V Celju, dne 16. februarja 11)11 mkm »C 7. HH9B Uhlja tttk četrtek; ako j« te dan praznik, pa dan poprej. — T« po&ljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je poSiljati » nasloT: ^landnl Uatf« v Celju, Reklamacije so ptftnine proste. — Uredništvo: gchillerjeva ceste Met. 8. „Narodni List" »tane za Celo leto 4 K, za pol leta S- m četrt leta 1 K. Za Aasoriiro ia drage dežele na leto 8 K «0 vin. Naročnina w vlačo je tnaprej. — POMflieMa itevllka stane tO vin. i Oglasi s« računajo po 12 Tf__ Pri večkratnih olijavai znaten popust pO dogovoru. Prtrtoj Mne *a oglase je plazova« po poki na naslov: , Katodni List" t Celja. Dva zanimiva pojava. n. Drugi zanimivi, a obenem žalostni — osobito m slovenski kmečki stan — pojav pa nam kaže zadnje Ijudskt} štetje na drugI strani. Iz mnogih strani tiaše domovine prihajajo poročila e padanj« prebivalstva v mnogih kmečkih občinah. Tako se poroča baŠ iz občin Limbuš ih Vrhovdol pri Mariboru, da tam pada Število prebivalstva. Kje je temu vzrok? Naš dopisnik pravi: »V slabih kulturnih razmerah. Večina zemlje je z vinogradi nasajena, a mnogo teh je ttštta uš uničila, mladi krepki ljudje se naselijo v bližnjih Studencih in Mariboru, kjer najdejo v tovarnah In drugih obratih Zaslužek. Mnogo vinič&rij v teh krajih Stoji zaradi tega praznih. V občinah Pekre in Bistrica prebivalstvo narašča vsled industrije, ki se nahaja v teh krajih in v bližnjih Studencih.« Kratke besede, a povejo jasno in razločno ves narOdnO-gospodarski proces, ki Se vrši V našem narodu. Ha eni strani ponekod v resnici vladajoče pomanjkanje zaslužka na deželi, na-^rugi strani — in pO večini — pa pohlep po Večjem zaslužku, po mestnih zabavah, po mestni ptostoStl: VSe to gom delavne moči z dežele v mesta, v večini slučajev proletarijatu v roke, kakor je to lepo označil učenjak Oton Ammott v sledečih besedah: »Preostanek pre-ttfvalstva na deželi odpotuje v mesta. Tamkaj je izpostavljen ognjenim izkušnjam, kajti na priseljence vplivajo muogovrstneJŠe dušene izpodbirde in obilnejša prehrana. En del izkušnje ne "prebije in pripade Stalno proletarijatu ali še nižji stopnji, stopnji rfbcihcev bi lumpov. Drugi del se dviga od roda do roda, doseže samostaltta stališča, najprej v mali o&rfl, potem v stanovih višje izobraženih. Učenjakov, Uradnikov In velike industrije. Ko so take osebe kot Voditeljice družbe kolikor mogoče dovršile »a njen interes, sevrlejo proč kakor izprešana ci-tttma, da Storijo prostor drugim.« Ljudje Po mestih tolče, da jih kmetje odirajo z Visokimi cenami fcivuie in živil, kriče o kmečkih ba*0nih, lenuhih itd. In vendar se nadaljuje sedaj že desetletja isti ftbm* ljudje beže z dežele v mesta, ker jim kmet ne more dati tako visokih mezd kakor jih dobivajo v tovarnah. Krt© se, kako je v mestih drago «Vljeftje?;ln Vendsti lia tisoče in deset-tistiŽe ljudi pO mestih je mnogokrat brez dela, zunaj na kmetih da primanjkuje delavnih moči. A vsi ti tiSO& fajši žive v mestih in se pustijo kodirati« od kmečkih »oderuhov«, nego da bi Šli nazaj na deželo rn opravljan kmetijska dela — V zdravem zraku in ptl zdatfti hrani. fteižpbdbitftO je dejstvo, da se razmerje med SffevftOm Oftfh, ki so zaposlefli v 'kmetijstvu, In onih, ki so ZapOslefti v industriji, vedno izpreminja v prid slednjim. Od 1006 oseb je bilo zaposlenih v kmetijstvu in gozdarstvu v industriji L 1869. 672 197 L 11890. 624 ' 212 L 1900. 582 222. tii te številke se pojavljajo ne le pri nas na Slovenskem, ampak v celi Avstriji In tudi v drugih dr-žay&h. Razloček je le, da so podrugod kmetje spoznali, kaj je potrebno, da se temu počasi vokom pride hi so si ustvarili mogočne stanovske -organizacije, pri nas na Slovenskem pa je še danes silno maio smlšlaza kmečko združitev v nepolitične stanovske organizacije. V tem oziru ne bodo kmetom prav nič hasnile politične »kmečke zveze«, o čemur so se po triletnem obstanku naše klerikalne stranke pod firmo »kmečke zveze« gotovo že lahko prepričali; uspehe v boju za obrambo in napredek kmeč-kfega stanu bodo dosegali kmetovalci le potom nepolitičnih stanovskih kmetijskih organizacij, in te So d&tfes: Zadruge In kmetijske podružnice. Kmetje, taiti se poprimite dela, tam je vaša rešitev in vaša bodočnosti Slovencem dobre volje ! Že prihajajo prva poročila o ljudskem štetju v ittšfe časopisje. Na Koroškem kakor na Štajerskem fatbrikacija Nemcev dobro Uspeva: Z zvijačo in nasiljem izginjajo Slovenci iz tisočletnih bivališč; dvigajoča se Primorska zadaja obilo skrbi; smrten zrioj jim stopa na čelo ih v obupu delajo in fabri-oirajO Lahe; tudi Kranjska ima obilo madežev, od- kar se čuti Kočevska kot samostojna vojvodina v tej kronovini. Od Mure do Adrije in od Diobrača !^ HahahaJ. ,.Pa„tM,di.£Wi§Iimo . pa stare , Ostržove pevce, moramo pa še 'C. obrniti', & še J ima kaj brpicovca.; Hahaha! , *\j ! ,v • K« Šmarje pri Jelšah. (O ljudskern štetji v našem triu.) Naštelo se je pri nas letos 694 ose^ O. 1900 tih )e bilo 678), med temi 19 Nemicev (leta •*». 1980 še, 381) dalje 22 konj (:34), f?i gdved i.;-,' .;;, .. . '''t. '-l^ki-i^it^'^ »vJib^hKj ar t,-.'.j% grozovit® ranil zlasti na obrazu. Spravili so ga v celjsko bolnišnico. GoraHgrad. Odkar je zloglasni Berk odšel od ... '"■I' ■ ;i-f:-1• . ^ («168), 298 svinj (: 176), 1039 perutnihe '{': ?05), 18 panjev in 3 koze. Občevalnega jezica nirha letos! 7 oseb, med temi žandarrnerija in trafikant Debelak; 5 je ogrskih državljanov, od ostalih je 663 Slovencev in 19 Nemcev od teh je bilo upravičenih navesti nemščiflp,kot občevalni jezik samo 5 oseb). K' Nemcem so se priznali davčni asistent Metod Vo-dopivec, rodbini trgovcev Wa'gn'erja st. in ml:, fjn. rešpicijent Pavšer s soprogo, v šmarski okolici' rojena vdova Lorger z 2 otrokoma in trafikantinja Debelak. | ' ■! ., Mozirje. V listu »Straža«, katere naročnik sem sam, čitam o? nekem mozirskem trgovcu, da je kai na dva ljubljanska dnevnika naročen. Ker dohajajo v Mozirje: »Tagespost«, »Tagblatt«, »Deutsche Wacht« in ptujski »Štaierc« (tvoj politični sobra-tecl), tako smatram, da! je ta sum naperjen-proti meni, seve kot odločno narodnemu trgovcu, kateri ne žrtvuje vsega samo za svojo trgovino, ampak tudi za narodna društva in jih podpira,.. Tvoj politični program pa je: preganjaj, kar je narodnega! Pod krinko imunitete se skrivaš , in hočeš škodovati v svoje strankarske namene! Ako imaš še kaj značaja in politične poštenosti, pridi z odkritim vizirjem na dan, sicer te imenujem političnega fa-lota in obrekovalca, kateri zasluži pasji bič. Da Javnost zve resnico, navedem vse nevarne pplitič-ne in strokovne liste, katerih naročnik ,sem: Straža, Sldih Gospodar, Slov. Narod, Jutro, Narodni List, Gospodarski Glasnik, Planinski Vestnik, Trgovski Vestnik, Siidsteirische Volks-Stimme, Saa-zerhopfenzeitung, Niirnberger Hopfenzeitung, Obstziichter, Eierbericht, Obstbericht In Bčrsen-Courrier! To so tisti tebi nevarni politično-narodni in trgovsko-strokovni listi, katere r&b m za svojo obširno trgovino. Vprašam te: keda.l. jw» sem ti iz političnega stališča nasprotoval, te, celo škodoval? Delujem neumorno v smislu napredka ■■» kmeta, da se isti na eden ali drugi jia^n gtrot»i.» podpira, a političnega programa nimam kako' 1 Sicer pa koristim jaz v enem četrt letji več nego ti V 1000 letih. Vzrok vsega sovraštva je pa sam * zavist in ncvoščljivost, katere lastnosti »dičijo« tudi gospodo pri »Straži«. Ako te ne bo srečala pamet v tvoji politični zagrizenosti, se snideš s paragrafom, kateri te poduči politične dostojnosti in poštenosti. Vsaka stvar ima gotovo mejo! Rudoli Pevec, trgovec in posestnik. Iz Trbovelj. Gostilničar 1. Forte na Vodah je r.aročil mesarskemu učencu Mežnarju, naj pogleda. zakaj aparat za dobivanje acetil.enske luči ne funkcijonira. Dečko se je podal z gorečo svečo h kotičku, odprl glavno cev in posvetil v njo. V tistem trenotku se je plin vnel, eksplodiral in fanta nas, se jes mislilo, da bode tudi konec hujskarij prOti »stari« pbšbjilnici. Našel T»a 'se1 je nov dopiSun klerikalnih" listoV, ki se pdžjna po svojih bedastih dopisih kakor ptič po petju, ali potem piše iz Gornje-gagrada, iz Menine alf drugod. Dolgo «mo ga pustili pri miru, ker se z norcem nikdo rad ne peča. Ker je pa postal zloben« in lažnjiv, mu privoščimo nekoliko odgovora. Pa stari navadi klerikalnih do-pisunov se zadeva moŽicelj iz farovške .posojilnice v »staro« posojilnicp. v .15. štev. »Straže« češ, da se ji »ljubi klerikalnih viog«, da »prav vneto ponuja svoje deleže«, das »itna 8000 K dobička za razdeliti« in »naj bi .raje od dolga, pri hiši odpisala, da ne bo s tako visoko ceno v računu figurirala«. — iz takšnih izmišljenili nat.olcevanj, ki bi ne smeli izhajati iz duhovniških krogov,, če jim je mar ža svoj stan, hoče slepiti;, kmetsko ljudstvo. Povemo mu, da ima »stara« ppsojilnica zadosti hranilnih vlog, da ne ponuja nikojnur deležev, nasprotno Še le odbor sklene, ako sploh (koga kot uda sprejme. O čistem dobičku, ki bode znan po dokončanju račun-* skega sklepa za. leto 1910, pa sklepa bodoči občn: zbor, kako se naj, ra?d'eft I>Qpisuna pa dalje naravnost Imenujemo lažnjivca, ako trdi, da bi raje od dolga pri hiši odpisati, d^i ne bo s tako visoko ceno v računu figurirala. Koliko .$e bode od vrednosti hiše odpisalo za ,leto' 1910, bode določil prihodnji občni zbor, Povernci- mu. samo, da je bilo po računi skem sklepu za 1. 1908 odpisanih od hiše 3% v znesku 2.617.86 K, 1- 1909 pa 2% v znesku 1.702.24 K. o inventarju piti ne govorimo. Doplsun je še prer mlad zadružnik, da, bi druge 'učil gospodariti o nji-hovem imetju, ki pa sicer rtjega popolnoma nič ne briga. Boljše naj bi nasvetoval »Ljudski posojilnici v Celju«, da bi pri hiši »Belega vola« odpisala dolg. tie pa pr{pisala, da je mogla sploh bilanco sestaviti.^Dopi^un naj vpraša svoje tovariše v Celju, ki mu bo « Dol pri Hrastniku. Naši klerikalci so si' ustanovili pri nekem tukajšnjem črevljarju čitalnico, v kateri ;pa imajo na razpolago le »Štšijerca«, da se lah-tkp naslajajo ob svojih lastnih dopisih, v katerih blatijo občane, ki s»o poštenejši od njih. Posebno se odlikuje kandidat na županski stolec; temu so samega veselja izstopile oči, da jih še dandanes občudujemo. AH se je pač možicelj spomnil pri dotičnem »Štajerce vem« članku na Čase, ko je bil sam v pravem pomenu besede »kikiriki-kavS«, ko je balcal in kikiri-kal, da ga je bilo čuti po celem Dolu? Sliši se tudi, da Cusatov Jaka odklanja visOkodoneče naslove in jih prepušča svojemu starejšemu sestriču po pravu prvenstva. — Sploh pa svarimo vse kmečke zvezane, naj ne rogovilijo preveč, kajti kdor ima toliko masla na glavi, naj ne hodi na solnce. t i Dol pri Hrastniku. Precej visoko nad Dolom je cerkev svetega Jurija, kjer se berejo o raznih prilikah maše, Po maši se popiva, prepeva, pretepa in godijo se tudi stvari, o katerih je bolje, da molčimo. Gori je torej gostilna, to vemo, ne vemo pa/kdo plačuje od nje davek. Mogoče fajmošter Veterrvitf, ali bivši g. župan Šunta (Hribar) ali cerkev? Pa Še nekaj ne vemo. Zakaj vraga zahtevajo ljudje, da bi jim predložil župnik Veternik račun o omenjeni gostilni, katerega baje že 9 (reci devet) let ni bilO?: Fajmošter ..-Veternik,,modra glava, tolaži ljudi'stekoč: »Bom pisal škofu, bodo oni vredili vso stvar.«;Veii-ko pa je nevernih Tomažev, katen trdijo, da bosta morala Veternik in Šunta sama vse vredtti. Hm, malo čudno! — Se še vidimo. " :: Iz Rečice ob Savinji (Ljubljanskemu škofu v album0 Ljubljanski škof nastavlja vedno le nemške uradnike ..pri svojih žagah in v gozdarsfvu. Nimamo prav nič protj temu, a odločno prbteštlra-mo, da ti vročekrvni Germani javno kažej6- Woio nemško kulturo ter se ob vsaki priliki vozijo v šo-štanjski »Deutsches Haus« hajlat. Še večje predrznosti so si dovolili ti Germani ob priliki ljudskega štetja; Na števni poli se je baje vpisalo vse,^ kar je v škofovi službi, kot »dajč«, torej tudi vsi hlapci, dekle, otroci. Neki žolnir se je v svojem slepem sovraštvu spozabil baje tako daleč, da je svojo ženo, od katere živi že več ko 10 let ločen in ki še Na-zarja videla ni. vpisal kot tu stanujočo ženo: To sleparstvo presega že vse meje. Seve je števna pola potovala v koš in gospodje Germani-so se morali zadovoljiti s tem, kar je postavno. Da "bi se pa vendar na Slovenskem še ne zgubila kaka germanska duša, si je pr.šel na občino ogledat pok) neki fant Spatzek. To je že višek izzivanja! Da se je cela hiša ckr. avstrijskih financarjev čutila germanske krvi. je tudi zanimivo. Vočigled netnšku-tarskim lumparijam je naša dolžnost, da spravimo to v javnost. Kaj pa poreče ljubljanski škof? In občina trg Rečica, ali se ne bo ganila? Bodite odločni! Nezadovoljnež. »Velikomestnl zrak«. Tako je naslov igri, ki nam jo zadnjo nedeljo podali naši celjski diletanti v Narodnem Domu. Gluma je vredna svojega imena. Ni bilo minute, da bi kak prizor ne bil vzbudil smehu cele dvorane. Igralo pa se je tudi prav dobro. Izborni so bili gg. Salmič, dr. Koderman, in štibler ter gospa dr. Kukovčeva in gdčna Marta Hrašovčeva, dobro so pogodili uloge tudi drugi, osobito gg. prof. Mravljak, B. Rotter in gdčna Mila Sernečeva. Tudi druge vloge so bile v dobrih rokah. V slučaju ponovitve bo treba eden in drujj prizor še ugladiti. Obisk je bil vočigled najrazličnejšim prireditvam na vseh koncih in krajih prav dober. Le nekoliko več točnosti bi si želeli. Narodna godba, je med odmori podala jako lepo nekatert nove točke. Videti je, da pod vodstvom g. Seiferta godba vrlo napreduje. V Laškem trgu so zaprli 221etno Jožefo Jan-čič, katera se je klatila zadnji čas po Sp. Štajerskem in Hrvaškem ter pokradla različne predmete v skupni vrednosti do F00 K. Bila je tako predrzna, da je napravila pri orožništvu lažnjivo ovadbo pod imenom Ida Civarčič, da ji je nekdo ukradel 170 kron. Čedno ptičico so djali v varno kletko pri celjski okrožni sodniii. Iz Št. Vida pri Grobelnem. (Moje sanje.) D(»l-ge zimske noči dajejo človeku nenavadne sanje. Tako se mi je nedavno sanjalo, da sem bil po volji Vsemogočnega poklican v nebeški raj. Ne morem •r popisati vse krasote in vsega veselja, zato opišem kar sem si najbolj zapomnil. Vedno se je čulo trkanje na nebeška vrata in prihajale so duše ver-pozemeljškega sveta. Nebeški vratar je pri-spremil - vsakega na odločena m^sto.^ Naen-fcfa* začujem čuden prepir. Dv^ fta. hotela po sfti, proti volji vratarja v nebesa. Qn)ima pravi, dk ju lic-pozna, in da za razgrajače v nebesih hi prostora. Vpraša ju, odkod in kdo sta.,.. Tedaj zaslišim: E, jaz sera, Metličar Lentek, tu pa moj zvesti tovariš Vužirekov Jerneček iz Šentvida, ki sva si »aiveč prizadevala, kako bi v Šentvidu haprednja-fce v kraj spravila; kolikor sva mogla, sva jih dajala v časnike, same laži sva v »Slov. Gosp.« čez nje pisala, in jaz sem še temu svojemu tovarišu Jernejčeku tudi prav dober nasvet dal, da je moral začeti kar po krivem naprednjake toževati. Ali si nisva s takim prizadevanjem zaslužila nebes?« — Med tem je že prinesel angel velikansko knjigo življenja šentvidskih klerikalcev, in začela se je sodba. Vratar jima je z žalostnim glasom razločno čital, da sem ;tudi jaz vse razumej. Rekel jima •je, da naravnost s tem sta si zaslužila večno pogubljenje v peklenskem breznu, ker nista imela ljubezni do bližnjega. »Poyem vama, tu v nebesih • nam je eden naprednjak ljubši ko 99 klerikalcev. tZračunjena so vsa vajina slaba dela. Trosila sta -gTde laži v »Slov. Gosp;« zoper mirne napredne ! može in napravila v Šentvidu toliko sovraštva. Za •to bosta trpela v peklu.« Oba obsojenca sta oa strahu in groze popadala na tla. S tresočim glasom sta prosila milosti in odpuščanja. Milo sta jo-kaia, da sta se tudi meni, akoravno sta bila moja Velika sovražnika, v srce zasmilila in da seru jima slednjič še jaz z milo prošnjo prihitel na pomoč. Nato jima reče vratar: »Na prošnjo tega šent-vidskega naprednjaka vaju ne bom pahnil v peklensko brezno, ampak napodil bom vaju nazaj v Šentvid, da se spokorita. Za prvo pokoro pa vaju dam pretepsti.« In že so bili pripravljeni štirje hajduki spodvihani do laht, vsak je imel v rokah ibič. Najprvo jih je dohil Jernejček. Ker so zapazili, (i da jo hoče popihati, so ga privezali ža vrv k pod-voju. Ropotalo je po njegovem medlem hrbtišču, ■ da je bilo grozno. Končno je napel Vužirek vse svoje moči, vrv se je utrgala in — ušel je. A prt tem ga je še zadela božja kazen, ker si je na pod-•, vpju zlomil vrat., Vratar mu je dal še enb brco in (gah zapodil z zlomljenim vratom nazaj v Šentvid. .• Zdaj ljuto pograbijo Lenteka in tudi on je moral prestati svojo kazen. Pokalo je po zadhjem delu ;HJegovega života od nog do glave, da je odmevalo . daleč naokrog. Ko so delo dokončali, so ga izpu-, stili, da se gre vratarju zahvalit. Ves spehan in ..ijpmamljep se je komaj skobacal do vrat. Tu mu je vratar , s prstom zažugal in strogo zabičal, da ne /'•sme nikdar več po »Slov. Gosp.« čečkati ih svojih ..grdih laži trositi, ter da mora v Šentvidu vse ha- • prednjake za odpuščanje prositi ter sevz vsemi •; tepo spraviti. Kaplanu pa mora povedati, da ne sme .it; V spovednici. ljudi več zaradi »Nkt. Lista«' nadlegovati. Dalje mu je še žabičir, naj si »Narodni List« i peroči, da ga ne bo več po krčmah fehtal. šent-.^vjdskim klerikalcem pa mora povedati, naj vsi j-#ray„. pridno čitajo »Narodni List« in si naj lepe na-,.^ke in op6mine, ki so v njem pisani, k srcu vza-. nsejp. »Ali si razumel?« ga vpraša še vratar. ^Ko . bo x$e to v redu, pa pridi nazaj!« še se ni Leii-,tek odstranil, že je prišel tretji sitnost past. Bil je i;AhtleJ. Vratar ga vpraša: »Kaj pa še ti hočeš? Ali . nimam že dovolj sitnosti s šentvidskimi klerikalci?«, . Antlej se mu globoko pokloni in pravi r »Tudi jaz s:jj.fi37p kron! — Zadnji dopis v »Nar. Listu« je najšo :,t poštarico Pepo nemalo poparil, češ zdaj me pa k bojo še po časnikih slikali, o joj. Ce ne bo v poštnem uradu vse v redu, ne bomo poznali nobenega ,, .pardona. 1 •'■ - ' Kreditna in stavbena zadruga »Lastni Dom« v. Celju je imela 1. 1910. K 1,874.801.49 denarnega K ) prometa. Cisti dobiček znaša 4.840 K 12 vin., re-.,., zervni zaklad 19.000 K. Zadruga očivio/io lepo na-preduje. V Celju so našteli letos 7015 prebivalcev nasproti 6730 1. 1900. Torej napredek za niti 5 odstotkov. Naravno, saj vsled imenitnega gospodarstva celjskih mestnih očančev in Vsled tega nastale dra-„. glnje vse beži iz mesta. Koliko so našteli Sloven-cev, še dozdaj niso naznanili gospodje z magi-„. . strata. ; . Mozirje. V našem nekdaj tako narodnem trgu se še vedno bliščijo večinoma nemško-slovenski ...,. , napisi. Še bolj izzivalno pa je, da si neki tukajšnji narodni trgovec pusti slikati napis v nemških bai-„ vah. Delal mu ie to baje neki ttikajšnji akademični ... podobar, njegov prijatelj cb priliki občinskih voli-. Presneti »Wiedersacher«! Iz Dramelj. Pri nas smo imeli celi teden očete "misijonarje, ki so pa v prvi vrsti pridigali proti naprednemu časopisju. Ker pridige niso ime'e zaže-Ijenega uspeha, so se lotili ljudi v spovednic?th. --Pater je vprašal vsakega zgrevanega lešnika, je-li naročnik »Narodnega Lista« ali ne. (»Štajerc« je prišel zopet v milost, odkar je ptujski Ornig tako sijajno sprejel škofa Napotnjka ob prilijti birme v Ptuju in odkar piše vanj Linhart pbbq|5he članke.) Kdor je pritrdil, mu pater ni hotel dati svete odveze drugače, kakor da-se je zavezal, da »Narodni List« odpove.;; »Slov.;, Gosp,« ali,.. ^Stražo« sme seVeda vsakdo čitati, Če tudi dragega np delata. kakor da krafJfitai<ča$t indobrojipevsem poštenim ljudem na Sp. Stajerskem..Hava(}rij smo sc že take reklame, ki se dela s spovednjco, prižplco in sploh z izrabljanjem verskega, čustvovanja za umazane klerikalne liste. S; temi sredstvi zato gospodje ne bodo mnogo dos^ii-V , Slo^JegraJ^ol^l, Iz žabjevasi pri Slovenjgradcu. Z ozirom na dopis z dne 27. prosinfca 1911 nam pišeta nadžup-nik Lenart in kaplan Letohja, da'»ni res* da naši dušni pastirji zmirjajo in psujejo s prišnice, sejejo sovraštvo, netijo prepir, udrihajo po naprednomi slečih farartih itd., ampak' je res, da je prišel mla denič in neka žerik — narodne stranke — tožit ln z imenom naznanit napredne fantalirte {dobesedno tako v pismu obeh gospodov!! Op. uiredn.), da med božjo službo v zvoniku nad orglami najgrše reči vganjajo, da se s prižftiče izreči ne morejo. Res je, da tem naprednim faritalinom sem podpisani nadžupnik s prižnice ostro žugal in jih svaril Dalje nam piše nadžupnik Lehiart; da: »ni res, da sem moral podpisani nadžupnik se s Poljčan opolnoči odpeljati' in so biii mesto Vas ubogi vozniki s kamenjem napadeni, res pa je, — svedok Pr. Zor-tnan v Golavabuki št. 80 in vsi drugi vozniki da niso nikakor bili napadeni in so mirno vozili. Res je tudi, da sem se odpeljal ob svetlem dopol dnevu, da je g. nadučitelj Raner in cenj. učitelj stvo privodilo šolsko mladino pred župnišče in je govoril učenec Al. Rezman stovo irt potem na kolodvoru pred zbrano množico in uradniki se poslovila gdčna Ivanoševa in mi podelila šopek svežih cvetlic.« ,. V Slovenjemgradcu ic ljudsko štetje, na podla gi katerega se je naštelo 924 Nemcev in 256 Slovencev, bilo takšno, da bi iribftl tsfmbšiiji okrajni glavar, če je količkaj poštenjak, takoj storiti isto, kar je storil okr. glavar konjiški glede Konjic. Xoti}i^i otsraf. f Prestrasten ljubimec. Kmečki fant Anton Le-skovar iz Keblja pri Oplotnici, o katerem smo poročali, da je svoji »nezvesti ljubici« Mariji Gaber grozil s smrtjo in jo pretepal, je bil pred okrožna sodnijo v Celju: obsojen na štiri mesce težke ječe. Konjice. Način,' kako so- tukaj šteli Nemce in Slovence, se je celo okr. glavarju pl. Lehmanu zdel predebel, zato je takoj odredil novo štetje in imenoval za števna komisarja enega Nemca in enega Slovenca. Tako: isfc. se moralo zgoditi še marsikje ha štajerskem. 'Ji o) ' V Vitanju je umrl' posestnik in župan Edvard Mulley, star 57 let. ; l> S' *.,ni ti ohMci VirStan). Dne 3. februarja jč naglo umrl na Srčnem krču širom znani veleposestnik, žulpan Kd. k.> Jakob Bovha v VeraČkh pri Kcfejeni: Dasiravrio naš politični nasprbtnik. bil je poštenjak od nog db glave., mož sopšiovan m čislan ppvsod, kjer so ga poznali. Bil je iz dpbre kmečke . rodbine ln četudi je dovršil le domačo ljudsko šote, 'ie1 j^' izobrazil potom. čitanja toliko, da je zavzemal premnogo častnih mest in so ga kot zaupnika volili v različne kor-poracije; predvsem pa je bil umen Jn skrben gospodar in si je s svojo marljivostjo pridobil lepo premoženje. Svoji rodbihi Jd^bif tfaftJdljšf1 a cpli okolici blag dobrotnik. VirŠtanjski šoli Je bil cel čas njenega obstanka krajni šol! rižčelnik ih odkritosrčen prijatelj mladine iti šol& Ob Vsaki dani priliki je rad pripravil otrokom kako ' Veselje — in stroške največ trpel sam. Premnogo je žrtvoval za cerkvene potrebe in vsakemu je rad pomagal bodisi z, besedo ali dejanjem. »Naj ne Ve levica, kar poda desnica«, mu je bilo vodilo ln ravnal se je po Gregorčičevih besedah: '' 'v• ! Odpri 'Sirce, t)dpri! rofcfe, • ••.•• j Otiraj bratovske soJze,' • r Sirotam olajšuj gorje.«-Njegova gostoljubnost je znaha daleč okoli; bodisi berač ali bogatin, vsakomur je rad postregel in za vsakega je imel prijazno besedo. — Kako je bil priljubljen in kako odkritosrčno So žalovali ljudje ,za njim, je pokazal veličastni spreVod v nedeljo 5. t. m., kjer se je zbralo od blizu in daleč do 3000 ljudi; pred hišo žalosti ie imeLg. dekan Marko Tomažič iz Koziega pretresljiv govor in neštevilna množica je bridko jokala za blagim, nežabnim pokojnikom. - Zagrebli so te, dragi prijatelji sveža gomila pokriva tvoje zlato stce; zmrzlo grudo na tvoji rakvi pa so ogrevale Vroče solze nežne mladine in nepregledne množice znarceV in prijateljev, — a iz teh grenkih solza je vzklila cvetlica goreče hvaležnosti in plarrlteče ljubezni, ki bode dičila na veke tvoj hladni grob. Zavarovanje bregov ob Sotll. Poljedelsko mi-nisterstvo je dne 6. febrliarja Odobrilo načrt, da se na treh mestih zavarujejo z Vambstnimi napravami bregnvi Sotle. Vada prispeva 40' odstptVov (5700 kron), pod pogojem, da tudi dežela da primerno vsoto in da se pričnejo ^ela že to leto pod nadzorstvom državnega tehnika. To se pravi z drugimi bedami: Po trt^a še ne bo prj^o tako kmalu, ker vsled obstrukcije slov. klerikalcev v štajer- ■ V; ■: •, Skem deželnem zboru je samoobsebi umevno, da deželni zbor ne bo dal za ta dela ničesar. Kozje. Bela zastava je vihrala od 11, t. m. naprej s tukajšnje okrajne sodnije v znamenje, da so bili zapori prazni. , ( Planina. Tukajšnjo graščino z žagami v Sev-rilfci ih!rudnikom V ^St. Vidu?* vred je kupil Anton Torreš za 850.000 krbh. ^ > ,. "i: Mariborski oHraj. Selnica ob Pravi V nedeljo dne 12. t. m. je jiaš velešpoŠtovani g. nadučitelj Karol Kotnik obhajal s svojo gospo Rozalijo roj. Čepe v .krogu svojih toVatiŠev in'prijateljev svojo srebrno poroko., Bog živi jubilanta! , •,.,... ,' , .., | ^ Maribor. Zaradi slabega obiska letošnjih predstav slovenskega gledališča je odbor sklenil tretjo predstavo' V mescu opnstiti. Tako odpade 19. t. m. predstava »Graničarji«. Iz Maribora. Posojilnice v Mariboru občni zbor za leto fplO vršil se je dne 5. t. rt. Iz poročila ravnateljstva posnamemo, da je iznašal letni denarni promet K 6,198.370.37 in se je pomnožH od prejšnjega za K 748.128.13. Stanje hranilnih vlog koncem upravnega leta 1910. K 3,434.208.55, stanje pu-sojil K 3,414.863.99. Hranilne vloge so dosegle isto višino kot v prejšnjem letu, posojila so se zvišala za K 171.881.81. Cisti dobiček iznaša po odpisih na vrednosti Narodnega (društvenega) doma in inventarja po K 7.657.22 še K 22.083.56. Iz čistega dobička izplačali so se večji zneski različnim narodnim društvom in dobrodelnim zavodom oziroma podpore dijakom. Hranilne vloge se obrestujejo na vložne knjižice brez odpovedi po 4%, proti štiri-meseČni odpovedi po 4K>%. v tekočem računu po 4U %. Posojila se dajejo na vknjižbo in osebni kredit po 5%, 5'A% in 6%. Menice se eskomptujejo pod kulantnimi pogoji. Rezervni fond iznaša K 310.116.80, Stanje vplačanih deležev K 117.560. V Studencih pri Mariboru je, kakor poročajo mariborski listi, 663 Slovencev in 2825 Nemcev. Čudno je skoro, da so Slovenci navzlic vsem nasilnostim v Studencih vendar še napredovali za 119 duš V resnici je seveda v Studencih najmanj trikrat 663 Slovencev. Čim pride šola Ciril-Meto-dove družbe, dobe Studenci takoj drugo lice! Drobne novice. (Izginil je) že dne 9. febr. neznano kam prvoletnik na mariborskem učiteljišču Ludovik Eischer, sin sodnega sluge Fischerja pri Sv, Lenartu v Slov. Gor. Pisal je svoji gospodinji na dopisnici, da bodo vsa poizvedovanja za njim -zastonj. — (Ž g o r e 1 o j e) 10. februarja v Šmiklavžu na D. p. poslopje posestnika iVana Vi-doviča. " " :r' Pri Sv. Lenart« v Slov. goricah se vrše dne 21. februarja Volitve v občinski zastop. Graški listi že sedaj pravjjo, da je zmaga samo takrat mogoča, ako £tore tudi nemškutarji (Deutschfreundliohe) svojo dolžnost. . . - ptJ Sv, Lovrencu nad Mariborom so našteli pri zadnjem ljudskem štetju 1284 oseb;474 jih je navedlo slovenščino kot občevalni jezik, 8Q9 pa nemščino. — Leta 1900 je bilo razmerje 426 : 777. Slovenci so se torej tudi tu pomnožili. Koliko je med 80? »Nemci« takih, ki še nemški ne znajo, bi dognala SeVeda le pravična revizija. , ; Crešnjevec pri Slov. Bistrici. Človek se mora včasi smejati. Naše razmere so že take. Odhodni-co kaplana Tinkausa so zastopniki' treh strank z župnikom Zamudo na čelu praznovali v Kresniko-vi, gostilni. V Veliko Nedeljo se je poslala brzojavna čestitka radi pridobitve takega narodnjaka. — Tako se pripravljamo tu na bližajoče se občinske volitve. Slučaj me Je nanesel tudi v narodno go-stiIno g,.Kapuna. Tu je bilo zbranih nekaj kmetov, pravih slovenskih korenin, ki sb si sveto obljubili, da ne volijo pri volitvah s štajerčijanci, ampak tako, kakor jim veleVa srce in razurt. Stud se ml je vzbudil, ko sem to slišal, do onih neznačajnih ljudi, ki se imenujejo Vodje ljudstva. — Popotnik. Ptujjltf »Kraj. Umor V MajšperRu. Iz Ptuja • nam poročajo: Na cesti med ptujsko goro in Majšpergom leži vila Šchuster. Sedanja lastnica, 321etna .vdova'.:, sodnij-skega oficijala, je-imela razmerje,:, z upokojenim šprevbdhtkbm južne ždeznice, Antonom Šmpde-jem. Smodej je bil surov človek in pijanec, kateri je z gospo Schustrovo prav grdo ravnal. Njep oče, upokojeni poštni uradnik v Gradcu, ni mogej ti-peti tega razmerja in je došlo zaradi tega med njim ih hčerjo do takega prepira,, da se je oče iz jeze obesil. Dne 3. februarja sta došla Smodej in gospa SchUstfer v vilo in sta tam prenočila. Ostala sta v Vili tudi sledečo sOboto. Šele v ponedeljek zjutraj je ^el gledat neki pekovski vajenec, kateremu Se na klicanje ni nihče oglasil, v sobo, kjer so ljudje. Tam je našdl Smodeja viseti na vratih t dvema ranama v prsih od revolverja. Mož je bil mrtev. Na postelji v drugi sobi je pa ležala Schu-strova v sami srajci mrtva z grozno rano na glavi. Smodej ji je prebil najbrže v pijanosti čr^pinjo tako, da so ji gledali ven možgani. Nato je nekaj napisal o umoru na listič in se potem sam odstrelil in obesil. '. Kmetijska podružnica za ptujsko okolico vabi k zborovanju, ki se vrši dne 19. svečana t. 1. ob 10. uri prcdpoldne v dvorani g. Drag. Zupančiča v Ptuju. Kaj je treba kmetovalcu vedeti pri uporabi umetnih gnojil, fcodei ob tej priliki razlngal ravnatelj slovenske kmetijske šole g. Ivan Bell ~ Cirkovce na Dr, p. Okrajni Šolski svet v Ptuju Je izrekel tukajšnjemu načelniku krajnega šolskega sveta g. Jak. Baklanu priznanje ih pohvalo za njegovo Mi prijazno delovanje ih za njegove posebne zašfuge povodom razširjenja tukajšnje šale v 6razrednico. Vurberg. Dopisniku zadnjega čianka v »Slov. Gospodarju« se gotovo meSa. Ne moremo si namreč misliti, kakp bi zamogel drugače napisati take budalosti. Kaj kvasi ta dppisun o neki zvezi štajei-cijancev, liberalcev in slogašev! Kaj takega trditi je prvič velika neumnost, drugič velika . laži Ce vam je »Štajerc « očital kake neumnosti, ni potreba potem takoj lopniti po »liberalcih« in slogaših. — Prerekajte še s »Štajercem«, kakor hočete, a nas pustite pri miru. kakor mi pustimo v miru tudi vas! — ■ j Sv. Lovrenc v Slov. gor. Dne 13. t. m. je umrl po daljši bolezni gosp. Simon Toplak V MoSteh v sltkrrtšti f9 let. Bil je vzoren gospodar ter vnet Slovenec. Ftogreba se je udeležila velikanska množica, posebno veliko iz Ptuja. Rodbini naše*sožalje. pokojniku pa bodi žemljica lahka! CjatotnersHi oKraj. Za družbo sv. CIrHa in Metoda ie nabrala ga. Kolarič na Cvenu na Rtisovi gostiji 6 K. ~ V po-snemanipl Ji Bučečovet Murskem polju. Dne 6, febr. sta bila ppročpna tukajšnji posestnik Martin Kol-manič in Micifca Tppoinikova iz Banovec. Na gostiji je nabrala družica Micika Hofmanova za družbo sv. Cirila in Metoda znesek 7 kron. Novopo-ročenpeina želimo obilo sreče! Vučjavas. V nedeljo 19. februarja zboruje popoldne ob 2. u^i tukajšnja kmetijska podružnica. Ob tej priliki bo predaval o zimskem in pomladnem opravilu v sadovnjakih in vinogradih potov, učitelj g. Pirstinger. Zastopnik tvrdke »alfa sepa-rator« je obljubil, da razkaže udeležencem zborp-vanja brzoparilnik »alfa« za krmo in obenem hoče skuhati s parom krompir. PredlPži se pri zborovanju tudi načrt o nameravani mostni tehtnici, ki bi bila za okrožje podružnice zelo potrebna. Na razgovor pridejo nadalje vsi oni važni in zanimivi predlogi, ki so se na občnem zboru zaradi poznega časa morali preložiti. Ude in vse druge kmetovalce vabi k številni udeležbi odbor. Mursko polje. Na progi Radgona-Ljutomer se namerava s 1. majem 1911. izpremeniti vožni red, kar bi naj ravnateljstvo južne železnice dobro premislilo, preden ukrene kaj dcfinitivnega. Uvedel bi se namreč nanovo vlak, ki bi vozil zvečer okoli tri. četrt na 9. iz Radgone v Ljutomer, »tam prenočil«, zjutraj pa odhajal iz Ljutomera okoli četrt na 5. ter vozil naprej do Spielfelda. Ta vlak bi omogočil zelo ugodne zveze, in nihče ni proti njemu. Tukajšnje ljudstvo pa zelo vznemirja vest, da se radi imenovanega vlaka nametya opustiti vlak ki vozi tačas iz Radgone zjutraj Ob 6. v Ljutomer in od tukaj okoli 7. ure 15. min proti Spielfeldu. — Tega vlaka se tukajšnje kmetsko ljudstvo za svoje posle v Ljutomeru ozir. v Radgoni, kakor tudi v goricah najbolj poslužuje; ako ga tedaj opustijo, bo imela železničua UpraVa občutno Izgubo, kar trd6 tudi nepristransko na teh postajah službujoči na-čelmki.želja ljudstva je, da ostane dosedanji vožnji red neizpremenjen, ona nameravana vlaka pa se — če sta že vobče potrebna rt- naj dodata. Ako imajo naši poslanci pri merodajnj železniški oblasti kaj vpliva, naj sedaj storč svojo dolžnost! 3z raznih sManftili Krajci * V Cmureku je umrl v 71. letu starosti župnik Ivan Lopič. Bil je rojen Slovence in splošno priljubljen. Za ŠloVertce v sKroji župniji je po očetovsko skrbel. Klub slov. amater-fotograiov v Ljubljani. — Odbor društva si je v svoji prvi odborovi seji izvolil naslednje funkcijonarje: predsednik Vesel Fran, namestnik dr. Cerk Josip, tajnik Cadež Karol, namestnik Tavčar Ivo, blagajnik Kramar Josip, društveni gospodar Kunaver Josip, odbornika Brin-šek Bogomil in Badiura Rudolf. — Ustanovni obč. zbor je postavil letno članarino rednim članom 12 kron. Odbor ie sklenil glede plačevanja članarine rednim članom, da jo plačujejo ali celoletno, pol-, četrtletno ali pa lahko plačujejo tudi mesečno. V vseh slučajih se plačuje članarina vnaprej ter se pošilja na naslov društva. — Vpisnina znaša glasom društvenih pravil K 1.—, ki jo plača član, ko je sprejet v društvo. Sklenilo se je tudi na ustanovnem občnem zboru, da vsak na novo pristo-pivši član prispeva poleg imenovane vpisnine prostovoljno s primernimi prispevki, da bode društvo moglo uspešneje izvrševati svoj cilj in tudi čim preje nuditi vse udobnosti svojim članom. Odbor pričakuje, da člani in prijatelji novoustanovljenega društva k njemu pristopijo ter delajo z vso vnemo in v prid ter korist društva. Odbor. V Trstu so našteli pri letošnjem ljudskem štetju 224.465 prebivalcev Razne noVojti. Baron Albert RotschlM — umri. Na Dunaju te umri Poglavar znane miljonarske rodbine Rat schild, Albert Rotsehild, v 66. letu starosti. Bit je v finančnih vprašanjih priznan strokovnjak. Težko obsojeni napadalec. Kakor smo lani avgosta mesca poročali, je takrat neki Irn James GaTlagher napadel župana v Njojorkn, Gaynom, z namenom, da bi ga usmrtil. Gaypor je bil teapo ranjet}, vendar je ozdravel Pri tem je ranil tudi Gaynorjevega* spremljevalca komisarja Edvardsa. Zaradi napaija na slednjega je btt Gajlagher obsojen na 12 let kaznilnice. O njegovem napadu na žnpana Gaynorja se bo obravnavalo šele eno leto po napadu, ker če M Gajnor med tem umri, bi prišle v pošte v ostrejše določbe kazenske postave. RMSka vlada nakupi Jasne Po||wio, Iz Petrp-grada pqnočajo, da namerava ruska vlada nakupiti kot narodno last posestvo pokpinega grofa Leva .NikQl*jeviča Tolstega. Pogajanja glede nakupa se že vodijo med vlado in v Petrogradu biva-jpčim grofom lližo Tolstipi- Glede pakupa je h^e za vlado v prvi vrsti merodajen političen mpmeut. Vlada namreč hoče % nakupom preprečiti, da W se J^snajft Poljana razdelila med ondotne kmete. Srnina poštna pošiliatev. Žena nekega policijskega paznika v Var|«vj, katere mož je bi| r»y-»H> na potovanju, je dobila te dni mal zaboj. Ko ga je odprla, ie našlg v zaboju, v nepremočljivo platno zavito glayo syojega moži. Najbrle se gre za maščevanje. LISTNICA UREDNIŠTVA, Laški trg: Žal zopet zakasnelo. Pride oboje prihodnjič. Ža danes ena od zadnjič, ki je že bila stavljena. O drugem v pismu! Pozdrav! — Ivanjkovci, Središče: Ne gre več danes. Pride! — Vransko, Št. Pavel, Lembah, Središče, Celje: Vse sprejeli šele danes, za to številko seve prepozno. Pride, kar ne bo zastarano, prihodnjič! prnJMm teti. Na veliko maškarado celjskega Sokola, ki se vrši na pustno nedeljo, opozarjamo zopet vse Slovence. Vabila sq že razposlana; kdor pomotoma ni dobH, naj se oglasi pri odboru Sokola. Na pustno nedejjo vsi v celjski Narodni dom! Velik planinski sejm priredi dne 7. majnika t. I. »Celjskj odsek Šay. ppdr. S. P, D.« v vseh prostorih Narodnega dqma. v Celju. Ker je zanimanje za sejm velikansko, upati je ogromne udeležbe. Radi tegg prosj Odbor vse navdušene planinke in planince, da se prijavijo Že sedaj za sodelovanje. Pappla vsefi naj bode: sodelovati in agitirafi za to prireditev, katere čisti dohodek bode posvečen'prospe-hu planinstva in tujskega prometa na Spodnjem Štajerskem. 7. majnika torej vsi v Celje! Pojasnila daje »Celjski odsek Sav. podr. S. P. D.« v Celju. Celjski in okoljšM Slovenci se vljudno vabite na domači plesni večer, ki se vrši v nedeljo, d/je 10. svečana 191} v »S k a I a i k I e t i« pri Celili. Začetek ob 4. uri peppldne, Domačo veselico s plesom priredi v nedeljo J 9. t. m. ob 3. uri pop. g. Iv. Teran, gostilničar na Sp. Hudinji pri Celju (Rrej »pri divjem možu«.) < Iz Luškega trga. Kakor znano, vzdržuje »Klyb slov- napr. akademikov y Celju« pod okriljem tukajšnjega »Bralnega društva« javno ljudsko knjižico in sicer v društvenem lokalu v poslopju »Pivnice § 11«. Tu bodi omenjeno, 4p je bilo v preteklem •društvenem letu blizu 60 obiskovalcev. Dasi je glede njih označiti več kot 1000 izposojilnih slučajev, bi bilo vendar želeti za isto še večjega zanimanja, zlasti »d strajii okoliške mjadipe. Pričakujemo y naslednjem društvenem letu še dokaj številnejšega obiska. Laški trg. Vodstvo slovenske ljudske šole v Laškem priredi v nedeljo dne 19. svečana 1911. z. učenci gledališko predstavo. Vprizorita se igri: »Kier je največja sila, je roka božja najbolj mila« in »Jagode«. Kraj igre: Pivnica § 11. Začetek ob 3. uri popoldne. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo obleke revnim učencem, se prijatelji slovenske mladine vljudno vabijo. Gotnilsko. Na pustno nedeljo, t. j. 26. svečana, priredi »Bralno društvo Gomilsko« ob 4. pop. n* .Rezani v prostorih g. Hanžiča pustno veselico ;> šaloigro »Prvi april«, godbo, petjem, šaljivo pošto in več komičnimi prizori. Na svidenje torej vsi, ki želite poštene, vesele in odkritosrčne zabave. Odbor. Čitalnica v Ljutomeru je izvolila na svojem občnem zboru dne 1. 2. 1911. sledeči odbor: predsednik Franc Ceh, podpredsednik Fran Seršen, tajnik J. Bankart, blagajnik J. Kryl, knjižničar J. Karba; odbornika Martin Cagran in Matilda Mihalič. Namestniki: dr. Chloupek, Mirko Muršec in Ludvik Babnik. Akad. podružnica Ciril-Metodove družbe r Gradcu si je izvolila sledeči odbor: predsednik g. cand. med. Ogorevc Martin, prvomestnika nam. g. cand. chem. Frankovič Vlad., tajnik g. stud iur. Jak-ša Aleks., blagajnik g. cand. med. Vrečko Vlad., od-borova namestnika gg. stud. iur. Horvat Anton in Bučar Julij. Andreju Marincu v Gomilskem pri Celjn vHiiivsakdan nsa iraiSijoae ljudem« Edina ppswa sira* žiBsska kava 1 P© ceni in zdrava^ na 1911 ob 4. uri popoldne v gostilniških prostorih g. Andreja Zagodeta na Ložnici. Dnevni red: 1. Porodilo odborovo. 2. Volitev društvenega kjijjžničarja. 3. Sprejemanje novih udov in pobiranje letg^. i Predlogi in nasveti. Po občnem zbor* sreiftlsv i bogatimi #fet$i. K vljudno vM odbor. Mozirle. Tukajšnja podružnica Ciril-Metodove družbe priredita 19. t. m. ob pol 8. uri zvečer v ho-telu Ijttbjja y£liko mašakrado. Savinska dolina, na noge. vse v Mozirje! GOTskf odsek t. se udeleži planinskega plesa, se vjii t soboto, Id, t. m. v Zidanem mosta. Odhod ii Ija oi> 6 uri 51 min. zv. Zbirališče <4» pol 7. uri zvečer na kolodvor«. Planinski povdrav! aSki kuhinji v Celja" daruje g. R. Stennecki 10 K mesto venca pok. gospej Ljeon. Cirll-Metodova podrožsica v Petrovčah priredi gledališko predstavo tičkj" t ifredeljo, dne 1|. svečana 1911 A pol ari pop, v dvorani g. Ježovnika (Santl) v Petrovčah. Po predstavi poje domaČi pevski zbor. Vstopnina: sedeži 80 v, »Jfj&č* 40 v. Ker je Cisti dobiček namenjen naši dični (IruiJji. se preplavila hvaležno sprejemaj?. Ptnj. Pozabila ge je pri zadnjem venčku v Narodnem domu viPtuju velika radeča ruta. Najbfž jo je kdo jpomo-toi*» odi^e^l.« seboj. Dotičnifc prosi, da jo odda t Narodnem domu v Ptuja. fi*ta ji bila posfbljena v garderobi Frap. ^Obfini' zbor tukajšnje Ciril-Uetodove podružnice se vrSi dne ,19. t. m. ob pol 4. uri pop. v prostorih ge. M. Tumerjeve po tem-le vsporedu: 1. Pozdrav, 2. poročilo bla-gajničarke, 3. poročilo tajnice, 4 volitve. Po občnem zbora je petje, is^eSolov, jprosta zabava in ples. K mnogobrojni udeležbi vabi vljudno odlfftr. 35-letnica nTrijlava". V nedeljo, % tm. obhaja slov. oappdfo visokodolsko " " : otiatai 92 40-1 H kaj drfi iA ohranitev zdrave kože. pobito, ki hoče odstraniti, solnčne ^ Mpiati nežno iko keioin Sielo polt, se umi va samo ard - mUnomlečnim milom .ickenpf«^ 69 Bergmanna Co.,*Rečin (Teschen) lekarnah,8 (fro^ljafln pa^fmerljt^ ki ga je uprizorila narodna R. Š. po župniku Ozmecu akademikov* v Celju od III. nfcrodae zbirke 76 jK, pi niča v Hakolah 50 K, hranilno in posojilno društvo v " K; ?o ispevke:| Stalnica v Ptuju : 100 K, „Klub slo ovali so: slov. naprednih IHU 32 K, ormoSka posojilnica dr. T. Borv*t, dr. Sr. Jpstel dr. Fk>i Lovrencu v Slov. K. Brenči«, is Roj Jurju ob .SiCavfl; v Središču, Jos. Fr. Lovrenkor v Oton Plra t v Novem mestu, 'tuju 10 K ; JO 20 K: Jos. Fleck, dr. Ji Pfrtfcp V Krškem in ; 15 K: J<$P Sinko pri Sv. K : Nork Povoden; po 10 K: . $rom#«. Ehatič pri Sv. fbr. J. JK,qmljanec, A. Kuhar >aij v Zavrtu. dr. St. Lapajne na Dunaju, jjl okrajna posojilnica v Ljutomeru, • T Podjani. dr. J. Schegula J, Sohiijfrer v Gradcu, dr. M. Sel ! cnmir-Drag. o visokošolsko društvo „Triglav" v Gradcu svojo co in sicer s posebnimi slavnostni v beli Ljubljani, ve .Triglav", v katerem se od 1. 1(875 zbirajo višoko-šolci vseh slov. pokrajin, lahko s ponosom zre na dobo svojega obstanka, zakaj brez Števila mo|, ki danes stoje v prvih vrstah narodnih bojevnikov po ,plov. domovini, je ifSlo iz njegovega okrilja. Mnogo težav i§ bojev v nemSkem, od nemško-narodne strasti prfippieaejn JtaMisp je moralo društvo prestati. A društvo napreduje vfcljub vsem viharjem 4d.J*ta do letfr. Svojo 35-letnico gre društvo praznovat proč k tujine, v slovensko prestolnico, v belo Ljubljano. V 80-|oto, |6. t n. zvečer se zbero tam Triglavani, kjer bo ob -9. zvečer sestanek vseh Triglavanov in prijateljev druStva v Narodnem domu. V nedeljo, 19. t m. je ob 10. dopoldne ustanovni občni zbor starejSinske zveze ^Triglava" v dvorani „Nar. doma", ob 2. uri pop. v hotelu Tivoli slavnostni banke). QJ> 7. jnri zv, j« v slov. gledališču na gostem prestava eperstejaron Trenk". Ob 9. uri z^ofer ^prične kot zaključek slavnosti v vseh zgornjih prostorih -Narodnega Toma" velikanski ,,rrig'av?fi8fcr ples". Vstopnina k plesn je 4 K. Svira polnoštevilna slovenska filharmonija. Vrlim mladim narodnim delavcem želimo ob proslavi 3»-letnice njihovega društva obilo duševne zabave z željo, da bi /Triglav" Se nadalje vzgajal slovenski domovini može kremenite, značajne, trdnega, neomajnega narodnega in na^redneg» prepričanja! Vabila na Triglavansko slavaost po se že v začetku »veiSana razposlala sirom slov. domovine. Ker je pri tako Ogistonem Številu naslovov — razposlali smo do 2500 vabil — jpogoJ«!, da smo pozabili na enega ajti drugega, prosimo yse taiste osebe v Gelju in bližnji okolfci, katere niso prejeli vabil, pa bi se radi vdeležili naše slavnosti, naj se 1 obrnejo 4p druStvepega podpredsednik^ I.-TJ.-C, Ffianpa Hr^ovjca, sedaj Celjte, Graška cesta 26||l.. kateri radevolje wmi vstreže. Vse« starim I •fcesfp teqi .potom Se beli Ljubljani. R i beseda ..Triglav'" morate zbrati ta di s tem, da ste Se ve llSam, zlasti onim i enkrat na veselo svi jtzkropljeni ste sicei Vas veže vedno in ji polnoStevilno s tr |no najti stari Triglt z Sp. Štajerja ,kli- j po iirni domovini, invsodi! In tako se akovi, da pokažete ,vani, da manifesti-tujete 7. nami, da ae zabavate in veselite, ter sliSite o napredku in delovanju VaSega in našega društva, ki je pones in dik( celega slov. naroda. „Klub naprednih slovanskih akademikov v Celju" opo-enkrat na važnost slov. tesnopisnega je sklen 1 prirediti adbor v svoji zadnji peji. Podučuje se dfakrat na teden in Sicer vsako sredo in soboto od 3/41. ure do 2. ure pop. v knjižnični sobi Celjske Čitalnice. Ker se je poduk pri ^eliki udeležbi dap* in gospodov^ pričel že n^inulo soboto, prosimo vse taiste, kateri se Se mislijo udelejiiti tega tečaja, da se takoj pri-avijo, oz. da pridejjo sigurno prihodnjo uro k podq#u, da e bode treba radi Vsakega novodošlega snov ponoviti, ker i se s tem le oviralo napredovanje v poduku. Odbor. zarja tem potom tečaja, katerega n»ol ir Rajhenhargu, F«(rd. Skuhala, Fr. Toplak, Dr*g. Fr.PZacherl^iz ^L/utom^a^S K°tucij Šellnšek, V»l. Kaja^; po 5 K: Kazimir Bratkovič, J. Cajnkar v Središču, dr. Iv. Ferjjjevp, Fr. ^ iz ft. W od Sv. Petra na Medvedovem selu, dr. Fr. Irgolič v Gorici, Ant. .Turca, Iv. Kaakler, M. Roj«!. Al. Kokelj iz Vurterga, dr. F. Lašič, Fr. Len»r$, M. Lene iok v )lah. J. Možina, Ferdinand PSunder, dr. Sagadin, Alr Šerjčar, dr. B. Stuhec, Svet Alfonz od Sv. Vida, Ivan jketa s H|jdina, Jan Toman s Hajdin*, Vajdm z ^e, Fr. fm* ifprefca, M- Zohrer, Fr. Jeleztp-ger iz Gradca, Jak. OČgerl od Sv. Andraža, Janej: Tomamč od Sv. Urbana; po 3 K: p. Hiter iz Ljubljane, Vinko Kraner iz Zavjcča, Fr. Meško od |(ariie ob Žili, Fr. Ozvatič iz Sloj. Bistrice, B. Šalamun od Sv. Trojice v H. in Pij Vakselj; po 2 K : Fr. Germ iz Podjehnika, Avg. Jager, Vil. Janžekovič iz Svečine, Jan. Kociper j Mariboru. Fr. Koser v JurSincih, Neža Lempl, Ja|p Mertairt pri Vejici Ne4elji. oskrbniStvo TolstovrSke slatine, Fr. Ostrž na Ptinjski gori, Al. Sagaj pri Sv. Lovrencu, O, Škgmlec ^ Leskovcu, Al. Suta pri Sv. Marjeti; po 1 K: Fr. Cuš, Lovro Kuhsurič, Anton Kunej, Jan MoSkotevc, Oton Stepic in Valant Anton v Šmarju, Al. Glavnik pri Sv. Lovrencu. Miha Horvat pri*Šv. Urbanu. Ant. KlanjSček na Hajdinl, Zalika Muršec, Peter Zadravec pri Sv. Lenartu ; neimenovan 48 v. — Živila šo darovali: Kancler s Hajdina, Kegel od Sv. Marka in Fr. Plhlar iz Veiovlefca. »r Odfcflf se kar i^jskrenejše |«Av#ljnje gg. brotnikom. fci so «31 fomod| s jyojiWi prispevki iriifttf dijaško kuhinjo in prosi tudi zanaprej blagohotne podpore. Loterijgjte številke. Trst, 11. februarja 1911; ; 27, 58, 34, IS, 1. Line, „ „ . 26, 79, 43, 78, 19. Celje, ttovMha mica fit. 3 priporoča svojo Obutala za gospode, da ^kpr tudi flaicepei zalogo in izdelovalni«« ie in otroke v najfinejši svedbi. — Posebno dob^f :nih šolnjih. 68 4-3 •11 1 IU-, Pri Sv. JedertS nad Laškim trgom se pejtrebnje čeVljar >« Krojač kateri bi imel tam posla. Zraven tega rokodelstva se mu ponudi služba oskrbnika ravnotam na malem posestvu, katero lahko zraven rokodelstva opravlja proti prostemu prijaznemu stanovanju blizu župnijske cerkve. 2 sobi s štedilnikom, klet, vrt, sadni mošt pri obilni obroditvi (2—3 polovnjake na leto) in eno desetino (10%) čistega dohodka mrve (kakih 60 K na leto) in j?ri posestnikovi za-dovoljnosti še nekaj sadja. Biti mora oženjen brez mnogo otrok. Oglasiti se je pri Jožef Scheligo, pos. in naduč. v pok. v Mariboru, Nagystr. JO. 9e 2-1 Veliko presenečenje! V življenju nikdar več take prilike. 600 komadov samo K 420. 71 3-2 Krasna pozlačena prec. anker ura z verižico, natančno idoča. garancija 3 leta. ena moderna, svilena kravata za gospode, trije komadi najfinejših žepnih robcev, en krasen prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamnom, ena krasna elegantna garnitura ženskega nakitja. obstoječa iz 1 krasnega kolirja iz orijentalnih biserov, moderni damski okras s patent im zaklepom, dve elegantni damski zapestnici. 1 par uhanov s patentiranim kaveljčkom, 1 krasno žepno, toaletno ogledaloe. 1 usnjata denarnica. 1 par man-šetuih gumbov, 3 kar. double zlato s patentnim zaklepom. 1 jako eleganten album za razglednice, najlepši kraji sveta, trije šaljivi predmeti, največje veselje za staro in mlado, 1 j&ko praktičen spisovnik ljubimskih pisem za gospode in dame. 20 dopisovalnili predmetov in še čez 500 uporabnih predmetov, ki se v hiši ne morejo pogrešati. Vse skupaj z uro. ki je sama tega denarja vredna, stane samo K 4"20. Pošlje se po povzetju ali te se denar pošlje naprej. Dunajska osrednja razpošiljalnica p. LUST, Ki>akov štev. 534. Podpisani J. Rabuza, & Gamjfmgradu, sem se prepričal, da so bile moje trditve, d^ bod® posojilnica v Gornjemgradu* veled likvidacije „Glayne posojilnice" v kjublj&ni oškovana m fe de»&r v$led tega pri tem zavodu ni varno naložen, prenagljene in neosnovane in jih prostovoljno prekličem. i. kaplan v Gornjemgradu. i; . . Proda ko P9 jaKo oUki ceni > v 1 II za vinograd. je samo kostanjevo, cepljen«, močno m tepe izdelano, 2 in pol m dolgo, na oba konca ofipjčeno- Zraven se proda tudi popolnoma v dobrem reda, še ne dosti rabljen. Geae fie icveje pri / Naznanilo in priporočilo! Čast mi je čpstitim prebivalcem Celja in okolice vljudno naznaniti, da sem s 1. februarjem na na Glavnem trgu štev. 3 otvorll trgovino z moko in deželnimi pridelki. Vsak dan sveže mlako in kvas ter vojeitina in slanina. Vedno se bom potrudil postreči cenjenim odjemalcem z najboljšim in svežim blagom pri zmernih cenah in obljubljam najrazličnejšo in najsolidnejšo postrežbo. Proseč za prijazen obisk se priporočam Jakob Mauritsch prej Marinschek Celje, Glavni trg št. 3. 841 Ivan Berna Celje, Gosposka ulica št. 6 priporoča svojo bogato zalogo obuval za pomladansko, letno in zimsko sezijo. — Vse vrste moških, damskih in otroških čevljev, lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke itd. vedno v največji izberi. — Priporoča tudi špe-cijalistom prave gorske io lovske čevlje. Izdeluje se po meii v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila, Postrežba točna, cene solidne. Zunanja 95 naročila proti povzetju. 46-1 In bilanca zadruge »LASTNI DOM", registrovane kreditne in stavbene zadrege ž omejeno zaveso v Gaberju pri Celju Vrnjena posojila ... . . . Hranilne vloge . . . Prejete posojilne obresti . . Prejete zamndne obresti Upravni prispevki ..... Vplačani deleži: a) glavni ........ b) opravilni ....... Vplačane vstopnine .... Tekoči račun......., Prehodni zneski . . .... Najemnina od stavbišč ... Naložen denar ....... Obresti od Baloženega denarja Poštna hranilnica (Ogrska) . Povrnjene obresti . ... . Prodani inventar . . . . . . Gotovina koncem leta 1909 . Dana posojila . ... . . Izplačane hranilne vloge .... Izplačane obresti od hranilnih vlog Upravni stroški . \ . . . . . Nakupljen inventar i..... Tekoči račnn . -.,>!.. Obresti od tekočega račnria . . . Prehodni zneski . i . . Davek ........ ... Za dobre namene . . . Izplačani deleži . . ... . . Izplačane obresti deležev . Naložen denar ,.. . . . Poštna hranilnica ....... Gotovina koncem leta i910 . . . 10100 Izplačane hranilne obresti... . . Kapitalizovane hranilne obresti . . Upfavni stroški: £ " „ a) stanarina, od pisarn, prostorov . b) inserati, oglasi, poštnine in druge pisarniške potrebščine . . . . c) prispevek Zadružni Zvezi... d) postrežkinja, kurjava in razsvetlj. e) plača in nagrada uradništvu, pokojnina in bolniška blagajna f) razno........... Izplačane obresti od tekočega računa Predplačane obresti od posojil . . Preteki, leta predplai. obresti od posojil D&vek • • • • • • • • • • • Odpis inventarja (20%) ..... Za dobre namene ........ Predplačane- obresti tek. rač. 1. 1909 Leta 1909 zaostala npravnina » Za leto 1910 predplačana dividenda . Čisti dobiček .......... Prejete obresti od posojil . ... . Zaostale obresti od posojil. ^ . Prejeta npravnina i. . . . . .. Zaostala npravnina . . . . Prejete zamndne obresti . . . Obresti od naloženega denarja ... Preteki, leta predpl. obresti od posojil Najemnina od stavbiše . . . . . . Predplačane obresti od tekoč, računa Povrnjene obresti ..,...,. 1.387 27410 Imetje Dolgovi. Posojila ............ Zaostale*obresti od posojil ."."'. . Naložen denar . ......... Inventar ............ Predplačane obresti od tekoč, računa Vjrednost stavbišč ........ Zaostala npravnina........ Gotovina 31. grudna 1910..... Deleži . .......... . . , Obresti deležev od prejšnjih let . . Hranilne vloge ......... Kapitalizovane obresti . ■ . . . . . Predplačane obresti od posojil . . . Menični eskompt in reeskompt (tekoči račnn) .......... Rezervni zaklad: a) do konca lera 1909 . . . . . b) iz čistega dobička leta 1909 c) vstopnina leta 1910 ...'., Čisti dobiček .......... 670061 8.634 3.332 2,900 543 12.568 41 je srednje velik rigolan v krasni legi blizu Celja z 2 hišicami, 2 kozolcema, sadonosnikom, hosto, njivo in travnikom, vse arondirano ter 10 polovnjakov sladkega belega vina. Naslov pove „Narodni List", 88 21 enonadstropna, 10 minut iz mesta, s 3 lepimi stanovanji (vsako z 1 sobo, kuhinjo, jedilno Shrambo), lepimi kletmi, pralno i kuhinjo, hlevom za 3 živali, z lepim svinjakom, kolnico, senjakom, z lepim dvoriščem in zelenjadnim Vrtom, pripravna za lastnike' vozov, se po nizki' ceni proda. Vpraša se v našem uredništvu. ] 85 2-1 sposobna za kočijo ter za vsa gospodarska dela in vožnjo. — Ponudbe s popisom in ceno pod 99 konji" 87 2-1 na „ Narodni List : na krasni legi, 10 minut od mesta oddaljena, obstoječa iz 4 stanovanj (2 i sobi in kuhinja, 1 sbba in kuhinja in 2 sobi |s štedilniki) ter z lepim zelenjadnim in sadnim vrtom, vse jako dobičkanosno, z jako djobro pitno vodo, se J)od ugodnimi pogoji proda. — Vpraša se v našem uredništv|i. 8* 2-1 ! ! Adolf Biirsik čevljar v Celjuf p«'»« fcapfrolasksba w«s izdeluje vse različne vrsto obstal v modernih fazonah In po sslidaih cenah.1T zalogi ima tudi zgote vl|ens obutev. Da si ohraniš zdrav želodec je odvisno t prvi vrsti v ohranitvi, pospeševanju in urejevanja prebave ter ▼ odstranjenjn neprijetnega zaprtja. Domače sredstvo; ki je napravljeno iz izbrano najboljih in nCinkujočih zdravilnih zelišč, sredstvo, ki vzbuja tek in pospešuje prebavo, sredstvo, ki lahno odvaja in odstranjuje posledice nezmernosti, napačne diete, prehlada, posledice sedenja in zapečenosti kakor gore-čico, napetost, preobilo tvoritev kiseli« in krčevito bolest, 'sredstvo, ki vse to ublaži ali pa odstrani, je „Dr. Rosa-Balzam za ielodeo" iz lekarne B. Kraguerja v Pragi. Svarilo! VSi deli zavoja nosijo postavno d ločeni varstveni znak. . GLAVNA ZALOGA: lekarna B Frapnerja, c. kr. dvornega dobavitelja „pri črnem orlu", Praga, Mal& strani 203, vogel Nerudove nlire. W Pošilja se vsak dan m 1 cela steklenica K 'i'—, pol steklenice K 1.—. Po pošti, če se pošlje naprej K 1 50. se pošlje mala steklenica, za K 2 80 se pošlje velika steklenica, za K 4'70 veliki steklenici, za K 8'— štiri velike, z* K 22" - Štirinajst velikih stekleni< franko na vse postaje avstro-ogrsk« monarhije. ————______ Zaloga v .karnah Avstro-Ogrske. MMM Kit f-k ■ ..................m Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel v Tegetnolfovi cesti 22, v hiši dr. Haca. Opozarjam, da je , moja brivnica edino sloveosko podjetje te vrste v Mariboru, i potrudil se bom vedno, da bom občinstvu vsestransko ustregel. Zato se priporočam vsem narodnim krogom. Is Gredlič, brivec. Svoji k svojim! ■!■»■! nVM* 37 -4 Svoji k svojim f ■M ...... jp V življenju nikdar več take prilike. 600 komadov samo K 3*80. 90 3-1 Krasna pozlačena prec. anker ura z veriiico, natančno idoča, garancija 3 leta, ena moderna, svilena kravata za gospode, trije komadi najfinejših žepnih robcev, en krasen prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamnom, ena krasna, elegantna garnitura' ženskega nakitja, obstoječa iz 1 krasnega kolirja iz orijentalnih biserov, moderni damski okras s patentnim zaklepom, dve elegantni damski zapestnici, 1 par uhanoV s patentiranimi kaveljčkom, 1 krasno žepno, toaletno ogledalce. 1 usnjatajdenarnica. 1 par man-šetnih gumbov, 3 kar. donble zlato s patentnim zaklepom, 1 jako eleganten album za razglednice, najlepši kraji sveta, trtje šaljivi predmeti, največje veselje za staro in mlado, 1 jako praktičen spisovnik Ijnbimskih pisem za gospode in dam«; 20 dopisbvalnih predmetov in še čez 500 uporabnih predmetov, ki se v hiši ne mor.ejo pogrešati. Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna, stane samo k 3*80. Pošlje se po povzetjn ali če qe denar pošlje naprej. Dunajska osrednja' razpoilljalnlca Ch. Jungvrirth, Krakov ste v. B/103. NB. Če se naroČita dva zaV<$a', (se 'priloži 1 prima-angl. britev. Za nengajajoče denar nazaj. 80 4-2 Vse vrste (mlatilniee, si a more znice, vodovodi, kamnodrobilci, kotli, vitli) in vse drage priprave, ki se dajo rabiti z živalsko silo, se v gotovo postavijo in dajo vsakomur na po-skušnjo od tvrdke 1. & R. Ježek K»k0) Zastopstvo in zaloga v Celju: Sarlah Jernej, Gaberje 124. Plačilo tudi na obroke. tamburice Najizvrstnejše in najboljše izdeluje in razpošilja Prva sisačka tvornica tamburic J. Stjepnšin, Sisak HrvaŠko. Odlikovan na pariški' razstavi 1.1900 in na milanski razstavi leta 1896. Razen tamburic in skladb za tamburice ima razna godala, kakor: gosli, oltre, kitare, mandolin«, harmonike, oka-rine itd., c« katera pošlje poseben cenik s slikami. Velik in ilustrovan cenik se pošlje vsakemu franko in zastonj. V isti?tovarni izhaja strokovni tamburaški mesečnik pod naslovom (.Tamburica"; ki poleg pouka prinaša tudi krasne tamburaške skladbe in stane na leto samo 8 kron. 55 12-3 1 fTTQ tt D KaIz stavbeni m umetni ključavničar, i i CtU J^t?Uvlif vodovodni indtalater (Poljska ol i«) j; So priporoma za napravo žolesnlta ograj, vrat. oken. stopnic ter ■a vsa konstrukcijska dela. štedilnike, vsek vrst vodovode, vodnjake, kopališča. Izdelujem močne premoštne tebtn ce (Brficken-vagni). ~ Viamem v popravilo vsakovrstne tebtnlce ln uteie. \ Celje. t Vse po dnevnih cenab. 43 46-2 ! • -V f : _ ■ >: Za spomladansko gnojenje priporočam cerij. kmetovalcem :—i 1 i" I II •-i—'ž',1 'i r I—---j; 1 I-- ^jiLtLžItili iliilftli % M C m S*. N [C H C m C ■ le H [C, H S ; » 'i j y • •• ' zvezdo 89 9-1 ■-"■ J ' ..' i znamko1' : 1R 1 -r-1 •• '.i | M* ; - ' ,!■........ .. kot najboljše in najcenejše fosfornokislo gnojilo. Varujte se ponarejanj! SSŠi Veletrgovina z železnino „Merkur" P. Nlajdič, Celje, prodaja izdelkov tvrdke Thomasphosphatfabrik G. m. b.H.v Berlinu. Z 31 ■ 3 m 3 H 3 H 3 H 3 m S nt= » Nagrobne vence - v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov iiua v zalogi Zvezna trgovina v Celju. 31-4 Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov: Zvezna trgovina, Celje. Martin m% Celje, Kfeg (V noti ' BOttftStf a t f/ \::f/i Suhe gobe* žit«, fižol, te-neno se^a^oh^daželne štev. 17 « " in tSffflli IS HoBI vi S Spžče- i debelo Ib drobno. — celih vozovjh: debel iiMm« na 4Wfri postavljen v Celju. Brisan po dogovdru se kupijo v vsaki množini. .tb litd v ,8«' 14893 IvoiloiItoiisT Priporočata svoto bogato zalogo šivalnih strojev za rodbino in obrt. Pisalni stroji „Adler". Vozna kftlčsa. Ceniki zastonj tir franko. f ll 1 l^il'lSl>i«i>r »H lill"fl-| H Imun iti 1 ta: Darujte ar. sv. Cirila in Metoda! ob re Slovan je prenehalo. — llfejboljia prilika za *igp»»ne steaenje je pri deharnih zavodi donosno n i e gotovine najugodneje« ^e^ldbvana kreditni in stavbena zadruga _____ z omejena zavezo t ftaberjn pri € e 1 j ti iuJiaMZ onmsalos. s BnivonijeisV Ter * * ot goto* denar, ne da bi se 'davek plačuje zadrga in ga ne odtegne vlagateljem tako da ___________________100 K. — Poaojila dajo proti 6°/o obrestoval na c^ebnikredit, pioti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menici) ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun ©s©©© glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četfrt — oziroma polletnih obrokih ©©©©« Tiskovine y moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjfetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje dosledno V tem smislu, zambre vsak čas računati na dosežen Uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi V Vsakem ožim izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z model nimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene st anke. — Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke. ' Lastnik in izdajatelj: Narodna založba V Celju. Odgovorni urednik V elt o s 1 a v S p i n d 1 e r. fisk Zvezne tiskarne v Olju Priloga »Narodnemu Listu11 it. 7. "J"...............'"-^'■■-^■"'»^'^■^'Jll. il ......................................ummuu»Lil ..........M I lil i LISTEK. Tast Kondelik in zet Vejvara. Češki spisal Igndt Herrmann. — Poslovenil Stanko Svetina. »Kaj pa ko bi šla domov, Pepica--?« je svetoval Vejvara. »Ne, na sprehod. Oče pojde z nama.« »Pojdem, pojdem«, je pritrdil mojster. »Toda daleč, mislim, ne bomo šli.« Pepici je bilo lažje, ko jo je na ulici objel sveži zrak, toda Vejvara je čutil, da se opira obenj s celo svojo težo. »Ali ti ne bi dišalo malo sladoleda, Pepica?« je vprašal. »Tamie je slaščičarna, odpočiješ se in osvežiš.« »Čeprav, Fran.« Vsi trije so šli v slaščičarno in so si naročili sladoled. Pepica je počasi lizala, kakor bi bil v steklenici strup. »No, in sedaj domov, kaj?« je silil zopet Vejvara, ko so pojedli. »Ne, Fran, pojdimo magari — na Nebozizek.« »Pepica, saj tja gori niti ne prilezeš!« je odvrnil Vejvara. »Le pojdi!« Tako nekako trdovratno je spregovorila Pepica ti dve besedi, da se ni mogel ustavljati. Zavili so torej doli proti Karlovemu trgu in Ferdinandovi cesti. Toda ko so prišli v Spaleno ulico, se je Pepica naglo vstavila, prijela je Vejvaro za ramo in je rekla boječe kakor otrok, ki je ravnokar kaj napravil in se boji kazni. »Fran, ne morem več naprej. Kolena se mi tresejo. Pojdiva domov.« In dve solzici sta ji zdrknili iz oči po licu. »Vidiš, vidiš, dušica, lahko bi bila že tam«, ji je Vejvara nežno prigovarjal. »Toda če prideš do tja?« »Morda, Vejvara.« To so povedala Pepičina usta, toda njene oči in njena zunanjost je govorila, da bi prišle ravno tako na konec sveta. V tem trenotku je drčal mimo voz. Mojster Kondelik je zažvižgal izvoščku. »Hej, oče. obrnite! Na Vinograde, v Čelakov-skega ulico.« Sedaj se ni Pepica prav nič branila. Nalahno in oprezno sta ji pomagala oba moža v voz, Vejvara je prisedel, oče Kondelik je zaprl vratica, nagnil se je v voz in je rekel: »Le peljite se, Vejvara, jaz pridem za vami — trije ne moremo biti tam notri. — In vi, očka (je pomignil izvoščku), ne hitro, polagoma.« Stisnil mu je v roko goldinar in izvošček je pognal konja. Mojster Kondelik je gledal nekaj časa za vozom, potem pa je šel počasnih korakov v isti smeri, gori na Vinograde. »Mati je bila navdihnjena, ali kaj«, je mrmral spotoma, »ravno ob pravem času bo tam, mislim. Samo da bi prišel ta izvošček tja z dvema, tristo vragov!« XL. O pravem času. Pred hišo v Čelakovskega ulici se je vstavil voz, ki je pridrdral gori od Šafarikove ulice, vratica so se odprla in ven je skočil Vejvara. Stegnil je obe roki v voz in je rekel nežno: »Tako, dušica, opri se lepo in pojdi — počasi.« Pepica se je krčevito držala Vejvare pod pazduho in je počasi zlezla iz voza. Vejvara je dobro čutil, kako se nanj opira, da se ne bi zgrudila. Brada se ji je tresla, kakor v mrzlici, ko je spregovorila skoro z umirajočim glasom: »Ali imava še daleč, Fran?« »Saj sva doma, dušica«, je odgovoril Vejvara skoro prestrašen, zakaj to vprašanje je učinkovalo nanj, kakor bi se Pepici mešalo. »Poglej, pred vrati sva.« Pepica se je ozrla naokrog in kakor bi se zavedla, je rekla šepetaje: »To je dobro, Fran, samo če pridem gori.« Čeprav je bilo to za Vejvaro prva izkušnja te vrste v življenju, vendar je vedel, da je zadnji čas, da bi bila žena pod streho. Oprezno je torej objel Pepico, trdno jo stisnil k sebi in jo je peljal gori. Globoko in hvaležno se je oddahnil, ko sta obstala pred vrati. Pritisnil je na gumb električnega zvonca, znotraj je jasno zazvonilo, toda nihče ni prišel odpret. »Saj Marjanica ni doma«, se je spomnila Pepica; »dovolila sem ji--« »Pa ne bi smela, dušica«, je rekel Vejvara in je segel po ključ, da bi odprl, »danes ne.« Toda takoj, da se ne bi njegove besede glasile kakor očitanje, je rekel tolažilno: »No, saj se bo kmalu vrnila, kaj ne?« »Vrnila se bo, Fran, vrnila. Samo da sva midva tu.« Sva, Pepica, in nikamor več ne pojdeva«, je pritrdil Vejvara in je peljal ženo v sobo. Pepica je utrujena padla na divan, potegnila je Vejvaro poleg sebe in je rekla: »Ne, Fran, nikamor. Tukaj je najbolje.« Naenkrat ga je objela z obema rokama in je položila glavo na njegova prsa. V grudih ji je močno tolklo, Vejvara je slišal zamolkel vzdih. »Pepica!« In čeprav se je branila, vendar se mu je posrečilo dvigniti ji glavo, da bi ji pogledal v oči. Bile so polne solz, Pepičin obraz je prepregla velika žalost. »Pepica!« »Fran!« je vzdihnila Pepica jokaje, »mislim, da bom umrla.« »Dušica draga, kaj govoriš!« je zaklical Vejvara prestrašen. »Umrla bom, Fran, dobro vem. — Ali se spominjaš, Fran, kako sva prišla prvič sem, oni večer, iz Meščanske besede — —« »Kako se ne bi spominjal,_ljubica! Nikdar ne pozabim na to. Pripeljal sem te'sem in s teboj vso svojo srečo...« »Takrat, Fran, sem se veselila, do bodeva dolgo, dolgo na svetu. In sedaj se mi'zdi, da bom umrla. Tako tesno mi je ,Fran. Ah, ko bi bila tu mamica! Ali jo bom še videla?« »Še jo boš videla, dete drago, še danes. Kakor hitro se vrne Marjanica, takoj pošljem ponjo — ali pa sam skočim tja doli.« »Ne, Fran, ti ne smeš iti od mene proč. Potem me ne boš več imel. Tako hitro je to poteklo — in konec je. Tako sem te imela rada.« Vejvaro je začelo peči v očeh. Še nekoliko takih besed od Pepice in ne zdrži več solz. Dobro je to čutil. Pepičina tesnoba je padala tudi nanj. Da zapodi to njeno razpoloženje, ji je začel odpenjati suknijco in ji je prigovarjal: »Sleci se ,Pepica, lezi. Vroče je, v tem si tako stisnjena. Bolje ti bo. čeprav samo na divan.« (Dalje sledi.) Nova maša. (Konec.) Bil je to domači župnik. Ker ni mogel odgovoriti takoj na dekanove hvalospeve, je čakal in imel pri tem časa dovolj, da se pripravi na govor, s katerim je hotel svojim tovarišem razložiti, zakaj misli, da je bilo mogoče tako slavnostno obhajanje nove maše v njegovi župniji. A zbranih misli pa ni imel, vidno so ga motili govori njegovih tovarišev. Vedel je, da ne bo nobeden nič novega povedal, poznal je vse predobro, zato bi si bil rad zamašil ušesa, da bi nemoteno zbiral besede, s katerimi je hotel tovarišem pokazati pot k — priljubljenosti. Pa ni šlo, moral je poslušati. Sredi govorov pa se je za nekaj odločil. Ravno ko je končal mladi kaplan svoje dokazovanje, da pritiče naslov ,gospod' samo duhovnikom, je vstal, stopil k svoji knjižnici, vzel tam sveto pismo, in se ž njim zopet vsedel na svoj prostor. Odprl je knjigo, obrnil par listov in zadovoljen mir mu je legel na obličje. Teta Liza, tako so imenovali župnikovo sestro — je ravno prinesla zopet par steklenic vina. Nihče se ni zmenil za njo. Tiho je prinesla vino na mizo in hotela zopet oditi. A pri vratih je le malo postala. Skoro smešno se ji je zdelo, kar počenjajo ti gospodje! Eden govori, drugi pa ga poslušajo, kakor bi bil na prižnici, njen brat pa pogleduje od časa do časa v knjigo, kakor bi gledal, če govorniki prav govore. Menda je bila že vajena gledati stvari, ki jih ne razume. Malo je pomajevala z glavo in odšla tiho, kakor je prišla. A ko je v kuhinji premišljevala o tem, zakaj bi bil posebno njen brat tako čuden, se je začela zanj celo nekako bati. Kaj če bi se bil upijanil? Vedno pije tako malo, danes je pri občnem veselju gotovo izpil marsikak kozarček! Drugim ne bi škodovalo, ti so vajeni tega, toda pri njem je drugače. Srce ji ni dalo, vrnila se je v sobo. No, zdaj se ji je šele zdela čudna ta stvar! Sami duhovniki so, ki znajo sveto pismo vsi na pamet, pa gre in jim čita iz njega prav tako, ko-kor bi čital na prižnici nedeljski evangelij! Prav govoto je pijan! Našla si je v sobi neko opravilo — mora vendar vedeti, kaj bo iz tega. Posluša: »Vežejo namreč težke in neprenesljive butare in jih nakladajo ljudem na pleča, sami pa jih nočejo niti ganiti. Vsa svoja dela delajo le, da bi jih videli ljudje. Razširjajo si napise in delajo velike robe svojim oblačilom. In ljubijo prve prostore na gostijah in prve stole po shajališčih. In pozdrave po ulicah, da jih ljudje imenujejo: »Gospod! Gospod!« Vi pa se ne imenujte »gospode«, kajti le eden je naš gospod, namreč Kristus, vi vsi ste pa bratje. In ne imenujte na zemlji nikogar očeta svojega, kajti eden je vaš oče, ki je v nebesih. Ne imenujte se tudi učitelje, kajti eden je vaš učitelj, Kristus. A kdor je največji med vami. bodi vam služabnik. — Kdor se pa povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.« Dalje ni mogla ostati v sobi. Pogledi častitih gospodov so postali tako srditi, da se jim je morala umakniti. Nikdar še sicer ni opazila, da bi bila gospodom neljuba njena prisotnost. Tudi zdaj bi ne bila vedela nikakega vzroka, zakaj je ne marajo v sobi, toda — da je ne marajo, je jasno, zakaj bi sicer tako grdo gledali? Besede svetega pisma takim svetim možem gotovo niso neljube, torej ostane samo ona, samo njena prisotnost. Sicer pa niti ni mnogo premišljevala, Jsaj ji je vest dovolj jasno očitala pregrešek: iz same radovednosti je bila ostala v sobi. Radovednost je greh, to ve dobro. Vendar ne tako velik greh, da ne bi smela ustaviti se za vratmi in poslušati, kaj bo iz tega vsega. Pravzaprav to ni niti radovednost, ampak strah za brata, da se mu ne zgodi v pijanosti kaka nesreča. Kdo bo pazil nanj, če ne ona, sestra? Misli so hitrejše ko besede. Vse to ji je preletelo po glavi v tem kratkem času, ko je odpirala in za seboj zapirala vrata. 2e je stala za vratmi tako, d a je kar natančneje mogla slišati vsako besedo iz sobe. Pa kaj je morala slišati uboga žena! Da je ne morejo videti bratovi tovariši, to je niti ni posebno bolelo, das jo je zadelo kakor strela iz jasnega. A da je ne mara brat, to ji ni bilo samo novo, ampak tudi tako strašno, da so se ji kolena šibila. Toliko let že živita skupaj in delita žalost in veselje, osivela sta v medsebojni ljubezni/zdaj pa govori brat pred tujimi gospodi, da mu je prav všeč, da je šla ven, ker bo zdaj lahko govoril iz srca, prav jasno. Dasi žalostna in jezna obenem, vendar je napela ušesa, da bi ji ne ušla nobena besedica. »Liberalci nam očitajo, da smo ravno taki, kakor so bili farizeji in pismarji za časa Kristusovega. Jaz pravim, da smo še hujši. Kdor primerja Kristusov nauk v vrsticah, ki sem jih ravnokar prečital, z govori, ki smo jih slišali malo prej In kakoršne slišimo dannadan, ali ne bo ogorčen vzkliknil, da je trpel Kristus zastonj? Če bi Kristus danes zopet vstal, ali bi ne našel nekdanjih judovskih duhovnov še v hujši obliki med nami, ki pravimo, da smo njegovi namestniki? Pa kaj bi razlagal, ko sveto pismo tako jasno govori! »Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci, da zapirate nebeško kraljestvo pred ljudmi; vi namreč ne greste vanje, a tudi tistim ne puščate, ki bi hoteli iti vanje. »Gorje vam, da požirate vdovam hiše in na videz dolgo molite, za to boste prejeli ostrejšo sodbo! »Gorje vam, da prehodite morje in zemljo, da pridobite enega, ki se poj udi, in ko se je pojudil, naredite iz njega peklenskega sinu, dvakrat hujšega, nego ste sami.« »Dovolj, dovolj!« je vzkliknil gospod dekan, ki je težko čakal prilike, da ustavi govor navdušenega župnika, ki mu je bil vse prej nego prijeten: »Dovolj vendar! Vidi se ti, prijatelj Andrej, da nisi vajen vina, da te je tako zmešalo. Ti moraš vendar vedeti, da ne delamo Judov, ampak nasprotno, da želimo, da se vsi judje pokristjanijo. Vidiš, ravno ta stavek, ki si ga zdajle prečital, do-* kazuje, da je popolnoma napačno, če nas primerjajo s pismarji in farizeji. Sicer pa ne vem, če je pametno, da o tem govorimo.« »Le dogovorimo se do konca, ko smo že začeli! Sam si pravzaprav sprožil to vprašanje. Kar se pa »pojudovanja« in »pokristjanjenja« tiče, bi lahko kdo trdil, da je to najboljša primera za nekdanje judovske in sedanje naše duhovnike. Posebno pa danes, ko niti ne gre več za to, da postane kdo kristjan, ampak krščanski socijalec. In kadar je postal krščanski socijalec, komu je še mar za njegovo čistost, poštenost, ljubezen do bližnjega? Vse hudobije se mu pregledajo, kajti le eno je potrebno: da se namreč zapiše kdo med krščanske socijalce.« Preodkrito je govoril mož. Ni bil sicer razburjen, a zdelo se je kakor da bi bil, kajti drugače ne bi bil govoril takih besedi. Bil je med tovariši, prijatelji, ki so ga pred kratkim poveličevali zato, ker si je znal pridobiti ljudsko spoštovanje, a po teh besedah je imel pred seboj same nasprotnike, ki so protestirali vse križem, tako da ni mogel niti več govoriti. Teta Liza je za vratmi preklinjala vino, ki jim ga je znosila na mizo; bila je prepričana, da je le vino krivo teh neumnih prepirov, ki nimajo »ne nog ne glave«. Prav iz srca je hvalila Boga, ko je slišala z zvonika biti polnoči. Ravno o pravem času je prišla v sobo, da to oznani. Takoj je bilo po prepiru, gospodje pa so bili zdaj ž njo tako prijazni, da je bila prepričana, da je s svojo novico vsem ustregla. V strogi hiši gospoda Andreja ni nihče mislil, da bi pili še po polnoči. Še manj pa na to, da bi sedeli pri praznih kozarcih. Takoj je teta Liza prižgala sveče in z bratom vodila goste v spalnice. Kar je bilo treba pri tem govoriti, je prišlo kakor za nalašč, da ublaži nasprotja: v vsakdanjosti tako lahko zgovorimo ali celo pozabimo vse višje in nižje misli. Prav kmalu so vsi pospali. Le gospod Andrej je še dolgo premišljeval; nič ni bil kaj zadovoljen s seboj. Drugače bi bil moral govoriti, da bi tovariše prepričal, ne pa razburil. Tako pa ni mogel niti tistega povedati, kar jd-mislil! Da bi jim bil vsaj celo poglavje prečital, to 23. poglavje sv. Matevža, ki je tako lepo! Pa morebiti bodo tovariši sami čitali ga, morebiti zadošča, da jih je opozoril nanje! Delano Iz najboljših snovi! JStf O) o >o d E u o > >co o 03 >o E .51 'rt N Vse naše gospodinje hvalijo in kupujejo le Pfeifer-jeTO milo ker je najboljše in napravi brez truda snežno belo perilo. Pri nakupu pazite na vtis Pleifer in znamka tiger. N jtf "55" 3 o< CD co vx rn v cx s. CD Delano iz najboljših snovi! J Širite »Narodni List!" Želi se kupiti za posekati smrekova gošča za izdelovanje tramov.— Prednost imajo prodajalci, ki imajo gozde blizu kake želez, postaje in v okolici TVTo-rnhrvra Naslov se izve pri uredništvu iVlclIlUUId. našega lista. 45 6-5 Slikar in pleskar prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor slikanje sob, cerkev, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Priporoča se za mnogobrojna naročila. Svoji k svojim 1 Svoji k svojim! Diktor Beuc, Celje 59 Graška cesta šteu. 8. 48-4 i mmmmmmm ■ ■■■■■■■ Trgovina ■ papirjem, pisalnim ln risalnim orodjem ■■■■■■■■ Goričar & Leskovšek, Celje, 2SS*u,,c* ■■■■■■■■ Lastna saloga šolskih ln. vseh: tlako vin za nrade. ■■■■■■■■ Na debelo. 33 50-5 Na drobno. Zanesljiv, vesten in Izurjen zidarski polir ki bi bil ali oženjen ali prost, zmožen nemščine in slovenščine v pisavi in besedi, se sprejme z jannarjem 1911 v slnžbo v nekem štajerskem pro-vinčnem mestu. —Ponndbe z zahtevkom plače se prosijo pod ..Štajersko" Anončni birč Edvard Braun, Dunaj I., Rotenturmstr. 9. 50 5-5 Superfosfat mineralično in animalično, najzanesljivejše in najcenejše fosforkislinsko gnojilo za vsako vrsto zemlje. — Vsebina strogo garantirana. Zajamčeno najhitrejši uspehi, največja množina pridelka. — Za pomladansko setev potrebno neobhodno.— Dalje amonijakove, kalijeve, solitarjeve in superfosfate se dobiva pri tovarni umetnih gnojil, trgovcih, kmet. zadrngah in društvih. 16 14-9 Bureaus Praga, Prikopi 17. 1 i 1 Hajvečja trgovina in velikansko zaloga up, zlatnine, srebpnine, 1? j • j O J ■ ^ ■ verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, brilanti in drugimi kamni. 5 ■ \ ž j Za ženine in nevestice ZV^mmlSSL« 1*1 j | ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov Ltd. {<■ 46 50-5 Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! SmS [i! H. Salmič, Celje, Nar. dom. j I j Edino delniško pivovarniško narodno podjetje Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg Svoji k svojim! v Ljubljani 8v0ji k svojim! priporoča svoje izborilo marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo 66 v sodčkih in steklenicah. 53-2 Pri gnojenju travnikov, detelj išč in žita ne smemo opustiti poleg gnojenja s Tomasovo žlindro in superfosfatom gnojenja s kajnitom ali 401» kalijevo soljo. Pojasnila o teh, kakor tudi drugih gnojilih daje zastopstvo kalijevega sindikata i Fr. Mulec v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 14. Kalijeva gnojila se " dobivajo pri tvrdki ,(MERKUR", P. Majdič v Celju, pri c.' kr. kmetijski družbi v Ljubljani, pri c. kr. kmetijski družbi v Gradcu ter še pri mnogih drugih trgovcih. 75 46-2 5 mmmmmmmmmsmmmm Stanje hranilnih vlog nad 6 milijonov K Posojilnica v Celju registrovana zadrnga z neomejeno zavezo v lastni hiši ..Narodni dom" u Celju. Rezervni zaklad znaša nad 360.000 K •j'jijX-i-i.iii-riJiTri.rTinrLn.rrrrrrrirr"' Vi-------- Hranilne vloge sprejema na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 41/a od Sto brez odbitka rentnega davka. llloge v tekočem računu sprejema ter jih obrestuje po 4 V2 od sto od dne do dne. Čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahko poljubno razpolagajo s čeki o svojem imetju. Eskomptuje in vnovčuje menice, kakor tudi nakaznice na vsa mesta. Posojila daje na osobni in hipotečni kredit po ugodnih pogojih. 57 49-4 Prva južRoštajerska vinarska zadruga Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko r. z. z o. z. v Celju Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko Velika zaloga najrazličnejših vin iz vseh delov Spodnjega Stajerja, letniki 1908, 1909 in 1910, rudečih in belih po najnižjih cenah X Jj Ul 44 50-5