škofje. Zagrizeni nemški nacijonalci, katere vodi zloglasni državnozborski kričač Wolf, agitujejo na vseh krajih, da bi čim več Nemcev odtrgali od katoliške cerkve, in naj pristopijo k protestantom ali staroka-toličanom. Par stotin katoličanov je že odpadlo tudi med nemškimi Štajerci. Še bolj se deluje na to med Nemci na Češkem. To protikatoliško agitacijo pospešujejo zlasti luteranski pastorji na Nemškem in v Avstriji. Iz vsega tega se vidi, da to divje rovanje zoper katoliško cerkev je ob enem rovanje zoper Avstrijo. A vendar vlada vse to hladnokrvno gleda. Prej ali slej se utegne ta popustljivost in vnemarnost nad Avstrijo grozno zmaščevati. Katoliški cerkvi pa ta odpad, če tudi se zvrši na celi črti, ne bo mogel škodovati; prav za prav ji bo celo koristil, ker se bo izčistila smetij; iztekel se bo gnoj, ki se je razvil na njenem sicer zdravem telesu. Saj vsi, ki žugajo, da izstopijo iz katoliške cerkve, že doslej niso spolnovali svojih verskih dolžnostij; zato bodo protestanti v njih kaj malo pridobili; še manj pa katoličani zgubili! Začel je premišljevati... Dva častnika (oficirja), ki sta zapustila pred kratkim višjo vojaško šolo v SairU.Cyru. s a s J dovala zanimivosti in umetnine v Parizu Sto]pita torej tudi v slavnoznano cerkev Vnebovze j a MatereBože. Radovedno opazujeta velike si,ke m kras, e k.j*, katerih ie vse polno v nji; da b, molila, na to mu Sa nista. Naenkrat opazita mladega duhovni . nakeljnu, molil in čakal, da pride kdo k spovedi -Gotovo čaka nate«, pravi tovariš svojemu so drugu in se zasmeje zaničljivo. „ »Namer ha) pa naj počnem pri njem?- odvrne oni. „Da se spovei! ' Spovem ? 1 Ia, ha... kaj staviš, da grem k njemu — v spovednico?"" - nT, k spovedi? Neumnost! in pri tem se še bolj zaničljivo zareži. „„Kaj pa staviva?"" ponovi mladi častnik in si zaviše junaško svoje brke. »Izvrstno večerjo in steklenico šampanjca." — „„Dobro, velja! Za dobro večerjo in steklenico vina grem prav rad v ono-le omaro!"" Dogovorjeno — storjeno: brezbožnik gre k duhovniku in mu pošepeče nekaj v uho. Ta vstane in stopi v spovednico. Norčujoči se spokornik pogleda tovariša pomenljivo in poklekne. Tovariš se vsede v bližnjo klop in čaka pet, deset minut, četrt ure — nič! — „Kaj neki počne?" godrnja nejevoljno, „kaj neki mu ima toliko povedati.'" — Končno stopi prijatelj iz spovednice, za njim duhovnik z resnim obrazom. „Vraga, kaj pa si delal toliko časa", zarenči nad njim oni, ki ga jc čakal pol ure, „primaruha, ko bi te ne poznal, mislil bi, da si se v resnici spo-vedal! Toda — dobil si stavo in zdaj hajdi z mano!" „Ne!" odgovori oni resno, »danes ne, morda drugič, mudi se mi, z Bogom!" Stisnil je prijatelju roko in šel. Tovariš je gledal v čudu za njim, nevede, kaj naj si misli o njem. Zgodilo pa se je vse tako-le: Ko je odprl spovednik okno v spovednici, rekel je častnik: »Jaz sovražim in zaničujem vero in spoved!" Toda duhovnik je bil mož, ki je pregledal stvar v trenutku in vedel, da se hočeta oficirja iz njega in iz spovedi norčevati. „Gospod", odgovori mu mirno, »mislim, da se šalite, toda pustiva šalo na stran in pomeniva se, če vam drago, o tem in onem!" Oficir gleda, gleda nad to mirnostjo duhovnikovo, sc čudi in je skoro vesel, da se je stvar na to stran obrnila. Ker nazadnje ga je že bilo nekoliko sram nedostojnega početja. In duhovnik začne: Gospod, kakšno šaržo že imate ? — Podčastnik sem. —■ Ali ostanete podčastnik? — Dve, tri leta. — In potem? — Častnik. — In potem? — Stotnik. — In potem? — Polkovnik. — In potem? — NadpolkovnikI — In potem? _ Hm, težko, da bi še avanziral. — Dobro, ali mislite ostati samec? — Ne, oženim se, kakor hitro mogoče. — Dobro, oženite se in če vam bo sreča prav mila recimo da postanete tudi maršal in potem ? — Potem' potem... ne vem kaj!" jeclja oficir v zadregi — „Pa jaz vem", odgovori duhovnik: potem bote umrli potem pridete k sodbi in nazadnje v večni — pekel! Toda to vam ni nič mar, kajneda, ker ne verujete in se iz spovedi norčujete. A nekaj vam imam še reči. Mož beseda ste, jaz tudi — norčevati ste se hoteli z menoj, torej ste mi dolžni zadoščenja Obljubite mi, da bote skoz. ves teden ponovil, vsak b r 0 pojdetespat: Pride dan, ko umrjem, a o rni nič mar, p o s m r 11 b o m s o j e n , a to i ni* mar nri sodb, bom proklet na veke, l to mi nič mar!" Oficir mu obljubi pod častno be-' Jedo, kakor je zahteval duhovnik, in gre. Večerjal je sam. Ko se je spravljal spat, se je spomnil obl,ube in začel je: Umrl bom, sojen bom, ii proklet morda v večni pekel!- - Pristav,t, pa b, ni upal: a to mi nič mar. - Poteklo je nekaj ,inii besede te mu niso hotele iz glave, povsodi so mu hodile v spomin. Začel je resno premišljevati njih pomen in - pretekel ni še teden, ko je šel zopet v spovednico, iz katere je stopil čez nekaj časa ves krotak in - solzan. V srcu pa je občutil sladek mir in neskončno tolažbo. Spreobrnila ga je. V trtju O ... si je prislužila neka dekla s svojo pridnostjo precejšno svoto denarja. Omožila se je s pridnim rokodelcem, s katerim je živela sprva prav srečno in zadovoljno. Kupila sta si malo hišico in par njiv, a božji blagoslov je spremljal vsako njuno delo. - Toda mož je zašel v slabo druščino, začel igrati in piti. Mesto da bi delal, je presedel po cele dni v lučmi. Žena ga je prosila, rotila — nič ni pomagalo. Igre, pijače in slabe družbe ni pustil. Zapravil je vw, in dolgovi so se množili dan za dnem. Ker ni opravila žena z rotenjem in prošnjami nič — poskusila je drugače. Poznala je svojega moža natanko, zato se neko jutro praznično obleče, a drugo obleko pospravi in poveže. Ko mož svojo pijanost prespi in zagleda, kaj počne žena, začudi se in jo vpraša: „Neža - kaj pa vendar počneš?" — »Ljubi mož", odgovori ona mirno, »ker nočeš pustiti pijače in si napravil žc toliko dolgov, da te poženo kmalu iz lastne hiše, pojdem v Lj .. ., in si poiščem službo, da ti bom mogla plačati saj stanovanje in ti preskrbeti obleko, ko ne boš imel več svoje strehe. Ce sem te ljubila v boljših dneh, hočem skrbeti zate tudi v revi in nadlogi!" Moža jo to čudno ganilo, skoraj jokaje je prosil ženo odpuščanja in obljubil ji je sveto, da se poboljša. In držal je moško besedo, če tudi včasih težko. Umirajoči junak. Nepozabna ostanejo dela našega starega avstn-skega junaka liadeckcga, nepozabno pa tudi ostane njegovo krščansko mišljenje, njegova ljubezen do Boga. Knez in škof tridentski Rikabona, ki je ko' veronski škof na strani stal osivelemu junaku v zadnjih trenutkih življenja, pripoveduje nam sledeče: ..Koje postalo stanje maršalovo zelo slabo, me pokličejo k njemu. Priznavam, da se nisem podal na pot brez vsake skrbi; zakaj tako viharno življenje zahteva oD koncu resnega računa. A maršal je bil popolnoma pripravljen; spovedal sem ga in prihodnje jutro tu"1 obhajal, tar se po dovršenem opravilu podal v bližnj0 sobo. A maršal me je hotel k sebi. Ko vstopim, raz; prostre junaški starček roki in veselo reče: „0 rn°J preljubi škof, dovolite, da vas objamem in poljubim-Takega veselja, kakor je občutim danes, ko sem pr«P svojega Odrt Senika, nisem občutil še nikoli v svojem življenju!" - Nato je v hvaležnosti in veselju umri' Slovenski novicar. Kranjsko. (Našim naročnikom.) Večkrat nam prihajajo od strani naročnikov pritožbe, da nekaterih številk domoljuba" sploh ali o pravem času niso dobili. Ne bomo rekli, da so v naši administraciji ne zgodi nobena pomota; pri tolikem številu naročnikov je to mogoče in — razumljivo. A velikrat gode se pomote še le potem, ko se je list že odposlal; ali odpade naslovni ovitek, ali dobi v roke list kaka nepoklicana, listu sovražna oseba in ga vrže proč itd. Zato prosimo naročnike dobrotnega potrpljenja in — takojšnje reklamacije, ako ne dobe lista. — Ob enem pa znova prosimo vse dopisnike, reševalce ugank in sploh vbo tiste, ki želo, da se kaj natisne v ..Domoljubu", naj pošljejo dotično stvar vsaj en teden pred izidom številke, sicer sc nanje nikakor ne moremo ozirati. (Birma v ljubljanski škofiji) bo v nedeljo 23. aprila v Postojni, 25. apr. v Slavini, 26. apr. v Ilrenovicah, 27. v Senožečah, 28. v Vremah, 29. na Suhorju, 30. na Nadanjem Selu, 1. maja na Premu, 2. maja v Trnovem pri II. Bistrici, 4. v Kncžaku. — Nadalje bo birma: 13. maja v Sostrem, 14. v Polju, 15. maja pri sv. Jakobu ob Savi, 16. na Črnučah, 17. na Ježici, 18. v Šmartnem pod Šmarno goro, 19. v Preski) 20. na Sori, 24. pri sv. Katarini, 25. na Brezovici, 26. v Rudniku, 27. v Želimljah. (Občni zbor kat. političnega druStva) je bil dnd 1(3. marca v Ljubljani v »Katoliškem domu". Po poročilu tajnika in blagajnika sta sledila govora poslanca Povšeta o položaju in poslanca dr. Kreka o taktiki katoliško-narodne stranke nasproti slovenskemu liberalizmu. Za načelnika je bil izvoljen dr. Ivan Šusteršič, poleg starih odbornikov tudi na novo državni poslanec V e n c a j z. (Umrl je) nadžupnik dr. Jurij Šterbenc v Lesko vcu. Pokojnik je bil svoj čas semeniški pod vodja, nekaj časa deželni poslanec, več let župnik y Ilrenovicah, potem se je preselil v Leskovec, kjer je sedaj umrl po dolgem, mučnem bolehanji vsled vodenice. Naj v miru počiva! (Župnijo hrenoviiko) dobi vč, g. Anton Ž g u r, župnik v Beli cerkvi. (Vseslovenska delavska slavnost), ki se je lani vsled smrti cesaričine morala odložiti, vršila se bode dne 28. maja t. 1. Dolžnost vseh prijateljev slovenskega delavstva je, vse storiti, da bode 28. maja res pravi praznik žuljavih rok. Na noge torej društva, a tudi posamezniki z živahno agitacijo za mnogobrojno udeležbo I — Vspored ostane v obče stari in je v glavnih potezah ta-le: V s o b o t o dnd 27. maja bakljada in serenada. Ob 8. uri zvečer zbero se ude-ležniki pred »Katoliškim domom", odkoder odkorakajo z lampijoni in godbo na čelu na Dunajsko cesto pred stanovanje blagorodne kumice gospe P o 11 a k o v e. Od tu odkorakajo pred palačo presv. knežoškofa. — Nato je večer na čast došlim gostom s sodelovanjem pevskih društev in godb. — V nedeljo dne 28. maja: slavnost blagoslovljenja zastave pred nunsko cerkvijo. — Potem obhod po mestu. — Nato se vrši zborovanje. Po zborovanju skupni obed. — Popoldne velika ljudska veselic a. — Natan-čneji vspored priobči se pozneje. — Oglasi in dopisi naj se pošiljajo na č. g. Luka Smolnikarja, stolnega vikarja v Ljubljani. (Kranjska kmetijska družba) je letos za svoje člane kupila deset vagonov galice po 25 kr. kg in po tej ceni se bode prodajala podružnicam. Prevozne troške plača deželni odbor. (V smrt obsojen) je bil v Novem mestu pred porotniki dne 10 marca cigan Simon Held, ki je 9. januvarja napadel in umoril kmeta Martina Nov-ljana, ko se jo s Krke vračal s sejma domov. Prič je bilo 45, ki so vse potrdile, da je res Held Novljana umoril. Morilec je seveda vse tajil. Stresla ga je šele obsodba na vislice. »Toliko nisem zaslužil/ je dejal morilec, ko so ga odvedli v zapor. (Nesreča na železnici.) Dn<5 24. marca zjutraj se je pripetila trem delavcem v predoru pod Zagorjem grozna nesreča. Odkidavali so sneg ter pazili pri delu le na redni osobni vlak. Nepričakovano pa pride od nasprotne strani ob istem času lokomotiva s snežnim plugom ter dva delavca popolnoma raztrga, enega so pa pol živega in hudo poškodovanega pripeljali v ljubljansko bolnišnico. (Petdesetletnica.) Dne 21. marca (ozir. 23.) je preteklo 50 let, kar je avstrijska armada bila slavni bitki pri Mor t ari in No v ar i. Tem povodom je bila dne 23. marca v cerkvi sv. Petra v Ljubljani sv. maša za padle vojake 9. lovskega bataljona - (Električna razsvitljava) se je vpeljala v ljubljanski frančiškanski cerkvi. Cerkev je razsvetljena s samimi žarnicami, ki se nahajajo v steklenih tulipah na pozlačenih kandelabrih po stenah (30), na velikem lestencu (40) in na dveh malih (po 10). Učinek cele razsvitljave je čaroben. (Nove Iurške Šmarnice) so izšle ter se dobe v »Kat. Bukvami" v Ljubljani vezane v polusnji po 90 kr., v celousnji 1 gld., v usnji z zlato obrezo 1 gld. 20 kr. Po pošti poslane 5 kr. več. (Iz Mekinj pri Kamniku) se nam poroča, da so vodili ondi duhovne vaje preč. gg lazaristi Nežmah, Klančnik in Pediček od 19. do 27. marca. Ljudstvo je bilo zelo zanje zavzeto, le sneženi metež je ob- težil nekoliko obisk. Najlepše pa je bilo da je ,w sklepu bilo sprejetih 52 mladeničev in 04 deklet Marijino družbo; veselje in navdušenje je bilo splošno; da bi le družba, ki se je tako lepo pričela, pod varstvom Marijnim cvetela in obilo sadu prinašala. Čč. gg. misijonarjem pa povrni Bog obilni trud. (Od sv. Lenarta nad Škofjo Loko) se nam poroča: Tacega pujsa še najbrže letos ni oddal noben posestnik mesarju pod nož, kakor ga je pripeljal dne 22. m. m. g. Janez Fojkar, posestnik in gostilničar v Ljuši, župnije sv. Lenarta. Ta orjak jo tehtal 7 centov in 7 funtov (39590 kg); presegel je torej letos do sedaj najtežjega znanega za 15 kg. (Kmetijsko društvo v Gorjah.) V nedeljo, 5. marca imelo je naše kmetijsko društvo prvi občni zbor za pretečeno leto. Iz poročila tajnikovega je sklepati, da je društvo prav vrlo pričelo svoje delo '/.a lansko leto (to je za dva meseca) sc je prodalo blaga za 1200 gld. V januvariju samem čez 1200 gld., v le bruvariju pa žc čez 1800 gld. Vino se toči le do Ave Marije zvečer, da ne more nikdo očitati, da se po spešuje pijančevanje. Ljudje sedaj pijo za potrebo vino. Ako se vsaj nekoliko zatare nesrečno žganje-pitje, potem je zadruga storila gotovo veliko dobrega. Društvo bo tudi še letos zidalo svoje lastno skladišče. Udov je sedaj žc 151 in tudi nekaj trgovcev je že pristopilo k društvu. — Na razne dopise v ..Narodu", v katerih se napada naše kmetijsko društvo, ne bomo odgovarjali, ker so sama zavijanja in same laži, omenim le toliko, da kolikor bolj sc hujska proti društvu, toliko rajše in toliko več udov pristopi k društvu, ker vsakdo hitro spozna njegovo korist. (Iz Planine.) Po prijetnih in nenavadno gorkih zimskih mescih pač nismo pričakovali v začetku pomladi tako zavratnega napada snega, burje in žametov. Padlo je prva dva dni 0f> cm snega, drugič še pol metra na vrh, da smo kar gledali, odkod ta obilni dar za pirhe. Divjemu petelinu, ki seje takoj po Svečnici oglasil in peti začel, jc kar sapo zaprlo. Ptiči šo šiloma prileteli do človeških stanovanj, iskat zavetja in živeža. Ljudje so jim vsesploh potresali zrnja in drobtin, mnogo ptičev je pa tudi poginilo od mraza, zlasti brinjevk, kosov in manjših ptičev Enaka usoda je zadela mladiče divjega zajca. Vrabec Šinkovec in senica so se dobro držali in večinoma brez škode prestali nagli prevrat vremena. Vzlic debelemu snegu so lomastili pogumni mladeniči v gozd po bršljan, bodičje in drugo zelenje za butare, ki so jih na cvetno nedeljo v navadnem številu prinesli k blagoslovu. Ker ima naša dolina nizko lego, bode sneg kmalu izginil in upamo, da sc več ne povrneš Romanje na Brezje, ki je bilo določeno na sredo po Velikinoči, pa smo odložili do meseca maja. Ogla- snih jc 70 udeležencev, največ dekleta družbe. Mnogi bodo pri tej priliki prvič in zadnjič v svojem življenju videli Ljubljano in lepo gorenjsko stran Zato bolj kaže, počakati toplejših dnij za izlet, pri' katerem jc največ zavisno od vremena. Primorsko. " (Krščansko • socijalni shod v Trstu) je bil v nedeljo dne 12. marca dobro obiskan. Govorila sta dr. Krek iz Ljubljane in dr. Pavlica iz Gorice in koncipijent Pavletič iz Trsta ; prvi o gmotni in moralni revščini delavskega ljudstva, drugi o zadružništvu. tretji o avstrijskem in slovenskem rodoljubju. Oglasila sta se za besedo tudi dva socijalna demokrata. ki sta bistveno pritrjevala predgovornikom sicer pa pokazala precejšnjo zmešnjavo v svojih nazorih. V Trstu se dani! Volitev v Istri.! Dne 15. marca se je vršila do polnilna volitev v isterski deželni zbor za mesta Pazin, Labinj in Plomin. Izvoljen je italijanski kandidat dr. Konstantini s 155 glasovi; hrvatski kandidat dr. Širne Kurelič jc dobil 140 glasov. Italijanska trdnjava sicer še ni padla, toda maje sc. Slava zavednim volivcem! (Grozna nesreča) pripetila sc je 18. marca do poludne č.g. Al. Bratini, kuratu v < iabrijah pri Ajdovščini Imenovani gospod je za velikonočno procesijo pripravljal umetalni ogenj ter v to svrho v možnarju mešal in drobil žveplo, klorokisli kalij in žvcpleno-kisli barit. Pri tem sc je zmes vnela in eksplodirala. Gospodu kuratu jc odtrgalo levo roko in dva prsta desne roke in ga tudi sicer na glavi in ostalem telesu precej poškodovalo. Prsta je skozi dvojno okno vrglo na cesto. Ponesrečenega gospoda so prepeljali v goriško bolnico, kjer so mu odrezali roko. Štajersko. (Iz Kozjega) sc nam piše : Dne 10. marca zvečer jc pogorelo gospodarsko poslopje razun hiše do tal posestniku Mihaelu Ilrovatn v Šonovem pri Kozjem. Iskrena zahvala gre kozjanskemu gasilnemu društvu, da ni bila nesreča še večja; takoj je bilo z brizgalnico na mestu. Vsa škoda znaša nad 2000 gld. - Pfe(1 kratkim se je v Kozjem ustrelil na svoji postelji finančni nadpaznik Reberšak, rodom Konjičan. Vzrok je bil baje ta, da bi bil moral biti za kazen degra-dovan in premeščen. — Dnč 3. marca čutili smo tu prav močen potres. Šipe v oknih so zažvent a druge nesreče, hvala Bogu, ni bilo! r In so se približali trgu, kamor so šli; in on se je delal, kakor da bi hotel dalje iti. In sta ga silila, rekoč: Ostani z nama, ker se mrači in se je dan že nagnil. In je šel noter ž njima. (Luk. XXI V. pog. 28—29 v.) Drobtinice, Človek In stroj. - Statistični zavod v Bcrolinu je izdal pred kratkim podatke o vseh po svetu v obrtu in prometu rabljenih gibalnih silah. Velikanska množitev strojev spada še le v zadnjih 25 let. Štiri petine vseh na svetu sedaj delujočih strojev je bilo izdelanih v zadnjih 25. letih. Avstro Ogerska premore nad 20.000 parnih kotlov in okoli 4000 lokomotiv. Moč vseh parnih strojev nadomešča v Zedinjenih državah 9, na Angleškem 8, v Nemčiji 5 in v Avstro-Ogerski 2 milijona konjskih sil; vendar je tukaj izvzeta moč lokomotiv, kojih število znaša skupaj •400.0O0 in katerih moč je jednaka petim milijonom konjskih sil. Parni stroji vsega sveta izvršujejo delo, za katero bi bilo potrebnih 2000 milijonov ljudij, torej več kakor trojno število vseh delavskih močij na zemlji. Stroji torej silno izpodrivajo človeka in žival. Električno razsvitljena vas. — Gotovo nekaj celo za naše čase izvirna novica! Navadna, kmetska vas tam v gorati in še cclo »klerikalni" solnograški deželi se ponaša s popolno električno razsvitljavo; in to se je zgodilo brez sodelovanja kakega inženerja ali elektrotehnika. V St. Martinu — tako se namreč vas imenuje — biva priprosti sin Peter in je brez študij, toda nadarjen samouk. Nakupil si jc vse potrebne priprave in napeljal elektriko najprej po svoji hiši, potem pri sosedih, in nazadnje še po ulicah in celo v cerkvi. Ko se stemni, tedaj zažari cela vas v svitu električne luči in mogoče da še svetleje, kakor pri nas v Ljubljani. Spoštuj očeta in mater. — Nedavno so postavili na pokopališču v Debrecinu na Ogerskem spomenik. ki je v svarilo vsakemu, kdor četrte božje zapovedi ne spoštuje. Napis na tem spomeniku se glasi: Tu počivajo v Gospodu: Jožef Moric starejši! umrl star 62 let. Ustrelil ga je lastni sin. — France Jožef Moric mlajši, umrl v ječi star 27 let. — Josipina Moric star., umrla stara 47 let, ustrelila jo je hči. — Elizabeta Moric, končala je sama svoje življenje, stara 17 let. — Četrta božja zapoved še velja! Zapuščina neke sirote. — V Brnu je umrla neka Julija Hofman, v 82. letu svoje starosti, ki je od občine dobivala 200 gld. letne podpore. Po njeni smrti pa so našli v stanovanju 99 zlatov, 4000 gld. gotovine in v peči 40.000 gld. v vrednostnih papirjih s kuponi. Najdražji robcc. — Ima ga baje italijanska kraljica Margarita. Ta robec jo pravi čudež čipkarsko umetnosti. Cenijo ga na 72.000 gld.; trije umetniki so ga, kakor se trdi, delali 20 let. Robec je lahek kakor pero in majhen, da se lahko zloži v zlato shrambico, ki ni večja od debelega fižola. Nov avtomat. — Med čuda prihodnje pariške razstave štel se bode tudi ta-le avtomat: Vanj se vrže nek denar in se počaka mirno pred njim, dokler se ne sliši znamenje z zvoncem. To pomeni, da je bil človek fotogralovan; potem se počaka še nekoliko časa in po preteku četrt ure pride iz avtomata lična žepna rutica, v kateri je vtkan naš lastni portret. Narodno gospodarstvo. Kmetijska zadruga in posojilnica v Horjula. Vsaka novotarija napravi mnogo govorjenja in nasprotstva. Tako je tudi s kmetijskimi zadrugami in posojilnicami. Ali vkljub osebnim in stvarnim nasprotnikom se zadružna organizacija počasi, toda varno razvija ter obeta zatiranim stanovam lepšo bodočnost. Tako vam kaže tudi II. upravna doba kmetijskega društva v Horjulu, da so ničevi napadi nasprotnikov in neopravičeni strahovi omahljivcov. Zadruga je imela preteklo leto 5.01)0 več prometa, in sicer 71.440 gld. 54 kr. Novih udov je pristopilo 36, da "se jih šteje zdaj 200. Čistega dobička je bilo v II. upravni dobi 1.103 gld. 72 kr., tako da znaša reservni zaklad že 1.825 gld. 95 kr. Že prvo leto jc zadruga zidala svoj dru:tvcni dom in si nabavila za 600 gld. inventarja. A tudi preteklo leto je pomnožila svoje imetje in mej drugim preskrbela svojim udom mlatilnico z vratilom in slamo-reznico. Umetnega gnojila je naročila do dveh vagonov kmetovalcem ter sploh posredovala pri nakupu raznega kmetijskega orodja, semena in drugih potrebščin, kakor otrobov (5 vagonov) turšice (3'/', vagona) in pri prodaji poljskih pridelkov, kakor pšenice, ovsa, fižola (5 vagonov), drva (200 sežnjev). Ker se dostikrat čuje očitanje, da zadruga ne prodaja cenejc kakor trgovci, treba je poudarjati, da cene pri blagu res niso tako zelo različne pri trgovcih in zadrugi. Toda to je ravno zasluga zadruge, da niso, konkurenca dela cene nizke. Vendar pa je gotovo, da zadruga daje po najnižji ceni. kakor ji je mogoče, ker pri velikem prometu lahko jemlje le majhen dobiček. Ako pomislimo pa, da je zadruga prodala v preteklem letu nad eden vagon soli in dasi je bila kila soli le en krajcar ceneji kakor drugod, je vendar gotovo, da so v enem letu udje samo pri soli čez 100 gld. pridobili. Kajpada preskrbuje zadruga udom tudi dobro, solidno blago, kar je treba posebej upoštevati, ne pa smetnih pobirkov in malovrednih ostankov. Lahko bi našteli še razne druge kovisti zadružnega delovanja, a omenimo le še, da so samo pri vožnji ljudje zaslužili do 1500 gld. Koliko pa sc jih jc preživelo le ob zadrugi! Zadruga tudi moralično lahko vpliva na ljudstvo, kcr Se ji ni treba polakomniti za merico pijače, ali jo proda ali ne in največa zavest je ta, da je zadruga imetje vseh udov, ne pa kagega posamičnika in da lahko vsak ud svoje pomisleke razodene uprav-ništvu zadruge. Res da zadruga ni brez dolga. Ali kaj je to, ako je zadruga 11.20O dolžna domači posojilnici pri 71.0(10 prometa? Brez denarja se ne more trgovati in pač bi bili upravičeni desetkrat bolj bati se za kakega večega trgovca, da ne »lalira,« kakor za zadrugo, ki ima zaslombo v udih in nadzorstvu od treh stranij: od vsako leto izvoljenih peterih nadzornikov, od revizorja »Gospodarske zveze« in od politične oblasti, ki pazi na to, da se vse vrši po postavah in pravilih Tudi hranilnica in posojilnica v Horjulu se varno in čvrsto razvija. Pristopilo je v preteklem letu 33 novih zadružnikov in je vseh skupaj 229. Promet* je bilo 73.952 gld. 76 kr. in čisti dobiček IV. upravno dobe znaša 548 gld. 17 kr. tako da hrani rezervni zaklad že 1.155 gld. 32 kr. Veselo znamenje je, da je domačih ulog zmerom več, tujih zmerom manj, dolžniki plačujejo dokaj redno obresti in vzlasti posli radi vlagajo male svote v hranilnico. Ni se torej treba bati bodočnosti in z božjo pomočjo se bo zadružno delovanje razvilo v mogočno drevo, ki bode razprostiralo svojo vejo na vso strani in vsak, ki ima dobro voljo, bode lahko našel svoj prostor v njegovi senci. Zato se je občni zbor v nedeljo 12. t. m. vršil ob obilni udeležbi in zadružniki ao zadovoljni in veseli končali letno poročilo. Domača knjižnica. Da nc pozabim, moram takoj od kraja spregovoriti besedico „pro domo sua." Kaj prav za prav pomeni »pro domo sua«, naj vam pove moj tovariš tam le zadaj v „Besednjačku"; jaz pa hočem s to besedo reči le to, da imejte do »Domoljuba« vsi, k> ga že itak radi berete, še to posebno ljubezen, da mu v „domači knjižnici" tudi odka-zote poseben prostor ter tja polagate list za listom, da boBte končno lahko shranili ves letnik ter ga ponosno zapustil potomcem, češ, da bodo tudi oni vid«Ii. kako smo mi ljubili in oskrbovali svoj dom, da jim bo opomin, kako naj še oni nadaljujejo naše pošteno delo, če bodo kaj vredni. Pa tudi škoda bi ljilo mnogih sostavkov, zlasti povestij, ki imajo stalno Rodnost, ko bi se »Domoljub« tako zavrgel, kakor drugi izključno politični časniki. Sedaj grem pa zopet v red devat in prij»oročat naše družinske knjige. III. Vrtec, časopis s podobami za slovensko mladino. S prilogo »A n geljček«. Urejuje prof. Anton Kržič Letna naročnina za oba lista je 2 gld. 60 kr. — 2e opetovano sem slišal: »Naj bi se .Vrtec' in njegov spremljevalček .Angeljček' kaj bolj priporočala po časnikih; ko bi ju ljudje bolj poznali, hi se bolj zanimali zarija.« To je pa res, sem si mislil; naši časniki sc ga le na redke čase dotaknejo nekoliko, nekateri pa Se celo nobenkrat. No, le čakajte, ga bom pa jaz tem bolj priporočil in pohvalil; to pa prav po vesti in po pravici. NaS vrli »Vrtec« že 21). leto preskrbljuje mladini dobre in tečne dušne hrane v lepi posodi. A kar piše »Vrtec«, ni samo za otroke, marveč njegove povesti, zlasti daljše, pa tudi mnogi drugi so-stavki so Lako osnovani in pitani, da popolnoma ugajajo tudi odraslim ljudem. Za vse je poskrbljeno; za dobro prozo, pa tudi za lepe pesmi; še na šaljivo stran jo včasih kaj zavije, kar posebno dobro de v naših suhoparnih časih ; zanimive so njegove zabavne naloge, zastavice, rebusi itd. Odlikuje se tudi, posebno v novejšem času, po lepih in niičnih slikah, kaj pa še to, da se sme vsakomur v roke dati brez najmanjše skrbi! Sploh je moja sodba ta: Na vsak način mora imeti »domača kuj žilica« odličen prostor za »Vrtec«! Ako se vam posreči, da zasledite kje v starini kaj »Vitčevih« letnikov, le kar kupite jih in hajd ž njimi v knjižnico; za one letnike pa, ki se še prodajajo, se urno po-brinite, dokler jih je Se možno dobiti. Dobivajo se pa še: pri gospej Tomšičevi (na Sv. Petra cesti št. 6.) letniki 1887-189H, vezani po 1 gld. 30 kr.; pri »Vrtčevem uredništvu (sv. Petra cesta St. 70) pa letniki 185>l— 189H, vezani po 1 gld. 60 kr., letnik 1897 po 1 gld. 80 kr. in letnik 1898 po 2 gld. 10 kr. Ako pa kdo kupi več izvodov hkrati, se mu cena še primeroma zniža. Pristavim naj še to, da čista izkupnitia »Vrtcev« od leta 1994. dalje je ob jednem blagodejna miloščina za naše prepotrebno društvo »Pripravniški dom«. IV. Angeljček, otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. Urejuje prof. Ani. Kržič. Letna naročnina 60 kr. — Ker je »Angeljček« v novejšem času v tako ozko zvezo stopil z »Vrtcem«, da kar poleg njega potuje po vsem slovenskem ozemlju, moramo mu tudi seveda blizo kje prostor pripraviti v »domači knjižnici«. »Angeljček« prinaša slično gradivo kakor »Vrtec«, le nekoliko bolj detinsko je pisan, pa morda nekoliko bolj pobožen je. kar jc dolžan biti že po svojem imenu. In menda ravno zalo ga nekateri nimajo tako radi, ker se jim zdi prepobožen. Pa v tem mu delajo krivico. Prvič to ni res, da bi mogel sploh kdo biti prepobožen, če je ls prava njegova pobožnost. Drugič je to zelo prav, da je kdo, ki navaja mlade ljudi k pobožnosti, saj te jim bo v življenju najbolj treba, če bodo hoteli pošteno in srečno živeti. Kaj pa šele tamkaj — unstran groba! I, pa saj dober narodnjak biti pa pošteno in pobožno živeti, to je isto: liberalnost je ptuja rastlina, nenavadna kopriva. Tretjič, no, tako svet pa „ Angeljček« zopet ni, kakor mu oporekajo neprijatelji. Kako rad se kaj pošali z otroci, koliko kratkočasnih rečij jim že povedal, kolikrat jim prigovarjal, da naj bodo veseli, — seveda vselej pošteno. Le nikar ne mislite, da bi »Angeljček« prezrl zemeljsko veselje, ko opozarja na večno — nebeško! — Ne bo drugače, dragi prijatelj, kakor da se naročiš tudi na »Angeljčka«, posebno če so v tvoji hiši otroci — če so celo taki, ki pojdejo prvikrat k svetemu obhajilu, zakaj povem ti, da toliko lepih naukov in zgledov za prvo sv. obhajijo Se nima nobena slovenska knjiga, kakor pa jih je že nabral »Angeljček« in jih še nabira. — Po-prašaj pa še tudi po poprejšnjih tečajih. Za sedaj se dobijo še vsi; a slišati je, da bodo prvi (vsaj v celoti) kmalu pošli. Cena jim je I.—IV. vezan a 40 kr., V. in VI. tečaj po 50 kr. vse pri ureduiku č. g. prof. Kržiču, sv. Petra cesta št. 76. Domači pravnik. Vojaika taksa ali vojarina Država potrebuje, da se obrani v sili sovražnikov, vojakov. Vsak moški, kateremu je Bog dal zdravo in ravno telo, mora nositi cesarjevo suknjo in mora državo, kedar je v nevarnosti, braniti, če treba, tudi s krvjo in življenjem. Potreben je torej vojaški stan, ali veliko žrtvujejo državi tisti, kateri morajo, kakor poje pesem, nositi ..suknjo belo, sabljico prepasano. puško pa nabasano." Zato je pa prav in pravično, da postava tudi onim, kateri, dasi so v vojaških letih, za vojaško službo- niso sposobni, ali pa so postavno od te službe oproščeni, nalaga neko breme. To breme je vojaška taksa ali vojarina. Vojaškej taksi podvržen je vsak v vojaških letih stoječi moški, kateri je 1. za vojaško službo nesposoben, ali pa 2. od nje postavno oproščen. Plačevati jo mora sam. za tiste taksi podvržene mladeniče pa. katere vzdržujejo stariši ali rajniki, so tudi le-ti plačniki. Vojaška taksa obseza 14 plačilnih razredov. V prvi plačilni razred uvrščeni morajo plačevati letnih 100 gld., v drugi 90 gld., v tretji 80 gld.. potem 70, 60. 50, 40, 30, 20. 10, 5, 3, 2 in naposled v 14. razredu samo 1 goldinar na leto. Kako pa se razvrsčujejo taksi podvrženi v razrede? V najnižji, torej v 14. razred, kjer plačuje vsak le po 1 goldinar na leto. spadajo oni, katerih prislužek ali dohodek ne preseza v kraju, kjer dotični biva. navadno dnino in katerim ni ob enem predpisan kak direktni davek. V 13. razred spadajo oni, kojih skupni dohodek preseza navadno dnino, toda je nižji kot 450 goldinarjev. Ti plačujejo po 2 goldinarja na leto. V 12. razred z letnimi tremi goldinarji takse spadajo oni, kojih zaslužek ali dohodek znaša od 450 do 600 goldinarjev. Za uvrščenje v ostale razrede od 11. do prvega je v obče odločilen davek. O teh razredih ne bodemo govorili obširneje tukaj, kjer hočemo bravce le v obče podučiti o bistvu vojaške takse, saj je med našim kmetskim in delavskim ljudstvom itak le malo tacih vojaškej taksi podvrženih, kateri bi imeli več letnih dohodkov kot 600 goldinarjev. Kako dolgo se mora plačevati vojaška taksa? Tako dolgo, dokler bi dotičnik, če bi bil potrjen v vojake, vstal v vojaškej zvezi, torej dokler bi ga še lahko klicali pod orožje. Ker je pa v teku teh let mogoče, da se dohodki taksi podvrženega spremenijo, zatorej se odmeri vsako leto nova takaa in se plačuje vedno le za preteklo leto. Seveda so tisti, kateri niso sposobni, da bi si kaj zaslužili, če nimajo sicer premoženja, in tisti reveži, za katere mora skrbeti občina, od plačevanja takse oproščeni. Črnovojniki, ako so podvrženi taksi, oproščeni so le za tisto leto, v katerem bi v resnici služili v črnej vojski. Kaj pa se zgodi z denarjem, k i g a državi donaša vojaška taksa? Ta denar steka se v poseben zaklad in iz tega zaklada se 1. dajejo priboljški v vojaškej službi onemoglim i invalidom i. 2. oskrbujejo se potrebne udove in sirote po onih vojakih stalne vojske, deželne brambe ali tudi črne vojske, kateri so padli v vojski ali umrli vsled ran. dobljenih v vojski ali vsled vojnih naporov, 3. podpirajo se podpore potrebne rodbine onih, kateri so za časa mobilizacije morali pod orožje. Prošnje za take podpore oddajajo se pri okrajnih glavarstvih. Za smeh in kratek čas. ■ Pri zdravniku.t — »Nliha, vi morate pijačo pustiti !" — Bolnik : Gospod doktor, ali jaz ne pijem niti kapljice ne!" —Zdravnik »No. potem morate pustiti kadenje!" — »I, ali tudi ne kadim ne!" — Zdravnik „Ja, prijatelj, če nimate kaj pustiti, potem vam seveda ne morem pomagati!" t Pred sodnijo) — Sodnik : „Vi ste obsojeni, da boste šest mesecev sedeli; imate kaj ugovarjati?" — Obsojenec: ..Druzega nič ne, kakor to, da mi je zdravnik sedenje prepovedal!" i Za god. i — »Dragi oče! Za vaš veseli god Vam pošiljam tale j etre a. Naj Vam dobro teknejo! Res, da je to-le malenkost, pa prihaja od srca Vašega Franceljna!" (Polajševalni razlog.) — Advokat: »Kes je, gospodje porotniki, da se mora požiganje ostro kaznovati; prosim pa. gospoda, pomislite, da je moj varova-vedel, kako dobro brizgal nico da imajo nec vaščani!" (V zvezdami.) — Neki Oger je bil na Dunaju in je sel tudi v zvezdarno. kjer zvezdogledi opazujejo zvezde. Ko nekaj časa gleda skozi daljnogled, pravi : »Da zvezdogledi vedo, kako daleč je kaka zvezda, še ni tako Čudno: a čudim se. da vedo, kako je kateri ime!" (Z vsem zadovoljen.) — Berač prosi gospoda par starih čevljev. Gospod: »Jaz imam le nove." — Berač: »Nič ne dč ; kadar je sila. vrag tudi muhe jč — le sem ž njimi!" (.V gostilni.) — Oče, mati in sin sedč pri mizi in pijo. Mati ki ga je imela že precej v glavi, pade pod mizo in obleži. _ Sin: Oče, mati so pod mizo!" Oče: »Naj ima svoje veselje!" Računska naloga. Kako je mogoče deset kuhanih jajc tako razdeliti med deset oseb, da vsaka oseba dobi eno jajce in vendar se eno v skledi ostane: Zastavica. Kdo je bil dvakrat rojen in je samo jedenkrat umrl; Mo pa ,e bil jedenkrat rojen, pa je dvakrat umrl ? Skakalnica. nam Bog noči tu- di- slad- io daj ko bi ko li- po- SVO- Lah- Oa spa- Vsa moč! smo li, noč! na »ro- Ker de- Ji- ko j« ii- Io do- kon- Lih- prof, zdaj Razvrsti vse te zloge in dobil boš prvo kitico neke splošno znane pesmice iz »Pesmarice" Mohorjeve družbe. Rešitev ugank v zadnji številki: Računska naloga: Bilo nas je v krčmi 27. Osem mo/. je plačalo po gg kr ali skupno 7 gld. 92 kr., se,leni žena skupaj 29 kr., sedem mladeničev po 49 kr. aH 3 gld 43 kr., dve dekleti po 39 kr. ali 78 kr., trije dečki po 19 kr. ali skupaj 57 kr., torej smo plačali vsi skupaj 12 gld. 99 kr. — Sicer se pa da rešiti ta naloga tudi še na drug način. Besedna uganka. k 0 * a 0 8 e 1 ž e 1 0 a 1 0 a Prav s» rešili: (Razprto tiskana imena značijo, da so resici pogodili tudi računsko nalogo) — Zagode Ivan na Lož-- Sta!.. Bajec Alojzija iz I.iberge, Ver bi i Matevž iz Kosez, iTašler Ivan na Drašici, J al en Ivan v Hlebcah, Rebol S. v Vodicah, Rebol 1'ranjo in Vertačnik Janez, Sinkov turn, Dimec k. in Kušar Janko v Ravnah, Fabijančič Fr. v Mokronogu, Pavlin Mih. in Kri en Mih. v Kropi, Katur J. na Rakeku, Porenta Andrej v Virmažah, Knific Fran, Jenko Peter in Jereb Jan. v HraSah. Starman Fr. in l.ušnik Val. v Prašah, Janežič Antonija v Mengšu, Ilire Ivana, Jeran Ana, Petkovšek Marija iz Stare Vrhnike, Koz ni čel; Avg iz Gor. Ponikve, Jelene Simon iz Jesenic, B>-• S" ^ Mar in Jerica iz Kamenj, Kunšek Ant. iz Planine na Staj., Rcher K v Gotovljah, Vavpotič Fran v Tunjieah, Mušič Jan. v SC>J. Bcrniku, Repinec J. iz Kamenj v Boh, Vojskova Marica V Podvincih, Pirsek Amalija v Št. Jerneju, Vraz Kristina in Marija v Cerovcu pri Ormožu. Samo računsko nalogo so prav rešili: J. Gubanec in Krče Flor. iz Vodic in Grošelj Janez iz Cemšemka. Slovarček nenavadnih besed. •Pro domo sua" je latinski izrek, ki se po naši pravi: „za hišo svojo« (govori), si zraven mislimo. Ta rek rabimo o priliki, k,-iar kdo zagovarja ali priporoča kako stvar, ki je sicer javne v»«.nosti ali koristi, vendar pa je za onega največje koristi, ki l'J zdaj toplo priporoča. N. pr. Gostilničar poleg 1'arne cerkve Pnde drugimi vaščani h g. župniku in živahno prosi, naj a'u dobe kapelana, da bode ob nedeljah dvojno opravilo. Ta gostilničar zdaj govori ,.pro domo sua", ako posebno misli na sv°) dobiček, ki ga bo imel od ljudstva, katero prihaja k dru- 'Nliiem ie soroden z anarhizmom. Okrog 1. 1860 so se na 'lem zarotili dijaki, da bodo vse prekucnili in podrli, in na r,lv9linah družbe še le ustanovili novo Rusijo, Ker jim nič ni bilo sveto, nobena pravica in resnica, nobeno izročilo in nobena oblast, ker so hoteli vse uničiti in iz niča ustvariti novo družbo, zato so jih imenovali nihiliste, po naše ničnjake. Zarota se je po Rusiji zelo razširila. Dijaki in vojaki, moški in ženske so se ji pridružile. Policija jih je preganjala, mnogo so jih pobesili, postrelili, izgnali v Sibirijo, a zatreti jih niso mogli. Mnogo iih je ubežalo v svobodno Švico in od tam so hujskali druge v Rusiji. Posebno so nihilisti zasledovali carja Aleksandra. V ečkrat jim je ušel, nazadnje se jim je posrečilo, da so ga ubili z bomlio. Prihodnja številka »DOMOLJUBA« Izide dne 20. aprila 1899 zvečer. Dunaj, 1. aprila: 68 86 8 Oradee. 1. aprila >-3 62 58 6« Line, 24. marca 87 22 28 29 Trat, 24 marca r 22 70 13 82 81 46 «8 14 al&rfa mo. mica, Je meni? It Ista mm Izpričana ftvrtfni primat h tokovi kavi. Pri flvcnlh, ireolh, felodecnlh boleznih, pri pomanjkanju krvi »le. zdravniško priporočana. — Najprlljubljonajii kavlna pijaia v itotliočero rado vinih. § & m Največjo zalogo najrazličnejših razglednic ima A.TURK, trgovina s pisalnimi in risalnimi potrebščinami v Ljubljani, na Dunajski cesti. — Ras-prodajalcem dd gnaten popust. Vsprejema naročila v izvrševanje ličilih razglednic v raznih ~ poljubnih bojah. iznih A Pekovskega učenca sprejme takoj M. Atnbroiič v Mojstrani na Gorenjskem. 406 3-3 Na prodaj je ^ Sodarski učenec in sicer : hiša, vrt, njive, gojzU vso opravojod nerodnimi potroji. Posestvo je oddaljeno četrt ure od farne cerkve~v Stari Loki. - Več se .zve pr. orga-nistu Janku Hafner v Stari Lokt. 409 4-3 419 2-1 Proda ali t najem se da 422 1-1 Nldro Liniment. Capsici compos. 36: ls lekarne Biohter-Jeve v Pra*l 24-12 priznano izvrstno bolečine olajšujoče mašilo j* dobiti posodil.« po 40 kr.. 7u kr in 1 (tid. v tus lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 759 40—26 Richter-jev liniment i .sidrom' ler ipre)me u previdnosti le v steklenicah t inano varstveno marko .sidro" kot prittM. Rlohtar Jeva lekarna pri i litem leva t P r a r t. ob«toieč iz treh tečajev kamnov, strojem za ječmen, stopom za čreslo. z dobro razvito kupčijo in nekoliko zemliisčem odda takoj v najem ah na .,del' Anton Uršie v St. Vidu pri Vipavi. h i ša * s Štirimi sobami in skladiščem. Poslopje s radnim vrtom je pripravno za kako tbrt Od Ljubljane tddaljeco ;e_eno uro ter ob veliki cesti. — Več se poizv- v 1'dmatu St 7. se išče pri -1/. Četenj-u v Kranju. 413 2-i Najboljša 427 živinska štupa je Barthel-novo apno za klajo, zabranja " od st r a nja vzbuja pospešuje namnoži daje redi lizanje lesa shujSarje slast, prebavo, mleko. delavno moi'- meso itd. Za vsako žival prepotrebno. Popis na zahtevanje brezplačno Za poskušnjo 5 klg od Danaia za 1 tpl«l. M. Barthel in dr. Dunaj. X., K- pplergasse 20 ioo do 300 n na meseo lahko pošteno zasluži sleherni ter pom< brez ztfube, ako hoče prodajati postavna dopuščeni srečke in državna pisma. Ponudbe na Ludovika Osstsrrsicher. Budapsst VIII. Deutscbssasss 8 820 10 10 9 II i n a v bližini kolodvora Zat/ina z zemljišči vred. po coni i. s. t letnih obrokih proda. — Natančneje poj/ve se pri Juitfu Raulek-u, ^kerjanč-- pri Zal-čini. 42« 1-1 IVEoka iz mlina Vinko-U Majdič-a v Kranju oddaje se po ontjroM-ctvnfilt 259 44 5 v plombiranih vrečloah po 10 in 26 kil v prodajalnlol Maksa Domicelj-a v Ljubljani. Rimska cesta vis a vis Gorupovim hišam. Dostavljanje na dom, brezplačno. Plombo originalne mlinske. Moka oddaje se tudi v vrečah po 60. 86 in 100 kil. Opozarja se, da priznani izvrstni izdelek prvega doma čega naiega mlina dandanes tudi na tujem uspešno tekmuje z izdelki vseh ogerskih mlinov. 416 3—2 SUdna kina šolske drufcbe sv. Ciril« In Metoda Cenjena gospodinja t A> dajte ni vsiljevati drugih izdelkov ril,ovij, ampak zahtevajte pomud najboljši pridevek /. pravi hobovi kavi, l.i *e I "tu ho gotovo dopudel, to je iz čiste cikorijske in sladove tiari ne napravljena domača lava in sladna kava tolske družbe sv. Cirila in Metoda 411 3 20 Dobiva se povsod! Mudim Soist,. (truiljg m jjetuda Oelz-ova kava kavo spremeni' v z d r a v o, okusno in pokrcpčcvalno redilno sredstvo- 400 (20—4) Rudeči zavitki z belim trakom m 6-2 II. l^isei-liolei^ja 392 lekarna pri zlatem državnem jabolku' 11» 1>U1»|J||, I„ Hlii|f<>rMtiMiMMO At. 15. preji' krl61»tllne krogljice Imenovane, ho htarozniino, la lino odvajajoče od mnogih zdravnikov priporočeno domače zdravilno »rednUo. — Te kiogljice ho iste, katere so vže več desetletij dobro mane pod imenom J. Pserhoferjeve kričistllne krogljice. Pristne izdelujejo se edino le v lekarni pri zlatem državnem Jabolku na l>una)l I., KI interni rasne 15. ( ena tem krogljicam ; 1 SkatlJIca 1."» krofrljtc 21 kr., 1 zavoj h « škatljleami irld. 1». Ako se svota vnaprej pošlje, velja s poštnino vred: 1 zavoj krogljic gld. 1*26 2 zavoja gld 2.'30, 3 zavoji gld. H Ho, 4 zavoji gld. 4-40, 5 zavojev gld. 520, 10 zavojev gld. 9-20. (Manj od zavoja se ne pošlje.) Zahtevajo naj s« izrecno „J Pserhoferjeve odvajalne krogljice" ter naj si- pazi, tX»tIa V zalogi »Katoliške Ru-kvarne« je izšla in se dobiva po vaeh knjigarnah v četrtem pomnoženem natisu za slovenske gospodinje in kuha rice prepotrebna knjiga kuharica ali navod umetno kuhati navadna in imenitna jedila. Spisala in na svitlo dala Magdalena Pleivveis.— Tej novi izdaji je pridejan obširen dodatek, katerega je spisala M. Lav t i ž ar. Vkljub temu, da je vsebina knjige vsled dodatka zdatno obširneja, kakor v pr« jšnih izdajah. Knjiga obsega v novi izdaji 398 stranij, ostala je cena stara, namreč za nevezano 1 gld. 50 kr., za vezano v platno pa 1'80 gld.; po pošti poslana 10 kr. več. IIERBABN\ -jev podfosfornasto-kisli 415 20~2 apmm«; Ta 29 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja alez, upokojuje kaielj. pomanjiuje p6t, daje alait do Jedi, pospešuje prebavljanje in redll-nost, telo J»61 in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive foaforno - apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri alabotnlh otroolh pospešujejo narejenje kostij. 890 r20-14) Cena steklenlol 1. gld 25 kr.. po pošti 20 kr. več za zavijanje. (Polstcklenic ni.) Prosimo, da se vedno izrecno zahteva Herbabny-Jev apneno - železni sirup. Kot znak izvora se nahaja v steklu in na zamašku ime, ,.Herbabny' "Usnjeno z vzvišenimi črkami in nosi vsaka steklenica poleg stoječo uradno registrov, varstveno znamko, na katera znamenja naf se blagovoli paziti. Osrednje skladišče Dunaj, lekarna „zur Barinlicrzigkeit" VII. 1, Kalaeratraiae 73 in 75. V »logi skoro v vseh lekarnah na Ounsju In v kronovlnah. Vožnje karte ln tovorni listi 312 1 Kraljevi belgijski poštni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje: IMS «» d M « JCi i ■■ I «* Dunaj IV., Wiedenergiirtel 20, ali pa 317 25—2 ANTON REBEK v Ljubljani, Kolodvorske ulice 29. Na prodaj je hiša s kovačijo in vrtom v večjem trgu Da slovenskem Štajerskem in sicer v kratkem. Dobila se bo za okrog gld. 3000. — Hisa je v dobrem stanu, jez pa je celo nov. Zraven kovačije bilo bi lahko postaviti tudi žago. Kdor bi bil volje to lepo posestvo po tako ugodni ceni kupiti, naj to naznani »Naši straži«, ki bo v vsem potrebnem dalje posredovala. Nj. svetost papež Leon XIII. prUrčno zahvalo » doposl.n. J,m steVM" >"> mšT tinkture zalželodec '•O j> , „„ A„i o7. novembra IH07 pode- in »O njemu 1 diplomo dne 2 Nj ,„,„.. , ,,r»-lili naslov ,,Dvorni laloimk ^ f ttrlnl p„. leg naslova imeli tudi grb Nj. .vetosti. Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugisloviti profesorji in doktorji tapisujejo bolebavini O. Plo-oolljevo že-lod&no tinkturo, katera kiepča želodec, povečuje slast, pospešuje pre-bavljenje in telesno odprtje. Naročila vspre-ljema proti povzetju in 'točno izvršuje G. Pic-coll, lekarnar „pri angelu'1 v Ljubljani, na Dunajski ccsti. Tinkturo za želodec pošilja izdelovatelj v škatljab po 12 stekle-... ,, ,.0l. . r rn stekl. za gld. 2-40, : • Sl. VW»U 6-50. p' noju10-so? _ FoitniMBor. plačati P^n.naročmk. 361 12—6 614s/4 klg. kave.420 peStnine prosto proti povzetji, ali če se denar naprej posije, zajamčeno najboljše blago. Afrlk. moka, biserni . gld. 3 "< 0 Bantos, fini...... .. Halvador, zelen poseb. fini > 4-3» Cejlon, modro zelen p. f. » 6-10 Zlati Java, rumen. p. f. » 5'90 Biserna kava, zelo fina > »•»& Arab. moka, blagodišeč » C M Cenik io carinski tarif zastonj. Ettlinger & Co , Hamburg Koverte s flrmo vizitnice in trgovske račune priporoča Katol. tiskarna ▼ Ljubljani. ^PfP Tvir- Posojilnica za Bled in okolico registrovana zadruga z neomejeno zavezo, obrestuje od novega bta hranilne vloge po m- 4 -|3 °|0 -m in plačuje rentni davek sama. 421 3-1 Zahvala! 424 2-1 Dni V okt 1898 sem ravno v istem času pogorel, ko nisem bil zavarovan, zame seje potegnil kol glavni okraini zastopnik Dunajske zavarovalne dražbe " L Sajovie r Kranju, in mi izprosil 600 L,n f300 golil). Hesnično mi jih je ta družba darovala zato h bro in pošteno družbo vsakemu gospo d ar ju najlopleje in najbolje priporočam, tn se ji lu javno zahvalim. Tupalče, 2'>. sušca 1899. Janez Doltnsek (vulgo Kapovc.) Potrjuje župnittro Preddvor Janez Debelak, župnik Potrjuje županstvo Št. Jurpri Kranju: J. Barle,župan, Jakob Koželj. Martin liogel, Franc lirolih, svetovalci. Najboljša in najcenejša kolesa (biciklei iz štirih različnih tovarn prodaja pod [sani. Ima tudi stare a še popolnoma dobre po 30—85 gld. kos, in druge reči, h kolesom potrebne. 323 l-l Pavel Bizjak. Kranj, št. 132. Umetna gnojila različnih vrst, 428 3 l travna in deteljna semena in apno za poklajo po možno nizkih cenah dobiti pri J. Murnih-a nasl. v Kamniku. Preselitev trgovine. Uljudno naznanjam, da sem preselil avojo prodajalnloo iz barake za knezoškofijsko palačo na PogaCerjevem trgu (za vodo) v f Semeniščiio poslopje na istem trgu, kjer bodem nadaljeval prodajo lesne, pletarsk« ln sltanke robe, žime ln morske trave. - Zahvaljujem se ob jednem slav. občinstvu za doslej izkazano naklonjenost in zaupanje ter se priporočam tudi v bodoče v obila naročila. 370 12-9 Odličnim spoštovanjem Matko Arko. =1 Ivan KORDIK v Ljubljani, Prešernove ulice 10-14, 418 1-1 priporoča svojo zalogo galanterijskega blaga in drobnine posebno za kupčevalce, kakor tudi orodje za črev Ijarje in sedlarje, posebno na debelo po nizki ceni Izdajatelj: dr. I. Jansžlč. Odgovorni urednik: Ivan Rakoveo. Tista »Katoliška Tiskarna.«