Za poduk in kratek čas. Spoinini m jutrovih dežel. Piše F. S. Šegula. (Dalje.) Brž, ko je naša družba dospela do pirainid, predytavi se slari šejk Abdalali, z njiui njegov sin. Ta dva odločita, kdo drugih beduinov sme tujc-e spremljevali. BakSiš vzanie Abdalah sam. Jaz sem hotel na vrh prve pirainide. Poprimeta me dva beduina za roke ter peljata urno od slopinje do stopinje, ki je vsa.ka eez meter visoka. To pač ni prijetno plezanje. Dva vzdigujeta, eden je pripravljen še rivati, štrti neprenehoina vrč smrdljive vode ponuja. Tako je trajalo skoraj eno uro. Z vrha je čudovit razgled. Na izhod krasna planjava, na zahod siva plan in sivo nebo, na jug se vrstijo druge piramide. Kaj veličastnega sree lukaj navdaja, pero ne zainore popisati. S pirainid navzdol se mora skakati od slopinje do stopinje, včasih po dva metra visoko. Pri teni se naslanjain na beduinovo ramo, ki je bosonog naprej skoeil, ali roko mi zanesljivo trdno drži. Stopniee so jako poškodovane. hakšiš — bakšiš, je bila edina misel teli revnih Ijudi.j. Dal sem in iuiel sera mir in spoštovali so rne in skazali vsako prijaznost. (>rol)iie celiee kraljev v pirainidah so euda stavbarskega mojsterstva. Vhod je mogoe le z vsklonjenim telesom in zelo težaven radi vročine, ki hoee tu eloveka zadušiti, in ker so hodniki temni, polzki, ko zrcalo, brez špranj, ter peljajo navzgor, navzdol. Gez drobni vroei pesek, da se noga globoko vdira, šel sem ogledat visoke karnenene podobe — Sfinks. Hor-em-Ghu ga imenujejo stari hieroglithi napisi, in ,je še veliko starji, ko pirainide saine. Slinks je iz enega samega porfir-kainena izdelana pošast, levovo ležeee telo s človeško glavo. (ileda na izhod. Od glave do zemlje meri 25/«. uho je 137/// dolgo, nos l"70///, usta 2'32/// široka, obraz 415//« na široko. '1'elo od parkljev do repa meri 50/// in je večinoma v pesku pokopano. Glava je verjetno podoba onega vladarja. pod kateriin je nastal spomenik. Vojaki, bajc tudi Napoleonovi so s kanoni vanjo streljali mesto larče, ter lice nekoliko poškodovali. Le oei navzgor povzdignjene so strašno gledati. Kaj je namen te kamenene pošasti? Sfinks je po slarem razlaganji poinen vzhajajoeega solnca, nove luei, ki brani pred^temo smrti. Tudi pospešuje Siinks rodovitnost in brani pesku polja zasipavati. l'o moji misli poinenja pač inejo med življenjem in smrljo, med rodovitno in mrtvo zemljo puščave. 'Najbrž je kralj, katerega predstavlja, pokopan v bližnjem granitnem tempeljnu. Ta je postavljpn iz rezanega kamena, iz 5—6w« dolgih kosov granita, alabastra in sienita; star gotovo 6000 let in se vidi, ko bi bil nedavno postavljen. To je za vpčnost delano, V kotih ne segala dva kamena skupaj, niarveč koti so iz cplpga izsekani. Kakor je Slinks do glave, tako je tpmpplj. Beraudrviš, ki se sam imenuje gvardijana, zahtpva bakšiš. Tempelj obstoji iz vplikib dvoran ter malili grobnib celio. Gudne misli tu človeka obdajajo! Koliko starover^ke goljufijp, pgiptovskp copernije bilo je priča to zidovje! Minilo ,je brpzvprstvo, luč vere vlada zda.j 8vet. Zidovje 'o pa šr stoji in bode stalo in i-akalo, da Nazarenski še til ustanovi svoj spdež! Konec je preglcjevanja. V bladni duplji groba nain pripravi dragoman zajutrek: kubano jajee, sir. ribe, inrzlo teletino, pomeranče, črno kavo, vino in dragocpno Mariborsko pivo. Mladi Abdalah spdi polpg nas s podkrižanimi nogami in iinam eas ga to in ono izpraševati. Vina in piva se brani zvest svoji poslavi, vzaine le kruha in sira. Ponosno pripovedu.jp, da jp n.jpgov očp špjk t. j. župan ."*rz 6000 niož, kaleri .so imu v vspin pokorni, in da jc sila bogat. Stari Abdalab ima baje do 3 miljone frankov zlata pokopanpga v zemlji, \ i 8i ga ,je nabral od tujcev. Kazal je ludi priporočilno pismo carjeviča Rudolfa. Na vprašanje, ali bo on naslednik svojeinu očetu špjku, np odgovori, uiarveč k nebu poglpda rekoč; »Alah je naš gospod!« Sin Abdalah je slar kakih 26 let, jako pameten. 1'o.skuSal je tndi zaurčkati svoje ime v moj dnevnik, ali žalibog ni se mu posrečilo. Okoli piramid so tri vasi, skupno Kafra-il-Biduan (vasi beduinov) impnovane. Kolibe 80 iz blata in kaniena napravljpne. Po zajutreku razodenpin žpljo, videti od znolraj beduinsko kočo, na kar me uljudni Abdalah sin povabi v svo.jp, na novo postavljpno stanovanje. Sliri stene iz kampna in neoinetane stene, z deskami zgoraj zakrile, to je — salon. Mize in stola se ve, da ni. Vsedenio se na razprostrte rogoznice na zemljo in prekrižaino noge, kakor se pač najbolje katereinu posreči, Abdalab pa ponuja cigarete in gosto črno kavo. *) Zeno se ve, da je skril pred nami. Gorje, če bi sc pokazala tujcu, odposlal bi jo za vselej ali zabodel. Tako minil je čas, in prepozno smo poniislili, da ni mogoče več priti od 11—12. ure čez Nilov most v Kahiro, ker se v tem času vzdigne, da zamorejo veee ladi.je skozi. Obed je zamujen, podamo sp teda.j v bližnji »hotel Mena«, iniet.je angležkega lorda Lock-Kinga, kojeinu sliši vse poljp od vasi Gize do piramid, v obsegu deseterih angležkib D milj. 0 poldan odbajamo! Solnce sila pripeka (50°G). Ob eesti na starodavnem podrlem kamenenein stebru pa leži stari Abdalah na trebnbu. Ko inačka vskoči, nam nasproti biti, ler 8e 8 pravo orijentalsko uljudnosljo od vsakega od nas poslovi mu roko stiskaje, potein pa se zopet niirno vleže na žgeči kamen, Z Bogom tudi ve piramide, z Bogom! Ne, videl vas ne bodem nikdar več, ali često bodo niojp misli še nad \ami, često bo duh moj vzletel k pirainidam, k.jpr faraonov slavnib spp kosti! Otožnega srca gledal sem na jug, odkoder so nifl pozdravljale zanimive Sakaranske piratnide. Ni časa! Tam je tndi svetoznana kopelj v puščavi, Helouan, koje mlpku podobna, žveplena voda, kakor niodro oko iz blcdega obraza proti nebu zre. Smešnica. Sodnik: »Vi ste tedaj oni lopov, ki ,je v krčmi pri žnpanovib ukradel celo plečp?« *) Kava se po arabski šegi s sladkorjem vred prekuha ter hitro nalije. Vseda se še le v šalici, ki se pred gosta postavi. Ker so šalice malo veče kot krojačev naprstek, se kava večkrat dolije. Tat: >Da, gospod sodnik, res je, da sem ukradel pleče, tpga tudi ne lajini, a saino to prosiin, da bi pomislili, da seni bil strašno lačen in pleče je tako lepo izgledalu in prijptno dišalo; kaj atavim, ako bi bili Vi v moji koži, bog nip, da bi tudi Vi to storili«. A. K.