'SEPTEMBER
15	S Kv. - Mat! 7 1.4
16	0 Kornlij
17	P Kv.-Frančišek+
18	S Kv.-Jožef Kap.+
19	N 18. pobink.
20	P Evstahij ©
21	T Matevž
22	S Tomaž Vil.
23	č Tekla
24	P Mati B. CJsm. +
25	S Kleofa_
26	N 19. pobink.
27	P Koama in Dam.
28	T Venceslav
29	S Mihael
30	Č Jeromij
VENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geelo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmagel
GLASILO SLOV. KATOIi DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA 55 CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. ,
'(Official Organ of four, Slovenian Organizations),
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V,
združenih; državah ameriških.
ŠTEV. (NO.) 183.
CHICAGO, ILL,, SREDA, 22. SEPTEMBRA — WEDNE SDAY, SEPTEMBER 22, 1937
LETNIK (VOL.) XLVI.
Državni tajnik Hull povdarja, da prevelika izoliranost utegne imeti usodne posledice. — Angleži razlagajo govor, da bo Amerika aktivno posegla v evropsko politiko. — Hull menil predvsem gospodarsko sodelo-
vanje.
London, Anglija. — Angle- PREDSEDNIK
ški časopisi, kakor tudi vladni krogi, kažejo veliko veselje nad govorom, ki ga je imel preteklo nedeljo ameriški državni tajnik Hull po radio v New Yorku. Splošno se namreč razlaga ta govor, da pomeni, da bo Amerika opustila svojo dosedanjo iz-o/latiijo dn bo sodelovala z ostalim svetom, gospodarsko in politično.
Hull je v omenjenem govoru povdaril, da bi skrajna o-samljenost, ako bi se ji Amerika udala, lahko imela usodne posledice in je priporočal, naj se upostavtt zopet mednarodna trgovina na podlagi trgovskih pogodb, s |či-mer se bo pripomoglo k vzdrževanju miru. Ker se je ta govor oddajal pod pokroviteljstvom narodne mirovne konference, zveze 40 organizacij, ki se trudijo za ohranitev miru in ki štejejo okrog 60 milijonov članovi, je podal Hull tudi v drugih ozirih svoje mnenje, kako bi se mir lahko vzdržal. Predvsem pravi, se mora pričeti gojiti narodna in mednarodna strpnost in potrpežljivost; ogibati se moramo nasilnih sredstev pri poravnavanju sporov; v notranje razmere drugih držav se ne smemo vmešavati; mednarodne pogodbe se morajo spoštovati; znižati se morajo stroški za oboroževanje in končno se mora na gospodarskem polju upostaviti sodelovanje.	;
Ta Hullov govor so Angleži pričeli takoj razlagati, da Pomen j a aktlivno,, morebiti celo vojaško sodelovanje A-merike z Anglijo. Predvsem smatrajo, da se utegne Amerika odločno postaviti proti fašizmu, zlasti še, ko je tudi Predsednik )Roosevelt zadnji teden v svojem govoru ožigosal evropska diktatorstva
Angleži pa se bržkone motijo, ako pričakujejo, da bo Amerika zopet poslala armado preko morja. So pač taki, kakoršne so evropske države
SE ODZVAL
Roosevelt obišče Chicago 5. oktobra.
Chicago, 111. — Povabilu tukajšnjega župana Kellya, naj obišče predsednik Roosevelt • Chicago 5. 'oktobra ob slovesni otvoritvi novega mostu na cesti ob jezeru (outer drive), se je ta odzval in bo prisostvoval omenjeni slovesnosti ter bo ob tej priliki imel tudi primeren govor. Postanek bo napravil tukaj na svojem povratku z zapada, vendar pa bo ostal v mestu le kratek čas, kako uro ali dve.
-o-
DELAVSKA KONVENCIJA
La Salle, 111. — V ponedeljek se je otvorila tukaj konvencija državne delavske federacije, na kateri je udeleženih okrog 800 delegatov, ki zastopajo kakih 400,000 unijskih članov v državi. Tekom tega leta je državna federacija izgubila premogar-je, ki so včlanjeni v UMW, pridobila pa je nasprotno pod svoje okrilje progresivno unijo rudarjev.
-o-
OTROK NAJDEN NA POKOPALIŠČU
Chicago, 111. — Neki moški, ki je v nedeljo obiskal družinski grob na Oak Ridge pokopališču, je iz grmovja zaslišal slabotne glasove in, ko je prostor preiskal, je našel v zavoju kake tri tedne starega otroka, deklico. Otrok, očividno popolnoma zdrav, je bil oddan v sirotišnico sv. Vincencija.
-o-
NOVA POMOČ ZA ŽRTVE PARALIZE
i
New York, N. Y. — Profesor Drinker s Harvard univerze, ki je pred osmimi leti izumil železna pljuča," namreč kabinet, v katerega se polože osebe, bolne na para-sploh, ki si kakega pakta ' lizi, da se jim pomore pri di-
ZADNJA ČAST MASARYKU
Čehi se še zadnjič poklonili svojemu vodju.
Praga, Čehoslovaška. —
Nadvse ginljivo je, na kako iskren in neprisiljen način so Čehi pokazali svojo ljubezen in spoštovanje svojemu velikemu voditelju in prvemu predsedniku, dr. T. G. Ma-saryku. Skoraj vsii, katerim je bila dana prilika, so hoteli še zadnjič videti njegovo truplo, ko je ležalo na mrtvaškem odru v tukajšnji bivši cesarski palači. Lahko se reče, da je obiskalo njegovo krsto par milijonov ljudi; samo v]ponedeljek Idopoldne jih je bilo okrog 600,000.' Vrsta, v kateri so čakali, je bila dolga cele štiri milje. Nekateri, zlasti ženske, so ob pregledu na truplo' glasno jokali. — Mesto je bilo te dni naravnost nabasano s tujci; okrog milijona ' jih je prišlo iz vseh delov države ; dosti tudi iz inozemstva. Slovesen pogreb se je vršil v torek.
-o-
MR JOŽE FAJFAR BO GOVORIL NA RADIO
Chicago, 111. — Prihodnjo nedeljo, dne 26. septembra, bo govoril na radio naš rojak Mr. Jože Fajfar, na. postaji WGES, med 9 in 10. uro dopoldne. To je na postaji, kjer vodi v tem času vsako nedeljo -jugoslovanskii program Mr. George Marčan.
-o--
Z AEROPLANOM POMAGAJO EKSPEDICIJI
Grand Canyon, Ariz. — Ekspedicija, lei se je pred nekaj dnevi povzpela na visoko planoto Shiva temple, katere doslej, kar ve zgodovina, še ni doseglo človeško bitje, namerava ostati tamkaj kak teden dni. Živež in druge potrebščine jim mečejo iz aeroplanov. Kakor poroča načelnik ekspedicije. so doslej naleteli le na sledove manjših živali.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
VELESILE UTEGNEJO POSREDOVATI *
Ženeva, Švica. — V angleških diplomatskih krogih se trdi, pa utegne mednarodno posredovanje napraviti konec konfliktu med Kitajsko in Japonsko. V nedeljo se je objavilo, da bo drugi dan nastopil pred Ligo angleški zun. minister Eden z govorom o svetovni situaciji in bo v govor vključil tudi vojno na Kitajskem.
KRIŽEM SVETA
—	Tokio, Japonska. - - Japonske vojaške oblasti ob-dolžujejo Kitajce, da se t) poslužujejo pri vojni plinov;. Tako pravijo, da so morali ukiniti neki napad, ko se je pred njimi pojavila plinska megla.
—	Buenos Aires,Argentina. — Zadnjo nedeljo so se vršile tukaj druge volitve za predsedniške kandidate1. Člani radikalne stranke pa se volitev niso udeležili, obtožu-žujoč, da se vrši sleparija, češ, da je bil že pri prvih volitvah, 5. sept., njih kandidat izvoljen.
—, Peiping, Kitajska. — Japonci so zadnji teden ujeli nekega ameriškega časnikarja pod sumnjo š^pijonaže. Vendar pa so ga po daljšem zasliševanju zopet izpustili. Prijet je bil na bojišču, južno od tega mesta.
NEPRODUKTIVNI KRAJI NAJ SE IZPRAZNIJO
Washington, D. C. — Posebni vladni odbor, ki se ba-vi z uspešnim izkoriščanjem zemlje in drugih naravnih virov, je izdal poročilo, v katerem priporoča, naj se taka mesta, v katerih prebivalstvo nima zadostnih dohodkov, da bi živelo na dovolj visokem standardu, enostavno izpraznijo in se; (prebivalstvo izseli v druge kraje. Enako naj tudi kaka industrija, ki je tako zastarela ali neuspešna, da svojih delavcev ne more primerno Jplačevatij, preneha z obratovanjem, ker napravi več škode kakor koristi splošnemu blagostanju.
NAPAD NA CEUFR0NT1
Japonska se pripravlja za generalno ofenzivo na fronti
preko cele severne Kitajske.
Peiping, Kitajska. — Iz
dosedanjih operaqij njih -armade se lahko razvidi, da se pripravljajo Japonci na splošen udar na celi fronti pceko vse severne Kitajske. Vojaštva so že pripeljali semkaj toliko, da jim bo omogočeno podvzeti ta načrt.
Zdi se, da se je ta ofenziva že pričela. Zadnji teden so izvršili namreč tak učinkovit pritisk na kitajske linije, da so se morali Kitajci skoraj na celi fronti za precejšno razdaljo umakniti. Da pa bodo njih prihodnji napadi bolj uspešni, jih nameravajo pričeti najprej z aeroplani in ko ti opravijo svoje moralno in fi^čno razdejanje, bodo pritisnili s pehoto.
Doslej so dobSli Japonc,i pod svojo kontrolo celo provinco Čahar in severni del province Hopei. Pričakuje pa se, da bodo v južni Hopei naleteli na tlak odpon, l kakor-šnega še niso doslej izkusili. Tamkaj je namreč kitajska glavna bojna linija in okrog 800,000 jih je pripravljenih za spopad.
V splošnem je v japonskem programu, da si osvoje poleg omenjenih dveh provinc še Suijuan, da ter dalje Šansi in Šantung provinci. V zadnjih dveh pa bržkone ne bodo takoj v začetku uporabljali sile, kajti upajo, da se bosta governerja obeh provinc raje pričela pogajati in se bosta podvrgla Japonski mirnim potom. Oba governerja sta še neodločena,na katero stran naj se obrneta ali na japonsko, ali na stran nankingške vlade, dasi uživa zadnja neznatno mero več naklonejenosi pri njima.
Širite ini priporočajte list "Amerikanski Slovenec"!
drugače ne morejo predstaviti kakor s šitrlečimi bajoneti v ozadju. O mednarodnem sodelovanju brez vojaštva si ne morejo napraviti Pojma.
KRVAVI IZGREDI V KAZNILNICI
Folsom, Cal. — Sedem kaznjencev je napravilo preteklo nedeljo obupen poizkus, pobegnejo iz tukajšnje kaznilnice. Poizkus se jim je sicer ponesrečil,toda afera je Zahtevala življenje enega stražnika in dveh kaznjen-skrajno nevarno ie pa ranjen tudi kaznilniški ravnatelj. Za svoj drzni ko-l'ak ao si kaznjenci izbrali opoldanski čas; ravnatelj je 1.r"cl namreč navado,da je ob
hanju, je zadnjo nedeljo ob javil, da je svojo iznajdbo izboljšal, v toliko, da se namesto kabineta uporablja cela soba za taka umetna pljuča. S tem bi bilo zdravljenje veliko cenejše, kajti v tako sobo bi se lahko položilo osem bolnikov. Eno tako sobo za štiri osebe je profesor že zgradil v neki bolnici v Bostonu in se je dobro obnesla.
tem ča
asu zasliševal vsako ne-
deljo razne pritožbe in prošnje kaznjencev. Nenadoma je skočilo proti njemu sedem mož in po daljšem prerekanju odpeljalo njega in dva druga uradnika na dvorišče;, kjer pa so jih že čakali stražniki. Vnel se je krvav spopad, ki je zahteval omenjene žrtve in v katerem so izgred-niki končno podlegli.
PRIPRAVE ZA JUGOSLOVANSKI DAN
t z Jfugoslavije
Zagoneten roparski napad na Dravskem polju. Zakrinkan razbojnik je sredi noči streljal na spečo družino. — Vsled deževja narastla Mura dela veliko škodo. — Smrtna kosa, nesreče, nezgode in drugo.	f
Prihodnjo nedeljo bodo Jugoslovani v Chicagi imeli proslavo v spomin stoletnice ustanovitve mesta. Več narodnih skupin sc pripravlja za nastop ob tej prireditvi. Gornja slika kaže eno takih skupin.
Streli na spečo družino
Ptuj, 30. avg. — V pretekli noči je prebivalstvo Zgornjega Dravskega polja doživelo strašen dogodek. Zakrinkan neznanec je sredi noč,i udri v malo kmečko hišo, v katero se je komaj nekaj dnij poprej vselil dninar Frane Sa-kelšek s svojo družino iz Sta-nošincev, v Halozah, kjer sfe stanovala pri ženinem očetu posestniku Podlesniku. — Okolu polnoči se je Sakel-škova žena Marjeta prebudila in hotela v kuhinjo po vodo za enega otrok, ki je bolj nemirno spal. Komaj je odprla vrata v vežo, je prestrašena vzkliknila in ostala kakor pribita ob vratih. Pred njo se je pojavil neki moški s krinko na obrazu,ki je molel proti njej baterijsko svetilko. Naglo je stopil proti njej in iz revolverja je odjeknil strel, ki je ženo zadel v zatilnik in je ranil tudi pljuča. Njen mož se je tedaj zbudil, a že je neznanec streljal tudi nanj. Dva strela sta ga zadela v nogi. Žena je še poskusila pohiteti možu na pomoč, v tem pa jo je zadel drugi strel mimo leve noge v trebuh. Zgrudila se je nezavestna na tla. Kljub poškodbam se je mož splazil iz postelje proti omari, da bi zagrabil sekiro, ki je slonela ob njej, in bi se z njo morda še kako ubranil napadalca. Neznanec pa je oddal proti njemu še dva strela, ga zadel v roko, da se ni več mogel braniti. Petletni sinček Stanko se je tedaj pojavil pri sobnih vraljih In je krčevito jokal. Neznanec pa je brez oklevanja streljal tudi nanj. K sreči ga oba strela nista zadela. ,Tudji drug«, dveletni stari otrok,ki je ležal pri materi, je ostal brez poškodb. Končno {je napadalec izginil v noč.
Sosedje so takoj pripravili voz in še ponoči oba ranjen-na pripeljali v ptujsko bolnišnico. Marjeta Sakelškova je bila tam takoj operirana. Njene poškodbe 410 smrtno nevarne. Zdravniki pa vendar še upajo, da ji bodo rešili življenje. Tudi moževe poškodbe so hude. Vendar bo živel, če ne bodo nastopile komplikacije.
-o-
Mlin se je potopil
Ljutomer, 28. avg. — Po stalnem deževju je Mura zelo narastla s svojimi pritoki. Najmočnejši dvig Mure je bil pretekli torek ponoči, ko se je potopil na Muri vodni mlin, last g. Stanka Grego-rinčiča iz Razkrižja. Do nesreče je prišlo zaradi tega, ker je bil mlin v ovinku, kjer je bil tok vode močan in je potisnil obrežno nosilno ladjo z mlinom na breg, med
tem ko je mlin potisnil drugo ladjo, ki je nosila os gonilnega kolesa, navzdol in mlin se je prekucnil v glo-bočino, da je iz vode gledal samo prednji del ene ladje. Z veliko težavo rešujejo domači gasilci na čolnih dele mlina; vlačijo jih z verigami in vrvmi iz globočin popolnoma razbite. Mnogo glavnih delov pa je odplavalo po Muri. Zraven tudi nekaj zrnja in moke. Domačini so iz globočin izvlekli že nad pet vozov zrnja in moke, izpremenjene seveda v testo. Lastnik trpi veliko škodo, ki presega 60.-000 din.: Mlina Jnii imel zavarovanega proti taki nezgodi. ;
-o-
Tatvina v župniš^.u Po zagorski dolini se stalno klatijo neznani sumljivci, zato so tatvine na dnevnem redu. Nedavno je bila izvršena tatvina pri belem dnevu v župnišče pri Sv. Juriju pod Kumom. Ista dan je imel župnik opravka s strankami v svoji pisarni, kuharica je pa pripravljala kosilo. To priložnost je izrabil neznanec, ki se je splazil v zgornje nadstropje in vzel iz župniko-ve sobe več obleke ter ne-opaženo izginil iz župnišča.
Smrtna kosa
V Kamniku je umrl Franc Fajdiga, daleč znani avtobusni podjetnik in trgovec. Podlegel je podškodbam, ki jih je dobil pri avtomobilski nesreči v Bohinju. — V Mariboru je umrl Ivan Huber, najstarejši mariborski čev-jarski mojster, ki je dosegel častljivo starost 82 let.— Na Igu je umrl Anton Dolenc.
Napredek
V Velenjah so nedavno blagoslovili temelj novega gasilskega doma. Blagoslov je ob veliki udeležbi ljudstva izvršil dekan Potokar. — Isto; nedeljo je bil blagoslovljen tudi novi križ, katerega je postavil trgovec. Tischier ob banovinski cesti v zahvalo za rešitev pri nesreči.
DENAR V STARI KRAJ
10 šil jamo po dnevnem kurzu. Včeraj bo bile naše cene:
* V Italijo: Za:	Liri
$ 6.50__100
$ 12.25___200
$ 30.00 ______500
$ 57.00 _________1000
$112.50___________2000
$167.50 ____________3000
V Jugoslavijo: Za:	Din:
$ 2.55_______100
$ 5.00____200
$ 7.20_____300
$11.65________500
$23.00 ___________1000
$45.00 ____________2000
Pri večjih svotah poseben popust.
Za izplačila v dolarjih: a $5. pošljite $5.75. — Za $10. pošljite $10.85. — Za $25. pošljite $26.00. Dobivamo denar tudi iz starega kraja sem.
Vsa pisma pošljite na: JOHN JERICH
1849 W. Cermak Rd., Chicago, I1L

Stran 2
•AMERIKANSKI SLOVENEC*
Sreda, 22. septembra 1957
Amerikanski Slovenec
Prvi
in najstarejši slovenski
list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina •
Za celo leto .... Za pol leta .... Za četrt leta ..
Za Chicago, Za celo leto Za pol leta
.......$5.00
................................... 2.50
.................................... 1.50
Kanado in Evropo:
....................................$6.00
................................... 3.00
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1349 W. Carmak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Za četrt leta ...................................... 1.75
Posamezna številka .......................... 3c
Subscription:
For one year ....................................$5.00
For half a year ................................ 2.50
For three months ............................ 1-50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ...............-...................$6.00
For half a year ................................ 3.00
For three months ............................ 1-75
Single copy
3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izidp list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879._
J. M. Trunk:
Boljša slovenščina
Ne rečem: pravilna ali pravilnejša slovenščina, ker pri živem jeziku ni neoporečnega merila, kakršno je n. pr. pri vinu. Vsak živ jezik se razvija, le nekaj pravil je, ki naj bi se vpoštevala, kakor je raba rodilnika pri zanikal-nih stavkih. Dnevno časopisje ni torišče za slovniške razprave, le listi, ki se bavijo bolj z leposlovjem, imajo čas in priliko, da jezik opilijo. Celo F. S. Finžgar je zadnjič "opilil" jezikovno tretjo izdajo nekega svojega spisa.
1 Delamo napake. Nič na tem. "Errando diseimus — ko delamo napake, se učimo". Prav je tudi, da nas kdo na napake opozori, prav toraj, da kdo opozori tudi na našo vrlo pomanjkljivo — amerikansko slovenščino. Jaz se niti približati ne bi upal opozoritvi na kake slovniške napake^ ker bi takoj dobil pod nos svojo — koroščino, dasi sem vsaj študiral slovensko slovnico in celo pod zelo strogim profesorjem dr. J. Šketom, kateremu bodo ravno te dni ob 25 letnici smrti vzidali spominsko ploščo na rojstni dom, ker si je pridobil nevenljivih zaslug za — slovenščino, za pravilnejšo slovenščino. Tudi izpite iz slovenske slovnice sem moral delati, ampak — šuti — pišeš le — koroščino. Vsak pač ne postane mojster pod najboljšim mojstrom.
Pri kritiziranju slovenščine, posebno amerikanske slovenščine, ne izključujem nikogar, vsak si lahko pridobi znanje o pravilni slovniški pisavi. Kdor je študiral vsaj slovnico, ta naj bi govoril, ker bi bil nekako poklican. Ako pa kritizirajo slovniško slovenščino taki, ki vsaj v šolah niso študirali slovnice, naj kritizirajo, menim pa, da bi bili bolj poklicani za to taki, ki imajo za seboj vsaj nekaj strokovnih študij. Omenim le to dejstvo, ko vidim kritika Molka in Jonteza .. pa pravim: le opozarjajta, morda pridobi celo moja — koroščina.
—o— ;v sjšjaiF
Zdaj Iz — Pariza
Herbert L. Matthews je poročevalec lista "The N. Y. Times". Iz Madrida je prej poročal vsak dan. Vse sijajno. Demokratična in legalna vlada je pravi vzor, vojaške operacije sami uspehi, navdušenje za demokracijo brez primere. Vsi prijatelji Madrida so točno ponatisnili vse, in če je kdo malo drugače poročal od druge strani, je bilo laži, da nič kaj. Vojna poročila so kočljiva zadeva. Nekoč smo čitali o — koncentracijah, in morali imeti to robo za same — zmage, dasi so bile te šmentane koncentracije h/.di porazi. V Madridu je morda Matthews dobil, kar so mu hoteli dati, in bi si niti pomagati ne mogel, če bi tudi hotel.
Zdaj je poročevalec Matthews v — Parizu. Poročila imajo drugačno lice. Sama "Prosveta" je potočila debelo solzo radi nesložnih bratcev, ki se hudo gledajo med seboj. Ne vem, odkod je vzela Prosveta vse to, ampak prav ta Matthews je poročal vse to iz Pariza. Ako ostanem pri farnimi "koncentraciji", bi skoroda rekel: iz Madrida je bila koncentracija — zmaga,' zdaj iz Pariza pa je — poraz.
Naši brezpogojni slovenski simpatičarji z madridskimi "demokrati", ki so pridno hodili za nje tudi s klobukom in cinglali za prispevke, naj si utaknejo za klobuk, ko piše isti Matthews: "As for democracy, can any clear-eyed observer still hope that among the contending despotisms that issue is any longer a reality?" Za demokracijo ste pobirali in cinglali, pa ste vsaj dozdaj dajali — despotom.. Vrk!
jo, da so že skoroda spreobrnjeni, ne sicer kaki Pavli, pa sami zatrjujejo, da niso Savli. Amerikanski dopisniki so kar vzhičeni, ako jim mehikanski embrionistični Pavelčki povedo, da vlada v Mehiki verska svoboda, in da vlada perhorescira versko preganjanje. Hudo pokimajo in si pogladijo brade ti ameriški dopisniki. Res je, da opravi kak duhovnik sv. mašo v kaki zasebni hiši, ako ima poleg še kaj pod palcem, da podmaže mestne oblasti, ampak nedolžna maša, kjer bi bil pričujoč lahko, kdor bi hotel na ta način dati čast svojemu Bogu — nak — to je "političen čin", in politični čini, pred vsem taki klerikalni politični čini, so strogo "verboten", saj bi se lahko pohujšal pri tem kak Jud. Ako se kje res zbere nekaj katoličanov, je vladna druhal takoj nad njimi, če niso hudo — mazali, ker zdaj, se zdi, tam doli bašejo brezdnovne žaklje potom raznih — mazil, podkupljenj.
Amerikansko časopisje je stoprocentno za politično in versko svobodo in se kar cedi samih zatrdil, da Španija in Mehika delata noč in dan na tem, da bi uravnali vse po naravnost sveti konštituciji ali ustavi, ki prekaša še našo amerikansko ustavo. In v potu svojega obraza se pri tem trudita posebno lista "Nation" in "New Republic", ki imata glede skrbi za versko svobodo že pravi šajn. Ampak pri svobodi, da bi katoliška cerkev vršila svojo božjo nalogo, sta lista prava sršena in gada.
Ako bi se kak katolik zanašal glede verske svobode za katoliško cerkev v Španiji in Mehiki na amerikansko ne-katoliško časopisje, bi se zanašal na cigana, ki sveto in slovesno obljubuie, da ne bo več kradel.



NEKOLIKO SPOMINOV Girard, O.
Ravno danes ko to pišem, je poteklo 25 let, ko sem bil iz prijazne vasi Vodice na Gorenjskem, z vozom pripeljan v ljubljansko bolnišnico. Zato hočem nekoliko opisati to moje veliko trpljenje.
Ko se je leta 1912 vršil v Ljubljani veliki katoliški shod, sem se ga udeležil tudi jaz in sicer v skupini orlovskega naraščaja. Tako sem bil navzoč pri vseh slavnostih in manifestacijah. Kot mlad dečko, sem se po dovršitvi tega shoda kmalu zamislil, da je mati domovina tudi za me pretesna in sklenil sem, da se podam v tujino. Imel sem prijatelja na romantičnem otoku Rabu, ob Jadranskem morju in tako sem se obrnil do njega za svet ter ako bi bilo mogoče najti za me kako zaposlitev. Dobil sem od njega kmalu odgovor, v katerem mi piše, naj le pridem, da bom delal z njim. Poleg tega mi je pa še za vožnjo poslal potreben denar. Tako sem se pryikrat poslovil od ljubljenih staršev, brata in sester ter jo mahnil po beli ravni cesti od vodiške farne cerkve, v kateri sem poprosil za prečno pot, v tujino.
Težko je bilo slovo od doma in od cerkve domače, kakor tudi od nebeško lepih Kamniških planin in prijaznih holmcev ter vseh naravnih krasot naše divne Gorenjske. Prevzet od tc lepote še enkrat zakličem: Zbogom mati domovina, tvoj sin stopa za kruhom v tujino. — Ko se je začel vlak pomikati proti Notranjski strani, sem se s solzami v očeh poslavljal od prekrasnega dela našega
Stvarnika, od divne Gorenjske. Vožnja ni trajala dolgo, ko smo se ustavili na postaji Št. Peter na Krasu, kjer smo morali prestopiti na drugi vlak, ki je vozil na Reko. — V mojem srcu so se takrat porajala vsakovrstna čuvstva in tako sem kar naenkrat zaslišal sprevodnikov glas, ki je naznanil zadnjo postajo — Reka. Sedaj sem šele spoznal, da se nahajam tukaj kot izgubljen sin. Obkrožala me je tuja govorica, tuji obrazi, tudi neznani običaji. Hrvatskega jezika nisem bil učen, madžarščine pa še manj — in stražniki so večina govorili le madžarski jezik. Za silo sem znal nekoliko nemščine in tako sem se zgovoril, da sem prišel na parnik, ki me je popeljal ob krasni obali čudovitega jadranskega paradiža na prelepi otok Rab. Tukaj me je takoj sprejel moj prijatelj, ki je bil doma z zelene Štajerske. Najprej sem se mu zahvalil za povabilo in za vse kar je storil za me, da sem srečno prišel na ta otok, nato sem ga prosil, da mi pokaže cerkev, da se tam zahvalim Bogu in Mariji za srečno pot. Peljal me je v krasno cerkev in mi pravil, da ravno sedaj neka ljubljanska tvrdka postavlja v njej nove orgle. V resnici sem >se razveselil krasnega svetišča. -
Ostal sem na otoku nekaj mesecev, toda domotožje se je v meni vedno bolj oglašalo. Tako sem zapustil otok ter se zopet podal domov v prijazni vo-diški okraj. Moj oče je ta čas vodil kovaško obrt v tej vasi. Bil sem zopet vesel, ko sem videl svoje starše in vse domače, toda globoko doli v srcu se je porajala neka slutnja, da ta
prihod domov za me vendar ni tako srečen kot sem si ga predstavljal. Takoj ko pridem pred vas, zapazim velike slavoloke z napisom: "Srečna fara vodiška, ki pozdravljaš — orla sina". Bil je to res nepozab-Ijiv prizor. Ravno ta čas se je namreč vršila velika orlovska prireditev in javna telovadba. Vse te priprave sem jaz z nekako neznano bolestjo v srcu spremljal. In res, na predvečer četrtka, dva dni pred to napovedano slavnostjo,sem pri očetu v kovačiji padel na tla. Oče in brat me takoj pobereta in spravita v hišo. Tako se je pričelo moje nepozabno trpi je nje. Bil je to začetek vnetja slepiča, pa ni nihče vedel, kaj je pravzaprav z menoj. Zvijal sem se v bolečinah v postelji do torka drugega tedna do šeste ure zjutraj, da mi je že slepič počil. Oče je šel na vse strani po zdravila ,toda za me ni bilo nobene pomoči. Tako sem to jutro začel že na ves glas prositi Marijo na pomoč in vse kar sem mogel klicati. Začel sem zatekati, da so mi postale že tudi očetove hlače pretesne. Ko tako prosim pomoči, stopi v hišo sosed in reče staršem, naj pošljejo po gospoda, ker je nevarno, da umrem lahko še pred nočjo. Takoj ga poslušajo in g. kaplan pride ter prinese sv. popotnico in me pripravi za na pot v večnost, v slučaju smrti. G- kaplan takoj pove očetu, da je meni slepič počil in edina pomoč je operacija, pa je že najbrže prepozno. Oče hitro poišče voz in me po triurni vožnji pripelje do bolnišnice v Ljubljano. Ne da se popisati, koliko trpljenja sem prestal na tej vožnji; vsak kamen na cesti je bil novi meč moje bolezni. Ko smo se peljali ob vznož-Šmarne kore, sem se zopet
ju
spomnil na Marijo, ob enem sem tudi očeta prosil za poži-rek vode. — Štiri popoldne je bila ura, ko me prinesejo na stopnice bolnišnice. ' Na pragu je že stal primarij dr. Drganc, ki se je odpravljal menda že domov. Bil je jako dobra duša iz prijazne Dolenjske. Njegova zapoved se je glasila: Takoj na operacijsko mizo. Toliko sem bil še pri zavesti, da sem zdravnika prosil, naj izvrši operacijo tako, da ne bom umrl, ker sem še tako mlad. On mi je pa odgovoril: Mladenič, to je pa v božjih rokah. Te besede tako velikega moža še danes nosim v svojim spominu. — Takoj po operaciji sem visel med življenjem in smrtjo in to je trajalo celih sedem tednov. Pripravili so mi posebno sobo, za umirajoče in tam sem čakal,kedaj mi koščena žena pretrga nit življenja. Imel sem pa trdno upanje, da mi bo Marija pomagala in da bom ozdravel. Ko sem stokal v bolečinah in se zvijal, mi je tu pa tam kateri sobolnikov rekel, da naj bom tiho, da je tudi Jezus trpel za nas. Tako sem se polagoma vdal v voljo božjo s trdnim zaupanjem v dobro mater Marijo, da mi bo izprosila zopet ljubo zdravje. Vsakokrat ko sta prišla oče ali mati me obiskat, sem jih pro-
sil, da za me molijo pri Marijinem kipu, ki smo ga imeli v bolniški sobi, da bom tudi sam še kedaj mogel se pokloniti pred Njo in se ji zahvaliti za zopet povrnjeno zdravje. Res, po dolgih devetih tednih sem zapustil bolnišnico in sem se osebno zahvalil Mariji za zdravje, ki mi ga je izprosila. Zahvalil sem se seveda tudi dr. Drgancu in pa g. kaplanu, ki je očetu dal nasvet, naj me pelje v bolnišnico. — Tako je danes poteklo že celih 25 let in sem čvrst in zdrav, za kar moram biti hvaležen naši Materi, tolažnici in priprošnjici bolnikov. — Seveda ,dandanes je taka bolezen nekaj vsakdanjega. Toda v domovini, posebno med revnim slojem po deželi, niso poznali te bolezni in tako se je velikokrat pripetilo, da je kdo umrl za vnetjem slepiča, pa so rekli, da so se mu vnela čreva, kar je bila seveda velika pomota.
Končno naj še omenim par besed glede našega nameravanega novega lista mesečnika. Vsaki dan zasledujem v listu, kako se bo naš katoliški narod zavzel za tako pomembno stvar ki se tiče nas vseh. Mr. Kremesec nam je dal dober in lep zgled ter opomin, pa žalibog so naša ušesa še vedno gluha za to katoliško in narodno kulturno in literarno delo. V resnici moramo pripoznati, da smo jako zaspani vojaki v svoji armadi. Ko sem bil zadnjo nedeljo na gričku sv. Terezije v Johnstownu, Pa., sva s č. p. Snojem rešetala tudi to delo in prišla do zaključka, da je že čas, da se izvrši. Zato bi jaz priporočal, da bi se za to akcijo zavzeli na ta način, da bi se obiskalo naše naročnike po domovih, če mogoče v spremstvu kakega g., duhovnika in bi se tako raztolmačilo rojakom to veliko idejo. Gotov sem, da bi na ta način akcija poprej uspela. Zato dragi rojaki, vsi ki se zavedate da ste katoliškega prepričanja in katoliškega mišljenja, ne dopustite, da bi ta stvar v miru zaspala za vedno.
Pred par tedni sem imel v svoji hiši čast pozdraviti našega pomožnega župnika, ki deluje na veliki fari sv. Petra in Pavla, ki je hrvatska župnija v Youngstownu, O. Ta č. g. je Rev. Frank Baraga. Vsi Slovenci smo ponosni nanj, četudi je na tuji fari, kajti je tudi veliko slovenskih- družin, ki spadajo v to faro,posebno tam od Bele Krajine. Vsi farani ga jako spoštujejo, posebno mladina, ki je jako navdušena zanj. Zato se č. g. prav toplo zahvaljujem za obisk in želim, da bi še dolgo let uspešno deloval za nas v naši bližini. — Pozdravljeni vsi čitatelji!
John Dolcic
Dogodki
! ned Slovenci p« [Ameriki
Mr. Martin Kremesec bolan Chicago, 111. — Znani rojak Mr. Martin Kremesec je zopet obolel in se nahaja na bolniški postelji. Našemu dobremu prijatelju in naročniku želimo, da čimprej e okreva in se zopet zdrav pojavi med nami!
Mr. m Mrs. Lojk v Chicagi Chicago, 111. — V nedeljo sta nas obiskala Mr- in Mrs. Jožef Lojk, iz Milwaukee, Wis. Mr. Lojk je rodom v starem kraju iz Zajčjega vrha v fari Stopiče. Mrs. Lojk pa je doma iz Gorenje vasi, fara Šmarjeta. Vrla družina je že dolgo let naročena na naš list. Za prijazni obisk najlepša hvala.
Novorojenček preminul Cicero, 111. — Družini Mr-Leo Mladič, Jr., ki stanuje v Cicero, 111., je te dni preminul sinček novorojenček. Mati, ki se je nahajala v bolnišnici sv. Antona, se je vrnila te dni zdrava domov. Družini naše sožalje na izgubi novorojenčka.
Mrs. John Mladič bolna Chicago, 111. — Znana rojakinja soproga Mr. Johna Mladiča na.22nd Place, po imenu Mary Mladič, je obolela te dni in se nahaja pod zdravniško oskrbjo-Dobri ženi želimo, da čimpreje okreva in ozdravi!
Poroka v Barbertonu
Barberton, O. — V slovenski cerkvi Presv. Sr. Jezusovega se je poročila hčerka Mr. Josipa Lekšana, podp. KSKJ., Miss Julka Lekšan z Mr. Gabrielom Touth. Poročne obrede je opravil domači g. župnik s slovesno peto sv- mašo. — Novoporočen-cema želimo v novem stanu božjega blagoslova.
Clevelandski bolniki
Cleveland, O. — V St. Alexis bolnici se nahaja Mrs. Jakob Jančar, kjer je prestala operacijo. Njen soprog Mr. Jakob Jančar se pa nahaja bolan na domu. — V Lakeside bolnišnici leži Louis Jevnikar. — V Mt. Sinai bolnišnici je prestal nevarno operacijo Mr- John Možina. — V svrho operacije se je podala v Lakeside bolnišnico Mrs. Mary Skerl.
Hay-fever
Sheboygan, Wis. — Že dalje Časa leži bolan na svojem domu rojak John Pelko, katerega muči znana in precej razširjena bolezen takozvana senena mrzlica (hay-fever).
-o-
Povožena
Po nekem klancu je vozila apno Matilda Knez, 22 letna hči posestnika iz Male gore pri Konjicah. Na strmem klancu je zavora odpovedala in voz je zdrčal navzdol. Ker je bila Knezova za vozom, je tako prišla pod voz, kateri jo je močno poškodoval.
Rojenice
Milwaukee, Wis. — Vile rojenice so se pred kratkim oglasile pri družini Mihael E. Cesar in pustile krepkega dečka- — Nadalje so se oglasile rojenice tudi pri družini Peter Pechauer, kjer so tudi pustile krepkega fantka.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE'
(106)
(Metropolitan Newspaper Service)	Napisali Edgar Rice BlllTOllgllS
Moderni Pavli
Sv. Pavel sam prizna, da je kot Savel hudo preganjal cerkev. Spreobrnil se je. Savlov danes kar mrgoli, cele dežele in vlade so hudi Savli. Dušeslovr^o je človek isti, kakršen ie bil. Ker imamo mnogo Savlov, upajmo, da bo tudi mnogo Pavlov.
O Savlih v Valenciji je bilo slišati, da so dovolili sv. mašo, vsaj ena je bila, slišati je bilo dalje tudi, da bodo starši zopet lahko dali krstiti deco po duhovniku. Nekaj je. Doli v Mehiki se — spreobračajo Savli že leta, sami pravi-
Waltcr je ležal na tleli, štirje možje so krepko držali njegove roke in noge raztegnjene, okolu njega so pa plesale divje duhovnice, se mu režale v obraz in se ga skoro dotikale s težkimi bati, s katerimi mu bodo polomile kosti. Ni kazal strahu, samb težko mu je bilo, ko ni mogel rešiti Kali R wane . . .
. . . Kali Bwaua. kakorkoli že, je bila na varnem v Dobolovih rokah. Na njo so pazili njegovi posebni uslužbenci, katerim je bil /apovedal, da jo varujejo in čujejo nad njo kot nad pun-čieo lastnega očesa ter jo privedejo na skriven kraj. Tako je postala Kali lUvana jetnica okrutnega divjaka Bo-bola . . .
. . . Na svetu jc bil samo en človek, kateremu bi sc bilo morda posrečilo rešiti Walterja in Kali l!vv;mo. Ta mož jc bil Tarzatt od opic. Toda, sedaj ji' bil sam v takem položaju, ki ni bil prav nič manj strašen od onega, v katerem sta se nahajala omenjena dva. Coin se mu je prevrnil in grozili so mu krokodili.
Ko se je bil Tarzanov čoln zadel v plavajoče debelo bruno drevesa, se je mahoma prevrnil. Mala Nkima je strahovito zavpila, ko je padla s čolna v vodo in Tarzan se ji' stegnil in z roko pograbil malo opico tir jo držal nad vodo, r. drugo si je pa pomagal pri plavanju, /.a njim je pa drvel močan krokodil.
Srscla, 22. septembra 103?
'AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran C

Zapadna Slovanska
Zveza
DENVER, COLORADO. Naslov in imenik glavnih uradnikov.
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Peni* St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo.
2.	nadzornica: Mary GruHi, 4949 Washington St., Denver, Colo.
3.	nadzornik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PI., Chicago, 111.
2.	porotnica: Johana V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, Ohio,
3.	porotnik: Joe Lipersick, Jr., Rockvale, Colo.
4.	porotnik: Anton Rupar, 408 E. Mesa Ave., Pueblo, Colo.
5.	porotnik: Mike Popovich, 9602 Ave. L, So. Chicago, 111.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111.
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. še priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine.
SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO!
v bolniškem in poškod-
ninskem ................ 9,126.15,
v odškodninskem in
operacijskem ........ 1,057.40,
v dobrodelnem .......... 1,051.79,
v konvenčnem .......... 4,151.40,
v stroškovnem .......... 4,105.52.
Skupno premoženje po -
skladih .............. 239,763.60
Investicije in hranilne vloge so bile priobčene v glasilu z dnem 22. julija 1937, v kojem poročilu je bilo razvidno, da imamo investiranega v raznih obveznicah vsoto .. $223,903.30, Bivši gl. blagaj. Joe Vide-tich še vedno dolguje..3,952.62, Posojilo na certifikate7,654.34, Čekovni račun na First National Banki ......4,253.34,

JUVENILE DEPARTMENT
Greetings to my comrades of the Juvenile Convention and to all you juveniles of The W. S. A., 110 matter where you may be. You children should Jump with joy, because you have coming up one of the finest juvenile departments in the whole world.
Keep your eyes always glued on this page, be sure to pay your dues each month, attend your Branch meetings, talk about the WSA to all friends and especially discuss our Association affairs with your parents, then go out and get all the new members you can. If you do these things regularly, you will never regret it and will always cherish your membership in the WSA.
One of.my promises to the juvenile delegates is hereby fulfilled, because I prepared and wrote this first article since the convention with the beautiful Pen and pencil set given me by the juvenile delegates of the First National Juvenile Convention of our organization. This set is one of my most treasured Possessions. Thank you again, girls and boys.
The full proceedings of the Juvenile Convention will follow those of the adult convention on this page each week.
I am marking time untii all the proceedings of the convention are published and others'will have their say. Then I shall come back "home" to these columns with my regular writings. In the meantime, I trust that the adult and juvenile delegates will remember and keep their promises and work diligently for the Association. There is much to do and there are many new members you can easily secure. Hard work, honest effort with sincere cooperation and good will 011 the part of each individual will bring desired results.
Something prior ot the election of officers in December, I shall published 1,1 full the system to be used for the future juvenile department activities. Remember, my office is established for the advancement and development of our Juvenile department, so you are invited and urged to regularly correspond with me in this respect. Together we must cooperate for the successful progres of this vital department of our organization. If you fail me, I cannot accomplish much alone. I love to work with you and for you. Will you furnish it? You are welcome to contact me 011 all your juvenile problems and affairs.
The suggestion by a juvenile delegate that we strive to reach the goal of J.OOO juvenile members is a good one to follow. I am now working on a plan ° determine how the juvenile delegates will be selected for the convention at ^lucago in 1941. This plan will be revealed as soon as it is finished and approved by the Supreme Board. 1 think that arrangements can be made fast "e new members you secured since the close of the last campaign, those you get now, and until this plan is put into operation, will count to your credit in ■,1e contest. So, everyone buckle down to work at once and let us all siioot
the mark of 5,000 juveniles, and don't forget it is equally important to en-°11 new adult members with the view in mind to at least double our adult membership by 1941.
I wish you well in your efforts for the good old W.S.A.
Fraternally yours,
GEO. J. MIROSLAVICH, Supreme Juvenile Supervisor,
ZAPISNIK
desete redne konvencije zapadne
slovanske zveze
(Dalje.) Gl. predsednik predlaga, da se Pokliče sobrata John Peketza ~r> prvega gl. predsednika z ozirom, da se kot častni an udeleži te konvencije, kar 2bornica soglasno odobri. Delegat Pavlakovich želi ve-etl> Če bodo pisana imena Predlagateljev in podpiralcev v gasilo, oz. v zapisnik. Gl. taj-Poroča, da to je neumest-
nik 110
kajti v takih slučajih ho-(_Gj0 delegat je večkrat govoriti zadevah, ki so brez po-embne samo, da njih imena Padejo v zapisnik, zato je bilo Slasno sprejeto, da se imena Pusti jz zapisnika. xorocllo gl. tajnika ZSZ.
ko
Odloženo na deseti redni nvenciji ZSZ, dne 23. avgu-la 1937 v Denver ju, Colo.
del	se 1)0 Vam ^udn0 vi"
nimam obširnejšega
, °<=ila, kot je običajno za gl.
'mika ob enakih prilikah vzrr.1, J . -
lies
fr°k temu je, ker ZSZ se da-
nahaja na dobrem finan-stanju in vsled tega se g. v'di neumestno podajati ob-Poročilo, kajti s tem bi tratil '-----
ga važ
veliko nepotrebne-p 8e^a bi mojega časa. »0l.^obno štiriletno finančno ]9 "ei!o za dobo od 1. julija 10 ' do 30- junija 1937, je bi-Priobceno v našem uradnem
glasilu z dnem 18. t. m. kojega upam, da ste že prečitali. Slučajno pa, da niste imeli prilike tega storiti, sem pa naročil nekoliko posebnih številk od uprave Amerikanski Slovenec, ko je imam tu na razpolago ter želim, da vsi oni člani in članice te konvencije, ki niste natančno pregledali rečenega poročila, nemudoma vprašate zanj in ga pregledate, kakor hitro mogoče, kajti dolžnost vsakega vestnega člana je, zlasti pa še gl. uradnika ali zastopnika društva, da se v kolikor mogoče seznani z vodstvom ter poslovanjem Zveze. Iz rečenega štiriletnega finančnega poročila je razvidno, da smo v financi v vseh skladih lepo napredovali, in sicer sledeče:
V	smrtninskem za $51,594,92, v bolniškem in poškod-
ninskem za ............ 5,135.57,
v odškodninskem in operacijskem za .......... 1,057.40,
v dobrodelnem za .......... 68.44,
v konvenčnem za ...... 4,151.40,
v stroškovnem za ...... 2,021.70.
Skupni in čisti prebitek -
aktivnega oddelka je 64,029.43 Preostanek 30. junija
1033 .................... 175,734.17
Preostanek 30. junija
1937 .................... 239,763.60
Denar se nahaja v posameznih skladih sledeče:
V	smrtninskem ....$220,271.34,
Skupaj, kot zgodaj 239,763.60 ČLANSTVO AKTIVNEGA
ODDELKA: Pristopilo je 678 novih članov in članic, zopet sprejetih je bilo 551.
Suspendiranih je bilo 990 umrlo jih je 91. Torej smo napredovali v številu članstva za 148 udov. Dne 30. junija 1933 je Zveza štela 1954 čl. in 30. junija 1937 pa 2102.
Zavedni uradniki in člani društva Hrabri Slovani št. 17, so v Fredericku, Colo, ustanovili angleško poslujoče društvo Country Builders št. 50. V Trinidadu je sobrat Hribernick ustanovil enako društvo Whispering Pines št. 51. V Spring Glen Helper, Utah je sobrat August Topolovec, s pomočjo njegovega sina in delegata sedanje konvencije Henry Topolovec, ustanovil društvo Youths of America št. 52; in sobrat Frank M. Tomšič, član dr. Co-loradska Roža št. 44, in delegat sedanje konvencije, je pa ustanovil društvo Western Star št. 53 v Delagua, Colo. Ustanovljeno je bilo tudi društvo Danica št. 49, v Delagua, Colo, po sobratu John Logarju, toda vsled delavskih razmer, se je moralo razpustiti in članstvo je prestopilo k društvom št. 17 in 40.
Vsem tem zavednim članom, ki so ustanovili, kakor tudi onim, ki so pripomogli k ustanovitvi društev, se na tem me-"stu javno zahvaljujem ter se priporočam, da tudi v bodoče skušajo ustanoviti nova društva in želim, da bi dobili mnogo posnemalcev. Zveza naj pa ukrene na tej konvenciji, da pošlje organizatorje od naselbine do naselbine, kajti le na ta način bo nam mogoče pričeti napredovati v številu članstva.
Poleg dr. št. 49, sta tudi prenehala s poslovanjem društva Združeni Slovenci št. 43, v Waukegan, 111. in pa dr. Pathfinders št. 47, v Ezra, 111.
Članstvo ml. odd.:
Pristopilo je 1265 članov in članic, zopet sprejetih je bilo 456. Prestopilo v aktivno članstvo 220, suspendiranih je bilo 927, in umrlo jih je 7. Torej smo napredovali v članstvu tega oddelka za 567 članov in članic- Dne 30. junija 1933 je Zveza štela 1091 članov in članic, in 30. junija 1937 pa 1658.
Skupni napredek v članstvu obeh oddelkov je 715. Dne 30. junija 1933 je Zveza štela 3045 članov in članic, in 30 junija 1937 jih pa šteje 3760.
SOLVENTNOST:
V smislu pravil in državnih zakonov, so naši certifikati o-cenjeni po državno pripozna-nemu aktuarju ob zaključku vsakega fiskalnega leta, koje vrednost kaže pod zapriseženimi izjavami aktuarja, oz. po pismu iz Insurance Department države Illinois, da sol-ventnost Zveze je bila sledeče: 31. Decembra 1933: 104.48%; 1934:103.80% ;1935: 104.66%; in 1936 pa 107.52%'. Da naša solventnost stoji nadstopro-centno, se moramo zahvaliti gl. odboru, ker je vedno pazil, da je bil denar Zveze naložen, da smo prejemali precej lepo mero obresti, osobito se pa moramo zahvaliti sobratu predsedniku gl. nadzornega odbora,kater i mi je vedno stal na strani
Skupni napredek v
mlad. oddelku ................4,101.13
Preostanek 30. junija
!933 ............................................8,995.06
Preostanek 30. junija
1937 ........................13,096.19
Prvo narodno mladinsko konvencijo, ki se vrši skupno z deseto redno konvencijo ZSZ, je pripomoglo k velikemu uspehu pri agitaciji članstva v ta oddelek, zato priporočam bodočemu gl. odboru, da naj kaj takega tudi v bodoče razpiše.
Popolnoma se strinjam z delegatom Joseph Skrabec in tajnikom društva Cleveland št. 23,
ter točno in vestno kooperiral z uradom gl. tajnika zlasti pa še v investicijskih in legalnih zadevah. V zadnjih štirih letih smo prejeli obresti od naših investicij in hranilnih vlog sledeče: za leto 1933: 3.15%; za 1934: 3.83% ; za 1935:4.52%; in za 1936 pa 4.15%, kar je precej dobra obrestna mera,, in če bomo še v nadalje prejemali tako visoke obersti kot jih sedaj prejemamo, bo solventnost Zveze še bolj rastlo kot je do sedaj. Vsekakor pa moramo biti zelo previdni, da smrtninske asesmente ne znižamo, kajti tudi naša umrljivost znaša nad stoprocentno, dasi-ravno pazim na vseh koncih in krajih, da se tudi to stanje izboljša, se nam do sedaj še ni posrečilo. Vse sumljive slučaje sem s pomočjo vrhovnega zdravnika temeljito preiskal predno sem dovolil izplačilo^ in če pojasnilo še ni bilo zadosti jasno ali razumljivo, sem zadevo še nadalje predložil gl. odboru v rešitev na polletnih sejah. Zato apeliram na spoštovano zbornico, da smo pri agitaciji za nove člane zelo previdni, oz. da ne priporočamo za sprejem takih oseb, ki ne izgledajo, da so pri dobrem zdravju, kakor tudi, da pazimo, da bodo ob njih pristopu pravilno starost povedali.
Kot član odbora za pravila, sem mnenja, da naša sedanja pravila so najboljša izmed vsemi pravil bratskih podpornih organizacij v Ameriki, zato se mi je videlo neumestno, da bi ta odbor se sestal, oz. skupaj prišel v svrho razveljave ali gmendira-nja pravil. In, ker se ni noben drugi član nič oglasil, sem mnenja, da vsi ostali člani rečenega odbora, so enakih misli. Edine spremembe, ki mislim, da bi bile v napredek Zveze in olajšanje agitacije za nove člane, priporočam konvenciji, in z menoj se strinjajo tudi ostali člani tega odbora s kojim sem prišel v do-tiko so, da se v bodoče plačajo podpore iz narasle rezerve, kot določeno v točki 217, po $1.00 dnevno za prvih 180 dni namesto samo 90 dni, kot je sedaj določeno v točki 220, in po preteku 180 dni bolezni naj bi bil član upravičen, da vleče iz njegove rezerve po 50c dnevno, dokler je bolan, namesto, da bi bil po preteku enega leta bolezni zopet u-pravičen do $1.00 dnevne bolniške podpore. Ako traja bolezen nad sedem dni od dne, ko je član imel zdravniško postrežbo in se je javil društvenemu tajniku, naj se podpora plača od dne pravilne prijave. Ker so se tudi porodni slučaji med članicami znatno skrčili, zato priporočam, da se tozadevne nagrade zvišajo iz $10.00 na $15.00. Lestvice, ki so sedaj v veljavi naj ostanejo neizpremenjene. Ravno to priporočam za vsa ostala pravila, da ostanejo v kolikor največ mogoče neizpremenjena. Po mojem mnenju je neumestno in nepraktično čitati pravila od točke do točke kot se je delalo prejšnje čase, zato priporočam članom in članicam te konvencije, če imajo kako priporočilo za spremembo pravil, naj tako spremembo spišejo ter izroče konvenčnemu odseku za pravila.
Dasiravno je bilo finančno poročilo mladinskega oddelka pri-občeno v uradnem glasilu z dnem 18. t. m., se mi vidi umestno, da tukaj poročam, da smo v smrtninskem skladu napredova-]i za ............................$3,607.94
katera dva sta pisala v našem glasilu, da je skrajni čas, da ZSZ ima prihodnjo konvencijo izven države Colorado. Ravno tega mnenja sem bil tudi jaz že delj časa, zato predlagam, da se naša prihodnja konvencija vrši v Chicagi ali pa v So. Chicagi
Ravno tako tudi želim, da ta konvencija izvoli kolikor mogoče gl. uradnikov, zlasti pa še porotnikov, izven države Colorado, kajti to bo nam veliko pripomoglo pri agitaciji v prihodnjih štirih letih. Po mojem mnenju je to tudi želja splošnega članstva, kar se je pokazalo pri zadnjih volitvah za petega gl. porotnika, pri katerem splošnem glasovanju je edini kandidat izven Colorado, sobrat Mike Popovich prejel več glasov kot vsi ostali kandidatje. Sobrat Popovich je bil torej izvoljen na izpraznjeno mesto, katero je bilo povzročeno vsled smrti pokojnega sobrata Dan Radovich, za petega gl. porotnika ZSZ z absolutno večino oddanih glasov. To je torej pač jasen dokaz, da želj g članstva ZSZ je ,da se začnemr bolj množiti po vseh Združeni! Državah Ameriških. Našemi" petemu gl. porotniku, pa čestitam na njegovo izvolitev, in u-i pam ter želim, da bomo v bodoče imeli večjo število tako agiinih gl. uradnikov kot je sobiat Popovich.
Splošno o poslovanju v gl. uradu:
Kolikor delj časa Zveza posluje, toliko več dela je v gl. uradu, zlasti pa še v smislu naših sedanjih pravil ter državnih za konov, kjer je dana prilika članom, da se zavarujejo v različne smrtninske razrede ter konvertirajo svoje certifikate iz enega razreda v drugega, je delo gl. tajnika od dne do dne bolj komplicirano, zato sem moral večkrat opravljati čezurno delo, in sem tudi iskal pomoči pri članih svoje družine, da mi je bilo mogoče poslovanje Zveze pravočasno izvrševati. Zato upam in želim, da bodoči gl. tajnik bo za svoje točno in pošteno delo bolj pošteno plačan kot sem bil jaz.
Gl. odboru, kakor tudi uradnikom in uradnicam krajevnih društev, ter celokupnemu članstvu, se iskreno zahvaljujem za njih složno poslovanje ter sodelovanje z mojim uradom.
Ker so se delavske razmere veliko izboljšale od zadnje konvencije, sem trdno uverjen, če bomo izvolili agilne bodoče gl uradnike, da se bo naša dična Zveza pomnožila do prihodnje konvencije tako v številu članstva, kakor tudi v financi.
S tem zaključujem svoje poročilo ter stojim na razpolago slavni konvenciji, zlasti pa še posameznim konvenčnim odsekom, v vseh ozirih in zadevah, kjer boste rabili kakih nadaljnih pojasnil, ostajam z bratskimi pozdravi, z iskreno željo, da bo 10. redna narodna konvencija ZSZ obrodila veliko dobrega sadu.
Vam udani,
Anthony Jeršin, gl. tajnik.
Poročilo gl. tajnika je bilo soglasno na podpirani predlog sprejeto kot čitano.
(Dalje prih. sredo) •>immiitnic3iiiiiiiiiiiica;iiiiiiiiiiinii:iiiiim!niiiiTimiiiniiniimiHr
1 \B
Dopisi lokalnih društev
3v_
miiiiiiiaiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiMiiiiiiiiiuiiHiumiiDiiiiiiuiuii«
IZ URADA III. GL. NADZORNIKA ZSZ.
Pueblo, Colo.
Cenjeno članstvo ZSZ. Kakor nam je znano, je bila X. redna konvencija naše Zveze zaključena 26. avgusta ob 6 uri popoldne. Upam, da ne bo tako naglo pozabljena,ker je bila ena izmed najboljših, kar jih je naša Zveza imela. — ' Nekako dolžnega se čutim, da se najprej zahvalim konvenčnem odboru ki se je skazal nasproti nam vsem delegatom in delegatinjam tako postrežljivfega. 1 Zlast'i naj velja zahvala sobratu Geo. Miroslavicltu, ki nam je lepo igral na krivo palico.
Namen mojega sedanjega vrste. Proč z zaspanostjo pri dopisa je, da bi vsak glavni naših društvih. Krepko se od-
uradnik gotovo izpolnil svoje dolžnosti in delal za napre.. dek naše dične organizacije in kateri ne bo delal, naj ga opominjajo na njegove obljube napredujoča dela drugih, ki bodo gotovo priobčena v našem glasjlu Amerikanskem Slovencu. Le vsi z navdušenjem na delo, da nas ne bo moral naš novoizvoljeni predsednik Leo Jurjovec vedno opominjati v našem glasilu na dane obljube. — Že večkrat se je bralo v našem glasilu, da bi naj vsak član pridobil po enega novega. Lepa ideja to, ampak jaz sem drugačnega mnenja. Kakor sem že na konvenciji govoril: Meseca decembra vsako društvo voli nove uradnike in uradnice. Ti uradniki imajo plačo, eni seveda več, drugi manj. Moje mnenje torej je, da če ne bodo društveni uradniki delali za napredek,je to težko pričakovati od posameznih članov ali članic. Zato je treba pri volivah dobro paziti, da se voli take uradnike in uradnice, ki so za napredek.
Druga stvar je pa ta. Vsi govorimo za našo mladino in o njej, da bi kolikor mogoče glede mladine napredovali. V tem že tudi v resnici lepo napredujemo in pridobimo jih vsako leto lepo število. Toda, ena stvar je pri tem, kakor se meni dozdeva, da jih potem ne znamo več pri društvu obdržati. Vsi vemo, da se mladina le bolj malo zanima za naše stvari pri sejah, ker ima vse drugačne ideje kot mi starejši. Zato glejmo zlasti na to, da ne pride na sejah do kakega navskrižja in nesporazumljenja, zlasti ne do prepira,kajti to zelo slabo vpliva na mladino in večkrat se zgodi, da kateri zaradi tega odpade od društva in Zveze. Saj veste, da če se pri društvu, ali pa tudi drugače, kaj slabega zgodi, ve o tem vsa naselbina, če se pa kaj dobrega, ostane navadno bolj skrito. Zapomnimo si, da druge organizacije lepo ravnajo s svojim članstvom. Ravnaj-mo tudi mi lepo in napredek nam bo zagotovljen. — Zelo priporočljivo bi bilo za mnoga društva, da bi napravili po sejah kake male privlačne zabave, da bi se članstvo začelo zanimati za seje. Lahko bi morda po nekod napravili eno sejo za starejše člane, eno sejo pa za mlajše, potem, se meni zdi, bi bile seje bolj obiskano. Pazimo na to, d t-, bomo članom kolikor mogoče vstregli, pa bomo imeli napredek.
Kakor je nam znano, bo naša prihodnja konvencija v Chicago, 111. Upam, da, prepričan sem, da bodo imela tako društva v i Chicagi lepšo priliko za napredek in da bodo do prihodnje konvencije imela najmanj toliko članstva, da bodo najmanj štirje delegatje več iz države Illinois kot so bili na zadnji konvenciji, in to v obeh oddelkih. — Kar se tiče športnega gibanja, bo pa že glavni urad na decemberski seji kaj odločil. Če bo le mogoče, se bo napravilo kaj boljšega kot smo imeli dosedaj, kajti to bo tudi pomagalo do napredka — Pozdrav vsemu članstvu, zlasti pa delegatom in delegatinjam zadnje konvencije/
Joe Blatnik, III. nadzornik N -O-
SPOMINI NA KONVENCIJO ZSZ V DENVERJU, COLORADO
Cleveland, O.
Deseta redna konvencija ZSZ, ki je zborovala koncem meseca avgusta v Denverju, Colorado, je storila mnogo izboljšanj v korist svojega članstva. Zato je upati, da je naredila s tem velik korale naprej. Nas vseh članov Zveze je pa dolžnost, da pridobivamo nove člane v naše
pravimo na delo, ker s pravim prizadevanjem in agil-nostjo bi se dalo še mnogo narediti.
Naj tudi1 nekoliko opišem utise, katere sem dobila na omenjeni konvenciji in sploh na mojem potovanju. — Ko, smo elevelandska delegacija stopili v Denverju na postaji1 iz vlaka dne 22. avgusta ob 9. uri dopoldne, so nas tam že pričakovali konvenčni pripravljalni odborniki, da nas z avtomobili pripeljejo v mesto. Naenkrat pa začne pokati in ko se prestrašeni ozremo v smer odkoder smo zaslišali strele, vidmo lepo oblečene "cowboye," ki so nekak simbol zapada in kateri so nas s salvami pozdravili. Nato nas odpeljejo vsakega na svoje stanovanje. Jaz in Mrs. Mervar sva se hitro udomačili pri prijazni George Pavlakovičevi družini in gotovo nobena ne bo pozabila njihove vsestranske po-strežljivostil rZato sprejmite na tem mestu mojo iskreno zahvalo. — Zvečer 22. avgusta je bila v Slovenskem domu prirejena v počast delegaciji lepa veseloigra, pri kateri smo se prav od srca nasmijali. Vsa čast igrovodji in igralcem za tako dovršen nastop. Igri je sledilo lepo, petje pod vodstvom zmožnega vodje Geo. Miroslavicha, ki je tudi ob enem prvi podpredsednik ZSZ. Slednji je na humorističen način vodil zbor obstoječ iz mladih fantov in deklet, ki so prav u-brano peŠ! po večin?, slovenske pesmi. — V sredo popoldne so se pa začeli zbirati avtomobili ;pred Slovenskim domom, -da nas popeljejo po mestu in; ha, razgled v hribe. Mene in Mrs. Mervar je to pot vozil poznani in spoštovani Mr. A. Anzichek in njegova soproga. Ker smo imeli spretnega voznika, se nismo bali. vijugastih in strmih potov, ampak smo z začudenjem gledale na lepoto narave, ki se je tu nakopičila in uživale krasen razgled, ki se tukaj nudi gledalcem na vse strani. — Ustavili smo se tudi na mestu, kjer je pokopan Buffalo Bill. Ta prostor je ograjen in je v vispčini. Nev koliko nižje Pa je poslopje imenovano Buffalo Bill muzej, okrašeno z raznimi trofejami. Postavljene so pa tudi mize,kjer se dobe razne hladilne pijače. O tem Buffalo Billu, ki je postal slovit radi svoje drznosti in spretnosti v lovu na bivole in kateri se je tudi vojskoval z Indijanci, sem že mnogo brala, zato sem tudi bolj z zanimanjem ogledovala kraj koder je hodi! in kjer ima sedaj svoj zadnji počitek.— Na tem potu smo se tudi ustavili v pivovarni, kjer smo bili postrežem s pivom in prigrizkom. — Tukaj je tudi zelo romantičen kraj, menim, da "Red1 Rock" imenovan, kjer so videti skale na vrhu hriba kot kakšne trdnjave. Splošno je bila ta vožnja v hribe za človeka, ki takemu svetu nI vajen, nad vse krasna in za nimiva. — Zvečer istega dne se je pa v Slovenskem domu vršil banket, kjer je bilo navzočega mnogo naroda, med njimi tudi č. g. župnik slovenske cerkve Father Judnič in še več raznih javnih zastopnikov, katerih imena mi pa niso znana. Na tem oan-ketu se je še najbolj pokazala gostoljubnost in pa spretnost konvenčnega pripravljalnega odbora. Resnica je, da ste storili več kot je bila vaša dolžnost, zato vam gre vse priznanje in zahvala. «
Posebno hvalo sem se dolžna družini A. Anziichek, ki so mi izkazali toliko različnih prijetnosti. Omenjeni so miti razkazal! mestne parke, ki so zelo lepi. V Washington parku, gojijo menda vse (Daljo na, strani)
Strang
W'
•AMERIKANSKI SLOVENEC
Sreda, 22. septembra 1937
ROMAN
Spicala B. Orczy Prevedel Paulus
Vsa se je razvnela, polglasno, hlastno je šepetala. Sama sebi si je delala pogum in tudi Andreja je hotela navdati z zaupanjem.
Pa žalostno je Andrej zmajal z glavo.
"Molčite, gospod Andrej?" je rekla ne-potrpežljivo. "Čemu odkimavate, čemu gledate tako žalostno predse?"
"Vaši načrti, gospa, so vsi rožnati, toda pozabili ste na najvažnejšo dejstvo—."
"Na katero? Kaj bi naj bila pozabila? Katero dejstvo mislite?"
"Dejstvo, ki stoji šest čevljev visoko in ki se imenuje Percy Blakeney."
"Ne razumem vas."
"Ali mislite, da bo Blakeney odšel odtod, dokler ni izvršil, kar si je namenil?"
"Mislite da — "
"Mislite na grofa Tournay!"
"Tournay—?"
"Na Armanda —, na druge —!"
»Ah — moj brat!" Bolesten vzdih se ji je izvil iz prsi. "Bog mi odpusti — pozabila sem nanj!"
"Vsi ti čakajo v tem trenutku z neo-mahljivo trdnim zaupanjem na "Dušico", ki je zastavil častno besedo, da jih bo varno prepeljal na Angleško."
Res je pozabila! Ljubezen ženske, ki ljubi iz vsega srca, je sebična. In Margareta je ljubila svojega moža iz vsega srca. V tej svoji ljubezni ni zadnjih 24 ur mislila na drugo ko nanj. Njegovo ljubljeno, dragoceno življenje, nevarnost, v katero se je podajal, — Percy, njen ljubljen soprog, plemeniti junak, edino on je napolnjeval njeno dušo in njeno srce.
"Moj brat —!" je vzdihnila in solze so ji silile v oči, ko se je spomnila nani, na svojega Armanda, na tovariša in ljubljenca svoje mladosti, ki je zanj žrtvovala svoj ženski ponos, svojo čast, vse — zagrešila izdajstvo ter — nevede — celo poslala svojega moža v smrt —.
"Gospod Percy Blakeney bi ne bil naš slavni, oboževani vodja", je nadaljeval Andrej ponosno, "če bi bil zmožen snesti svojo častno besedo. Že sama misel na to je zanj nemogoča, razžaljiva!"
Molk je zavladal.
Margareta si je zakrila lice z rokami in solze so ji pritrkljale skozi tresoče se prste. Andrej ni mogel govoriti. Srce ga je bolelo, ko je gledal bridko žalost lepe žene.
Zavedal se je, v kak nevaren položaj jih je vse spravila —. Le predobro je poznal svojega prijatelja in poveljnika, njegov neustrašeni pogum, njegovo brezmejno drznost, njegove nedotakljive nazore o častni besedi. Vedel je, da bo Blakeney kljuboval vsaki nevarnosti, tvegal rajši življenje ko pa prelomil besedo, da bo s samim Chauvelinom trdo za seboj poskusil tudi zadnje obupno sredstvo in bo rajši sam poginil, ko pa da bi zapustil tiste, ki vanj zaupajo.
Margareta je dvignila glavo in šiloma potlačila solze.
"Prav govorite! In — sram bi me bilo, če bi ga odvračala od njegove dolžnosti. Saj bi bilo tudi zaman, kakor pravite. Bog mu daj moči in razsvetljenja, da bi premagal srečno vse svoje nasprotnike! Vas pa naj vzame seboj, ko bo šel na delo. Upam da se vas ne bo branil. Vaš razum
in vaša moč mu bodeta morebiti potrebna. Bog vaju čuvaj! — Medtem pa ne smeva izgubljati časa! Vedno sem še vkljub vsemu prepričana, da ga moreva rešiti ali pa mu vsaj mnogo koristiti, če ga o pravem času posvariva."
"Gotovo! Če bo vedel, da je v neposredni nevarnosti, bo še bolj previden. V nevarnosti je njegova bistroumnost in iznajdljivost čudovita!"
"Kaj torej mislite, ali bi ne bilo dobro, če bi šli nekoliko pogledat po okolici, jaz pa bi tukaj počakala nanj? Morebiti se srečata. Mnogo dragocenega časa pridobiva. In če ga najdete, povejte mu, da mu je Chauvelin za petami!"
"Pa v temle brlogu vendar ne morete sami ostati!"
"Bom že potrpela. — Pa lahko bi vprašali našega godrnjavega krčmarja, ali bi ne mogel odstopiti za nekaj časa kako drugo sobo, kjer bi bila varna pred preveč radovednimi očmi slučajnih gostov. Ponudite mu denarja! Precej mu ga lahko daste. In ko bo prišel "visokozrastli Anglež", naj mi koj pride javit."
Mirno je govorila, da, veselo in zaupno. Pripravila se je na najhujše, če bi res prišlo. Ni hotela več kazati slabosti, vredna je hotela biti njega, ki je tvegal življenje za bližnjega.
Andrej pa je radevolje ubogal. Videl je, da je močnega duha, odločna, da ji sme zaupati.
Stopil je k vratom, skozi katere sta odšla Brogard in njegova babnica, in je potrkal. Ploha godrnjavih kletvic mu je odgovorila.
"He, prijatelj Brogard," mu je zaklical, "gospa bi rada počivala za nekaj ur. Ali ji morete dati kako drugo sobo? Sama bi
rada bila."
Vzel je nekaj zlatov iz žepa in požven-ketal z njimi prav pomenljivo.
Brogard je med njegovimi besedami odprl vrata in ga po svoji navadi malomarno poslušal. Ko pa je cul žvenketati denar, se je vidno ogrel. Vzel je pipo iz ust in stopil v sobo.
S palcem je pokazal čez ramo po stopnicah in zagodrnjal:
"Tamle gori lahko čaka. Je čisto udobno in drugega prostora nimam."
Margareta je na prvi pogled spoznala ugodno lego sobe in korist, ki jo bo imela od nje.
"To bo zelo primerno," je dejala Andreju po angleško. "Dajte mu denar! Prav srečna bom tam gori. Lep razgled bom imela po gostilniški sobi, mene pa nihče ne bo opazil"
Zadovoljno je pokimala Brogardu. Svobodoljubni republikanec se je celo toliko ponižal, da je zlezel po stopnicah ter z nogami in rokami začel pospravljati slamo, ki je ležala po tleh te njegove "boljše sobe".
"Prosim vas, da se z ničemer ne prenaglite, naj se zgodi karkoli!" je pravil Andrej Margareti. "Ne pozabite, da je okolica koče posajena z vohuni! Ne pokažite se Percyju razen če ste popolnoma prepričani, da ni nikogar blizu!"
(Dalje prihodnjič)
(Nadaljevanje s 3. str.)
vrste cvetlic; y City parku je tudi krasno, zlasti zvečer, ko igra godba in je napravljen umeten vodopad v raznih oblikah in barvah. — Denver je čisto in zdravo mesto, zato ima pa tudi vedno mnogo turistov. Jaz sem se kar domača počutila, ker sem srečavala :toKko poznanih, kot družino Per me, družino Okorn,družino Lunka in še mnogo drugih, katerih imena pa ne morem navesti. Ne smem tudi pozabiti glavnega tajnika A. Jeršina in njegove soproge ter se jim zahvaliti za njihovo vsestransko uslužnost in postrežlji-vost.
Ko je bila konvencija končana, smo se delegatje in de-legatinje razšli na vse vetrove. Jaz sem se za nekaj ur ustavila na poti v mestu Pueblo, kjer sem obiskala družino Raspet. Ker je bilo pa to pozno zvečer, ni bilo mogoče da bi si kaj mnogo ogledali mesto, vendar, kolikor smo ga videli, se mi je prav do-padlo. Hvala Frances Raspet in družini za lep sprejem in spremitev na kolodvor. — Od tam sem se z vlakom odpeljala v Salida, Colo., ki je majhno mestece, vse obdano od visokega gorovja. Tukaj sem iz sladkega spanja zbu dila že dolgotrajne prijatelje, družino Anton Gaber. Z veseljem smo se pozdravili in drugi dan sta me on in so-, proga peljala z avtom v Leadville, Colorado, kjer sem nekoč živela skozi deset let. Seveda, je bilo tudi tukaj veselo snidenje s sorodniki in znanci, saj se nismo videli že dolgo let. — Lepa hvala družini Ponikvar, potem družinam Jakich in Mehle, za vso prijaznost in postrežljivost. Hvala Matt Jamniku za lepa voščila in poslovilne besede in enako vsem znancem, ki ste se nahajali v družbi za časa mojega, sicer kratkega bivanja med Vami. Ni več veliko Slovencev v Leadvillu, a kar jih je so složni in dobro organizirani, kar zlasti priča lepa cerkev sv. Jožefa, katero sem imela priliko videti tudi od znotraj. Občudovati sem morala umetne slike, ka tere je napravil sam župnik Rev. Trunk. — Končno je bk lo treba dati slovo tudi temu gorskemu mestecu in vsem dragim prijateljem. — Sedaj pa moram končati, saj se je ta moj dopis že precej na
dolgo {razvlekel. — Vsem, katere sem na tem potovanju srečala pa kličem: Bog vas .živi!
Frances Pomik v ar, bivša delegatinja
Opomba uredništva: Ker
smo tu priobčeni! dopis prejeli ko je bilo zadnje glasilo že v tisku, nam ga ni bilo mogoče objaviti v zadnji številki glasila.
snnimiiitminlnimniinnmniuiffliiHnnnimnimmJiinimiiiinB
1 ZSZ ENGLISH SECTION I
CHICAGO YOUNGSTER'S BRANCH NO. 2, WSA.
Chicago, 111.
Some Folks claim that nobody loves a fat man, while others say — Wait a minute! Am I on the right program folks. This isn't by any chance i he Get Thin" program. No! Well, scat my cat, I reckon I'm wrong. Then it it isn't that it must be none other than our good old station CYB2 bring you news of our branch. Well, here comes our friend, "The Shadow.
Take it away.	, „, , „
Ha, ha, ha, It is I, "The Shadow What happened to the remarkable friend, "The Shadow." Ha, ha. What has happened to our announcer today? Talking of getting thin. Proof. Nobody here is fat although some might be pleasantly plump. Oh, Bosh.
RAZNE ZANIMIVOSTI
SKRIVNOST KRESNIC
Iz Tokija poročajo, da je japonskemu profesorju Šibatiju uspelo pojasniti skrivnost "mrzle luči", kakršno dajejo n. pr. kresnice. Učenjak je svetilni organ teh hroščev raziskal z Ront-genovimi žarki in pravi, da je v tem organu odkril kristal, ki oddaja mrzlo svetlobo. Zdi se, da gre za snov, ki se prične svetiti z drgnjenjem, v tem primeru jo drgnejo mišice.
--o-
NAJKRAJŠA VOJNA VSEH ČASOV Konec prejšnjega stoletja, leta 1896., je napovedal sultan, ki je gospodoval na vzhodnoafri-škem otoku Sanzibarju, vojno Angliji, ker je pač smatral, da ta preveč posega s svojim vplivom v njegove pokrajine. Ko je prišla v London brzojavka o vojni napovedi, je dobila neka angleška bojna ladja, ki se je tedaj mudila v Sanzibarju, pove Ije, da začne obstreljevati sul
tanove palače. To se je zgodilo
mignt De pie^baunj' piu...^- —>--- i	r	« <=
Let's call the whole thing off and start I takorekoč v trenutku, ravno ta-
'ko hitro pa je bila potopljena
tudi edina sultanova ladja, ki je
bila zasidrana v pristanišču na
in ga ugriznila v levico. Majer se je naredil mrtvega, nato ga je ■ medvedka pustila, a ga je spet napadla, ko je delavec vstal in hotel zbežati. Medvedka ga je tako obdelala, da je delavec nezavesten obležal.
-o-
MRAVLJE, KI POJEJO
Znanstveni listi poročajo o raziskovanju učenja H. Autru-ma, ki se bavi s proučavanjem mravelj iz družin mirmika in formika. Mravlje teh družin imajo posebne utripajoče ude, ki" z njimi proizvajajo glasove, katerih pa seveda človeško uho ne more slišati. Autrum je pustil, da so mravlje tekle po taki podlagi, ki je bila občutljiva za glasove. Glasove je sprejel z mikrofonom in jih ojačil z zvočnikom. Potem je mogel določiti, da so utripajoči udi na drugem obročku zadka in začno utripati in "peti", kadar se jih dotakne kaka druga mravlja s tipalkami. Mravlja "poje" le, če je razburjena ali v pijanosti.
our news.
First, we wish to express our deepest sympathy to one of our good members, Miss Anna Svigel, on the death of her father.
Before I forget, in my last article 1 forgot to mention the fact that some new members were initiated at our last meeting. Yes, our members are still working for new ones. That's the spirit, boys and girls and we'll show whose branch is the best.
School is here, school is here, we're about to star the school year. Ha, ha. Well, well, all the little kiddies will be going back in a couple of days and then they'll put their nose to the grind-stone and work and work and work. And now my Chickedees run off with your books and I'll leave you with a "Be Good and Keep Smiling."
Ha, ha, ha,	"The Shadow."
That was the "remarkable" friend, "The Shadow." We'll be on again on the same Station and same time. Won't you listen?
-o- '
UNITED COMRADES NO. 1, WSA.
Denver, Colo.
Don't really know how to begin to tell about the Convention that was held here a while back. I enjoyed it very much and learned a lot about the WSA. I never could have learned and made many new friends which will stay in my memory always.
I am very proud that we have such wonderful man for our supervisor, Brother Miroslavich, for I don't think there could be another person that could take his place, he just treated all of us as his own children.
The credit goes to other officers a lot too, for they all worked hand in hand for the benefit of the 10th adult and 1st juvenile convention.
I'm going to try all I can to prosper with new members and get as many as I can for now I realized what wonderful organization WSA is.
Would like to hear from other juveniles and delegates. Sending sisterly regards to all the delegates and members of WSA.
Mary Jane Granda, a delegate.
Sanzibarju- Preteklo je točno sedem in trideset minut, odkar je prispela vojna napoved v London in že je bil sultan na begu ter je na njegovi palači zavihra-la bela zastava. Vojna je bila končana. To je bila najbrž najkrajša vojna v svetovni zgodovini sploh.
-o-
NEVARNI MEDVEDI
Iz Moravske Ostrave poročajo: V velikih gozdovih so pri nas še medvedje, vendar niso še nikoli napadli človeka, ampak so nasprotno še zbežali, čim so zagledali ljudi. Zato je tem bolj čudno slišati, da so medvedje na dveh krajih napadli 'judi. Nekega ovčarja, Grleckcga, je pri Bistricki napadel meJved, mu odgriznil uhelj in mu s kremplji posnel kožo z obraza. Pastir se je onesvestil, nakar ga je medved pustil. K sreči so pastirja kmalu nato našli delavci, ki so ga spravili v bolnišnico.— Drugi.primer pa se je ?.godil ne daleč od tega kraja, ko je medvedka napadla delavca Majerja
.......„.,,.
I
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS
zdeluje vse vrste tiskovine, za
društva, organizacije in posameznike, lično in poceni.
Poskusite in prepričajte se!
Velikanska razprodaja
Novih in nazaj sprejetih avtomobilov v Chicagi je zdaj v teku v U. S. Auto Finance Co. 134© W.Mrd SV
Nikjer na svetu ne najdete take izbire najnovejših vzorcev po tako smešno nizkih cenah.
Vsak izdelek avtomobila je tukaj zastopan — drug ob drugi — nad 300 kar — 1937 in 1936 — Buicks, Cadillacs, La Salle, Oldsmobiles, Pontiacs, Chevrolets, Chryslers, De Sotos, Dodges, Plymouths, Fords, Nashes, Lafayettes, Studebakers, Hudsons, Terraplanes, Willys,
Pscksrds
PRIMERJAJTE — IZBERITE TISTO, KI VAM NAJBOLJ UGAJA IN PRIHRANITE VEC KOT POLOVICO.
Samo pomislite, popolnoma nov avto za samo $395 — z 90 dnevno garancijo in 10 dnevno poizkušno vožnjo.
Imamo tudi preko 200 starih modelov kar, popravljenih in garan-tiranih, 1933, 1934, 1935—Fords, Chevrolets, Buicks, Oldsmobiles, Lin-colns Chryslers, Packards, Pontiacs, Plymouths — za nič več kakor $45.
NE ODLAŠAJTE - PRIDITE K NAM DANES
ALI V NEDELJO.
MI ABSOLUTNO GARANTIRAMO, DA VAM PRIHRANIMO DENAR.
Mi smo največja avtomobilska finančna družba v Chicagi — nad 20 let v biznesu.
NE POTREBUJETE GOTOVINE - SPREJMEMO STARI AVTO KOT PRVO PLAČILO-PREOSTANEK V MALIH OBROKIH DO 2 LET.
Odprto imamo vsak dan do 10. zvečer in odprto je ves dan ob nedeljah.
U.S. AUTO FINANCE CO.
UDOBNEJŠE POTOVANJE
Sedaj, ko je poletni naval potnikov za Evropo pojenjal, bo potovanje udobnejše in prijetnejše. Ako ste pred Božičem namenjeni v stari kraj, mi čim prej pišite za Vozni red parnikov, art in druge informacije.
ccne
Cene za denarne pošiljke:
200........................za $ 5.00
ZDAJ JE ČAS!
Da si izberete dom, ki bo odgovarjal vašim potrebam.
Mi vam nudimo sledeče hiše, da si jih ogledate. Naslovi so vam na razpolago. Pridite v naš urad za vsa pojasnila.
1.	LESENA HIŠA z 4 sobami na 22nd PL, blizu cerkve....$l,800.00
2.	ZIDANA in deloma LESENA HIŠA z 6 sobami na 23. cesti,
. samo ..................................$2,100.00
3.	DVOJNA HIŠA Z OPEKE, na .... dveh lotah na Coulter Street, sa-.....mo za ..............................:.$3,450.00
4.	DVONADSTROPNA ZIDANA HIŠA, z trgovino in dvema ren-
. toma ....................................$3,350.00
5.	TRINADSTROPNA ZIDANA in deloma lesena hiša, trije renti
. po 4 sobe, na 21st P1.....$3,900.00
6.	NA VOGALU 21st Place in Da-men avenue. Sedanja najemnina
. na mesec $72. Cena........$5,500.00
7.	ZIDANI BUNGALOW z 6 sobami v Berwynu..............$7,650.00
8.	TRINADSTROPNA HIŠA na
. vogalu, ki ima 8 rentov. Ta hiša z sedanjo ceno se bo s samo na-. jemnino splačala v sedmih in pol . letih. Poglejte to hišo.
Vse navedene hiše in posestva in še mnogo drugih ima zdaj na prodaj zemljiška realitetna firma
EMIL A. BASENER,
na 2116 W. Cermak Road,
V CHICAGI.
Zglasite se v uradu imenovane firme in vprašajte za slovenskega prodajalca in zastopnika MR. FRANK P. KOSMACH, ki je v realitetni trgovini že skoro 25 let v tej okolici, pri zgoraj imenovani firmi.
Din Din
Din
Lir Lir Lir Lir
8.40 11.65 23.00 45.00
1340 West. 63rd Street
Chicago, Illinois
350........................za
500........................za
Din 1000........................za
Din 2000........................za
50........................za $ 3.45
100...........,............za 6.35
200........................za 12.25
500........................za 29.50
Lir 1000........................za 57.00
Pri večjih zneskih sorazmeren popust. — Pošiljamo tudi v am. dolarjih.
Sorodnike iz starega kraja
je sedaj mogoče dobiti, ako Vaše premoženje nudi zadostno garancijo. Pišite po pojasnila.
Notarski in drugi posli
Kadar imate kak notarski posel, ali kadar imate kako drugo zadevo s starim krajem, je v Vašem interesu, da se obrnite na sledeči naslov:
LEO ZAKRAJŠEK
General Travel Service, Inc. 302 E. 72nd St., New York, N. Y.
i DR. F. PAULICH
ZOBOZDRAVNIK
2125 So. 52nd Avenue
(poleg Douglas Elevator)
CICERO, ILL.
Tel. Cicero 610
URE: vsaki dan izvzemši srede od 9 a. m. do 8 p. m. — Ob nedeljah po dogovoru.
V naši pekarni
dobite vedno sveži narezan kruh. Poskusite naše okusne "MASLENE BISCUITS",
Iki jih dobite vsak popoldan
Vsako soboto pečemo potice. Sprejemamo naročila za ženitovanjske torte in za vse druge partije. Se priporočamo.
F E A N K F © L T ¥ M
DOMAČA PEKARNA 1854 W. 21st Pl., Tel. CanaJ 5481 Chicago, HI-