Hatolisk cerkven list. Danica izhaja vsak peteh na celi poli, in velj& po poŠti za reio Mo 4 f«> kr., en p«.l leta 2 gld. iO kr , ra iVtert leta 1 gld. 10 kr. > V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za eetert !efa 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. Teč&rXXXL V Ljubljani 8. sušca 1878. List 10. Sv. Križev pot, kakor ga navadno v H i mu molijo. I. Postaja (štacijon). M< l.mo te, o Gospod Jezus Kristus! in te hvalimo. Ker si s svojim svetim križam svet < dresil. Jezus je k smerti obsojen. O Jezus! po tej krivični sodbi, ktero s^ra s svojimi grehi že tolikrat podpisal, rne reši *onbe večne smerti, ktero sem že tolikrat zaslužil. O Je naš. Celeča si Marija. Hvaljeno in češeno bodi naj svetejši Serce Jezusovo v vieokočastitem Zakramentu sv. Rešnjega Telesa. Odg. Križani Gospod Jezus Kristus! usmili se nas, in pomagaj ubogim dušam v vicah. II. Postaja. Molimo te itd. Ker si a svojim itd. Jezus križ na-se vzame. O Jezus! ki si voljno težki križ na-se vzel, kterega sem ti jaz s svojimi grehi pripravil; daj, da spoznam njih velikost, ter jih objokujem ves č*3 svojega življenja. Oče nas. Cešena si Marija. Hvaljeno in češeno i:d. Križani Gospod itd. III. Postaja. Molimo te itd. Ker s svojim itd. Jezus pervikrat pade pod križem. Teža mojih prevelikih grehov, o Jezus, te je pod križem na tia poteria. Merzi se mi nad grehi ter jih sovražim; odpusti mi, te prosim, in pomočjo tvoje milosti noeem nič več grešiti. Oče naš. Cešena si Marija. Hvaljeno iu češeno itd. Križani Gospod itd. IV. Postelja. Molimo te itd. Ker si itd. Jezus sreča svojo Žalostno Mater. O prežalostni Jezus! O prežalostna Mati! Ako sem vama do zdaj toliko žalost delal s svojimi grehi, se to v prihodnjič nič več ne smč zgoditi. Z vajino pomočjo vaji hočem ljubiti, in vama zvest biti do smerti. Oče naš. Cešena si Marija. Hvaljeno in češeno itd. Križani Go-;jod itd. V. Postaja. Molimo te itd. Ker si itd. Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ nesti. O Jezus! kako srečen je Simon, da ti zamore pomagati križ nesti! Kako srečen bi bil pa tudi jaz, ako bi odslej ti pomagal križ nositi s pnterpežljivostjo v vsem, kar koli me zadene. Oče naš. Cešena si Marija. Hvaljeno in češen« itd. Križani Gospod itd. VI. Postaja. Molimo te itd. Ker si itd. Jezus sprejme od Veronike potni pert. O Jezus! ki si se tolikanj ponižal, svoj presveti obraz vtisniti Veroniki v potno ruto, vtisni globoko tudi v mojo dušo spomin_svojega britkega terpljenja in grenke smerti. Oče naš. Cešena si Marija. Hvaljeno in češeno itd. Križani Gospod itd. VII. Postaja. Molimo te itd. Ker ai itd. Jezus v drugič pade pod križem. Moji večkrat storjeni grehi so krivi, da Ti, o pre-ijubeznjivi Jezus že spet padaš pod križem. Daj mi pomoč, da ae ne povernem spet v greh. Oče naš. Cešena si Marija. Hvaljeno in češeno itd. Križani Gospod itd. VIII. Postaja. Molimo te itd. Ker si itd. Jezus tolaži Jeruzalemske Žene. Ti, o Jezus, tolažiš žene Jeruzalem »ke, ki žalujejo nad tvojim terphenjem. Tolaži tudi mojo dušo s svojim usmiljenjem, v kterega zaupam in si ga hočem v prid obračati. Oče naš. Češena si Marija. Hvaljeno in češeno itd. Križani Gospod itd. IX. Postaja. Molimo te itd. Ker si itd. Jezus v tretjič pade pod križem. Od prevelikega terpijenja, ki si ga že prestal, o Jezus, v tretjič padeš pod težkim kritem. Stori, da se nič več v greh ne povernem. Moj Jesus, rajši umerjem, kakor da pa spet grešim. Oče naš. Ceieo* si Marija. Hvaljeno in češeno itd. Križani Gospod itd. X. Postaja. Molimo te itd. Ker si itd. Jezusa slečejo ter mu kisa in žolča piti dajo. O Jesus, ki so te slekli in ti kisa in žolča piti dali, reši me vendar vsega nagnjenja do časnih reči in stori, d« vse saničujem, kar je posvetnega, ali kar me v greh nspeljuje. Oče naš. Češena si Marija. Hvaljeno in češeno itd. Križani Gospod itd. XI. Postaja. Molimo te itd. Ker si itd. Jezusa na križ pribijajo. Po tistih grozovitih bolečinah, ktere si občutil, ko so tvoje svete roke in noge z žeblji prebodli, stori, o Jezus, da svoje meso neprenehoma križam s keršanskim zatajevanjem. Oče naš. Češena si Marija. Hvaljeno in češeno itd. Križani Gospod itd. XII. Postaja. Molimo te itd. Ker si itd. Jezus umerje na križu. O Jezus! ki si na križu umeri po tem, ko si tri ure v naj britkejših smertnih težavah na njem visel, daj mi, da prčd umerjem, kakor da bi še kdaj grešil. In ako moramo še živetj, naj živim, da tebe ljubim in tebi služim. Oče naš. Češena si Marija. Hvaljeno in češeno itd. Križani Gospod itd. XIII. Postaja Molimo te itd. Ker si itd. Jezusu njegovi deviški Materi v naročje položt. O prežalostna Mati! kako je bilo pač z britkoatmi napolnjeno tvoje Serce, ko si svojega ljubega Jezusa mertvega v naročji imela. O sprosi mi milost, da greh sovražim, ki je bil kriv njegove amerti in tvojih britkost, da spokorno živim in v tvojem naročji sveto umerjem. Oče naš. Cešena si Marija. Hvaljeno in češeno itd. Križani Gospod itd. XIV. Postaja. Molimo te itd. Ker si itd. Jezusa v grob polože. O Jezus vsemu hočem odmreti in le v tebi živeti. Dokler mi je še tu živeti, hočem le v tebi in s teboj živeti, da enkrat v nebesih v tebi večno živim, ter tam kaj sad tvojega britkega terpijenja in tvoje amerti večno vživam. Oče naš. Češena si Marija. Hvaljeno in češeno itd. Križani Gospod itd. Opomba. Preberi, keršanska duša, kar je od a v. križevega pota pisanega v bukvah »Odpustki", spisal P. Saiovic, od strani 160 - 172. Vse k večji časti Boiji. — c. Mironanfe norega papeša Leona JKMMM. LaeterI«, eXVLtaqVe RoMa! Leo aDVenlt PeCCI. P. B. Pripravljalo ae je že v šen-peterski cerkvi, da bi bili sv. Oče preteklo nedeljo, 3. sušca, očitno in slovesno kronani. Previdili so pa novi papež neštevilne množice, ki so bo imele zbirati pri av. Petru in tam v okrogu, bali se kake nesreče; torej so odjenjali od vsih velikih slovesnosti in tudi od tegs, da bi dali o tisti priliki blagoslov z notranjega pomolja št.-peterske cerkve, in dali so se preteklo nedeljo kronati v Sikstinski papeževi kapeli bolj na tihem. Postavimo naj pa tukaj kratek popis, ksko se navadno godi kronanje novo-izvoljenega papeža. Ako novi papež se ni škof, ga na pervo posvetijo škofa, in potlej kronajo. Kronanje je navadno precej naslednjo nedeljo v šentpeterski cerkvi. V ta namen papeža nesejo na častitem sedežu (sedia gestatoria) pred velike vrata. Med potjo ae poje: „Ti si Peter". Ondi papež stopijo s sedeža in sedejo ns prestol, ki je tam postavljen, eden kardinalov ima kratek govor in duhov-atvo opravi poklanjanje. Papeža dalje nesejo v cerkev do altarja, kjer je sv. Rešnje Telo izpostavljeno, pred kterim papež molijo in gredč dalje v kapelo av. Gre-gorija. Papež ljudstvo blagoslovč, med molitvami se oblečejo v mašno opravo, in obernejo ae k velikemu altarju. Na ti poti obrednik zažge malo prediva in pravi: „Sveti Oče! Tako mine vaa posvetna Čast!" Ta pomenljivi in pretresljivi obred ae ponavlja še dvakrat. Prične Be velika maša in po maši kronanje. To se po poprešnji procesiji godi prod velikim altarjem. Papež sedč na tronu, drugi kardinal-dijakon jim vzame mitro z glave in namesto nje jim kardinal-dekan in pervi kardinal-dijakon posadita na glavo tijaro, rekoč: ,,Sprejmi s tremi kronami ozaliŠano tijaro in vedi, da si oče knezov in kraljev, vodnik vesoljnega sveta, na zemlji namestnik našega Zveličarja Jezusa Kristusa, kteremu je čast in livala od vekomaj do vekomaj. Amen!" Papež zdaj dajo apostoljski blagoslov, naznanijo še popolnoma odpustek, stopijo a trona iu neaejo jih na sedežu v paramentno sobano šentpeterske cerkve, ter odložč papeško cerkveno opravo. Kronani so bili papež preteklo nedeljo, 3. sušca, zato, ker 2. sušca je bila obletnica njih rojstnega dneva. Bog ohrani veliko let Leona XIII in daj jim doseči vse, kar so želeli njih prednik, veliki Pij IX! Pozdrav svetemu Očetu Leonu XIII. Sprejmi keršanskih sere zagotovilo, Sinovske vdanosti, ljubezni vroče, Naslednik Pija — Leon sveti Oče, Sprejmi priserčno naše pozdravilo! Leon veliki zmagal je Atilo, Pohlevno vkrotil trume ropajoče; Bog daj, da tudi Tebi bo mogoče, Vkrotiti Cerkev stiskajočo silo! Častito, slavno naj tijara diči Premnoga leta Tebi jasno čelo, Dviguj visoko prApor svoj — razpelo! Naj se nad Tabo vselej rčk resniči, Kot ,,Križ od križa" Piju, dobo celo, — Da „Lumen" vsema svetu si „de coelo! *) V« grobu Vila MX. (Dalje.) Strahu niso poznali Pij IX r.ikakoršnega. Ako so čuli o preganjauji katol.čanov v kaki deželi, govorili so glasno vladarjem , naj ae ne vtikajo v sv. katoliško vero; klicali so mogočnikom, naj dajo škofom prostost učiti vero Jezusovo. V takih rečeh so bili Pij IX ne-ustrasljivi in niso odstopili ne za betvo. Kakor se tema in svitloba ne more zediniti, ne laž in resnica, krivica in pravica sprijazniti: tako ni sprave med nejevero in med vero. Ako je Cerkev namestnica Božja, tega ni spiejeia od ljudi; ni sprejela od kakega zemeljskega kralja naloge, kaj naj uči in kaj ne. Takrat ne sme trepetati pred zemeljskimi mogočniki, zakaj ona je delo Božje, ki je močnejši od vsakega stvarjenega bitja. Voditi je nima zemeljska modrost, temuč vera v vsemogočnega in pravičnega Boga! — Tako to ravnali Pij IX proti Viktor-Emanvelu, proti Napoleonu III, tako proti oble-galcem Kima, tako celč kot jetnik v Vatikanu! Kar se pa tiče nasledkov za nje in za Cerkev, izročali so vse to zaupljivo v roke Njega, kteri je Cerkev vstanovil in kteri jim je to oblast izročil. Poslancu nekega kralja kažejo tje na križ ter mu govore: „Tukaj je moje upanje." Kdo bi si mogel poglavarja prave Cerkve Božje inako (drugač) misliti? Kje na zemlji se nahajamo glavarja, bodi si kterega koli veroizpovedanja, ki bi imel to lastnost? — Zares, tukaj sveti zopet svetilo mesta Božjega na gori; — če tukaj ni večne resnice, je nikjer ni! Kdo pa je to samosvest kedaj krepkeje pokazal, kakor Pij IX? — Cela versta ljudi, celo kralji so stopali pred njega in mu rekali: „To, kar ti učiš, ni več primerno našemu veku; prenehaj s tem; če Le, napovemo vojsko tebi in tvojemu nauku!" Silni vihar po Cerkvi srvražnih časnikih, bukvah in skupšinah tzdi-goval se je zoper njega, da so se celč verniki bali. — Pij IX stali so mirni in brez strahu pred njimi ter so z neupogljivo serčnostjo govorili: ,,Non possumus!" — Ne morem tako ravnati. Tako je Sin Božji pred 18 stoletji učil; to moram tudi jaz kot njegov namestnik učiti. Jaz lahko vse zgubim, celo življenje zamorem dati, ali večne resnice ne morem izdati. Kakor skusen zdravnik ne prizanaša bolniku ter si prizadeva mu bolezen pregnati iz telesa z vročino in zimo, celč s strupom in železom ; tako tudi naš Pij niso prizanašali laži in prevari, ki te je vcepila v Človeštvo in je njegova bolezen. Tako mora ravnati prava Cerkev, ki je od Bega v to postavljena, da nji razodeto vero brani, človeštvu od roda do roda izročuje, da to kot nasprotje z božjim razodenjem razglasuje vse tisto, kar kot tako spoznava. Zares, prav katoliška Cerkev ima to veliko lastnost, da zamore nauke kot krive zavreči, ker za gotovo ve, kaj je resnica, zakaj ona je to lastnost Bprejela od Boga, kteri io na pravem potu vzderžuje. *) „Luinen de coelo" je „luč z neha, z nebes, nebeška". To nalogo sv. Cerkve so Pij IX vestno opravljali. Vkljub vaim viharjem, ki ao ae nad njč vzdigovali. bili ao si popolnoma avesti, da oni kot poglavar prave Cerkve Božje imajo dolžnost sašlemu svetu kasati pot resnice, in da jih ho Bog enkrat na odgovor klical, ako bi zdaj z resnico ca bregom tičali, — zdaj ko se svet grozi, da bo ugasnil luč resnice. Mi v svoji sv< ti Cerkvi priznavamo si.»i»«» enega poglavarja, imamo povsod tiste zapovedi ie <• rkvene pobožnosti. Če smo pri maši v Kirau ali v na, zakotneji vasici, — ni nikakoršnega razločka. Katekizem, ki ae ga otroci danes učijo, je bistveno t sti, kakor so ga razlagali apostoli, sv. Ciril Jeruzalemski, sv. Oregorij Na-zijanski in drugi pred veliko ato leti. Kavno tisti nauk raziaga se pri katoličanih že več sto let po Ameriki, Aziji, Afriki in Avstraliji enako kakor v Evropi; pri katoličanih na Kuskem tako k..kor pri katoliških kristjanih na Turškem; razlaga ga p»pe£ v Rimu tako kakor misijonar na Kitajskem ; razlaga ga škof enako kakor naj mlajši mašnik. Molitve, ki se molijo pri pogrebu v Rimu, moFjo »f enako kakor pri nas. Z eno besedo: pri katoitških kristjanih je v verskih rečeh edinost. Bi o je L'62 papež v, — ne r»den ni od vere odpadel. Med njimi štejemo 46 mučencev; okoli sto jih je svetnikov, ki so nam s svojim življenjem zapustili zgled, kako moramo Boga ljubiti čez v-»e in bližnjega kakor same sebe. Tako stoji katoliška Cerkev v sredi ined narodi kakor mesto na g ri; daleč okrog se razprostirajo žarki onih lastnost, ktere mora imeti prava Cerkev B ž a. Kdor resnico iše in je prepričan, da Bog človeka ne more pustiti brez p< duka o namenu in o sredstvih ta namen doseči; ta mora, ako Cerk-v dobro pregleda, zaklicati: zares, tukaj je glas Božji! Da ]e Cerkev, ktero so Pij IX vladali, prava Cerkev Kristusova, poterjuje nam Bog še na poseben način. Pri ranjkem papežu nahajamo nekako podobnost z vsta-novnikom sv. Cerkve. Ali ne vidimo pri Piju IX Pilata, kteri ga je izdal vsled malodušnosti (iz strahu) in sarao-pridnosti? Juda, t. j. odpadlega apostola, ki ga je njegovim sovražnikom izdal? Ali nismo slišali krivih t žb, zaničevanja, ugrabljenja? Ali nismo čuli iz Pijevih ust besed Gospodovih: „Oče odpusti jim!" in: „Žej< n sem" zveličanja njihovih duš? Vladanje Pija IX dalje jasno priča, du je B g s katoliško Cerkvijo. Njeni misijoni med neverniki in divjaki cveto iu se razširjajo po vsih delih sveti: kri mučencev je še dan danes seme kristjanov. Pod Pijem IX je bilo povzdignjenih 24 škotij v nadškr ti je : nanovo )e bilo vstanovljenih 5 nadškotij in 130 škotij, 3 apo-stoljske delegacije (poslaništva) 33 apostoljskih nam- st-ništev (vikarijatov) in 15 apostoljtkih pretektur. Oč:tno je, da preganjavci Kristusove Cerkve mečejo bob ob steno. Ta bob ae spreminja v debele skale, ki padajo s silovito težo njim na glave! Kakor poprej nikdar, budila se je pod Pij« i IX med ljudmi katoliška vera. Brez števila katoliškin društev je nastalo po vsih deželah. Pij IX obnavljali so svojo Cerkev in se lahko stavijo v eno vereto z naj večimi papeži: z Inocencijem III, sv. Gr*gorijem Vil, Pijem V. Bili so Pij IX še več: oni niso bili samo značajen vladar, — bili so pravi oče, kterega veselje je bilo bivati pri svojih otrocih. (Konec prih.) MM va bivša h r a tja. V mescu dni sta umerla v Rimu dva kralja, — Viktor Emanvel Poštenovič (Galantnemu), in Pij IX, papež kralj. Kakor noč in dan je bilo različno njuno življenje, pa močno različna tudi njuna smert in njun pogreb. — Viktor je postal tako imenovan „laški krali" z bajoneti in je z njih močjo ljudstvo vladal; Pij IX so postali papež-kralj po milosti Božji io z navdajo sv. Duha. — Viktor je sv. Cerkev zatiral, njeno premoženje grabil, razdeval samostane, ki so bili lačnim in ubogim jedilnice in zakladnice; — Pij IX so pravo Cerkev po vsem svetu razširjali, povsod nove škofije vstanovljali, reveže podpirali, bili so že kot priprost duhoven sirotam pravi oče (slasti v napravi „Tatta Giovanni"): Pij IX so bili zares „Pij", to je po našem jeziku „Milostni", „Dobrotni". Podobni so bili sv. Lavrenciju, ki je zaklade od njega zahtovajočemu poganskemu cesarju pripeljal reveže, rekoč: „To so mo]i zakladi". Tako so zapustili tudi Pij revežem 300 tisoč lir; pristojno je toraj, da bodo po smerti počivali pri sv. Lorencu, kte rega zgled v ljubezni do ubogih bo tako sijajno posnemali. — Kralj Poštenovič ni živel primčrno svojemu priimku, pa tudi umeri ne primerno odveč. Prosil je sicer na smertni postelji sv. Očeta odveze, pa njegovemu „velikemu kesanju" ni nasledovalo zadostenje: Kaj se vendar pravi to: Žal mi je, da sem sv. Očetu storil krivico, ako se pa ne poravnd ta krivica? Nič ni bilo ne slišati, ne viditi, da bi bil on, ki je po tujem segel, se odpovedal ugrabljenemu, ali da bi bil svojemu sinu naložil povračilo in vernitev v Piemont; temuč ležal je s svojo obteženo vestjo v sredi čudnih prijatlov, ki so papeževega pooblastenca odvračevali, boječi se, da bi kralj ne spregovoril kaj o povračilu, tako da so mu še le zadnje trenutke pred smertjo dovolili vBtop pred kralja, ko se je ta že boril s smertjo; — Pij IX so bili en sam dan smertno bolni, ta edini dan jim je zadostoval, da so srečno umerli, ker bo se celo življenje na smert pripravljali. Nobenemu niso storili, krivice, nobenega ne razžalili: toraj tudi ni bilo treba nikomur povračevati krivic, ne koga odpušenja prositi. Vse njih življenje je bilo ^/jeten duh lepih čednost, toraj se niso zbirali kaki masonski prijatli okoli njih, ampak kardinali in drugi bogoliubni gospodje so obdajali njih posteljo, nevidno so jim pa gotovo na strani angeli bili in Marija, njih kraljica. Oba kralja imata tudi že naslednika; Pij imajo Leona XIII, Viktor pa Humberta, ki pa sam — se tako mlad — boleha. Po Pijevi smerti so plakali vsi katoličani, ter so „miserere" in druge žalnice prepevali; novemu kralju-papežu, Leonu, je ves katoliški svet čestital in veseli „Te Deum" pel. Pri Viktorjevi smerti so katoličani le to želeli, da bi se bil z Bogom spravil s tim, da bi bil tudi Cerkvi in papežu storjene krivice popravil, sicer pa niso žalovali po njem. — Pri zasedanju prestola novega kralja Humberta pa so katoličani žalostni, ker vse znamenja kažejo, da storjenih krivic Cerkvi ne bo popravljal. Res je, da so nekteri žalovali pri Viktorjevi smerti, pa to žalovanje je bilo veči del le vradno zapovedano; tudi so mnogi čestitali Humbertu le bolj vradno. Sijajen je bil pogreb in grob Viktorjev, za kar se je nad 220.000 lir odmenilo; žalovali so tudi nekteri dobri katoličani, pa ne toliko po kralju, temuč ker ta denar ee mora spravljati iz silno povišanih, celč na mlinsko žito djanih davkov in iz premoženja, ki je po sili uzeto cerkvam in samostanom, ter tudi s premoženjem, s kterim se je poprej toliko revežev nssitovalo. — Pij IX so pa zapovedali, da stroški njih groba ne smejo presegati 400 škudov, blizo 2000 lir. Zato, ker so Pij IX tako lepo usmiljeno z ljudmi delali v življenji, jih pa nekteri nevredni petolizci in težaki tramasonov še po smerti objedajo ter jih še v grobu ne pustč pri miru. Smemo še omeniti, da mnogi neprijatli papeža in Cerkve po vBem svetu, kot poprej 8 Pijevimi, zda) pa z Leonovimi podobami teržujejo in dobičke delajo. V tem pa bo jim dobri papeži! Izgledi bogol/ubnih vir o k iz v sili časov kersauslra. 4. A d e 1 i n a. Zdaj pride na versto kaj mično življenje ljubez-njive deklice, ki je le 15 lčt živela, pa si v tem krat-kem času zaslužila prekrasen venec pri Bogu. Živela je na Francoskem. V popisu njenega življenja beremo le kerstno ime, a kako se piše, to ni povedano, beržkone zarad sorodnikov, ker še mnogi živč. Rojena je bila 25. sušca 1838 in pri kerstu je dobila ime Marija Adelina. Njen rojstni dan je bil tedaj Marijin praznik, in ob Marijnem prazniku so se veršili tudi drugi naj imenitniši dogodki njenega kratkega življenja, kakor bi to hotelo pomeniti, kolika ljubljenka Matere Božje jc bila Adelina. Starši, posebno njena pobožna mati, so Adelinico zelo radi imeli. Bila je pa tudi vredna naj priserčniše materne ljubezni. Že precej v pervi nježni mladosti bila je nenavadno krotka, mirna in dobroserčna, kakor bi ji bilo že vse to prirojeno. Zgodaj je pokazala veselje za delo in učenje, in pri vsem je razodevala redko razumnost. Še le pet let stara, je nekega dne v kotu sede vsa zamaknjena nekaj resnobno premišljevala. Oče to viditi, jo vprašajo: „Kaj ti je, dete moje, da si tako žalostna?" Nedolžnost odgovori: „Papa, na svoje grehe mislim!" V osmem letu nevarno zboli. Vendar jo ljubi Bog še ohrani, ker volja Njegova je bila, naj delj časa živi, da vsim mladim deklicam zapusti izgled Bogu in ljudem prijetnega vedenja. Po hudi bolezni je opešala in gre v drugi kraj k svoji dobri teti, da bi tam popolnoma okrevala. Med tem izve, da so ji doma mati vsled trudo- fiolnega čuvanja in prevelikih skerbi zastran njene bo-ezni tudi tako zel6 zboleli, da so že v cerkvi očitno za nje molili. Tedaj začne tako priserčno pobožno moliti za bolno mater, da je teta, ki je bila priča stanovitne otročje molitve materi pozneje rekla: „Le molitvi svoje Adelinice se imaš zahvaliti, da si ozdravela " Se potlej, ko so že mati okrevali, ne preneha moliti. Zvečer pred odhodom s tetinega doma je naenkrat zmanjka. Povsod je iščejo. Slednjič jo najdejo v vaški cerkvi, kjer je zopet molila za svojo ljubo mamo. Ker je že zgodaj razodevala tako lepe zmožnosti, namenili so se starši zarad zanesljive izreje dati jo v nunski samostan. Vender precej še ne. Pred se je imela izučiti njena starejša sestra. Tega je Adelina tako vesela, da komaj pričakuje dneva, ko bo smela iti tudi sama v nunsko šolo. Ta čas pa doma vedno veče veselje dela svojim staršem. Vselej vestno vboga; nikdar se ne zlaže; natanko vselej obmoli svoje molitve, ter tiho, mirno in veselo opravlja svoje otročje dolžnosti. Vendar prava čednost ni nikomur prirojena; mora se še le pridobiti — priboriti. Tudi pri tej tako blagi deklici se je sem ter tje pripetila kaka napačica, ktere pa modra mati niso vselej prizanesli brez kazni, če je bila še tako majhna. Pri taki priložnosti so jo djali v malo sobico. Tu je vedno molila, da je čas kazni pretekel. In ko so prišli ji napovedat konec kazni, našli so jo na kolenih s sklenjenimi rokami — v molitvi. Nekega dne gredo mati obiskat njeno sestro, ki je bila v samostanski šoli v mestu Auxerre-u (Oksčr). Mati in hči se posvetujete, kaj bi kupile Adelinici, da bi jo bolj razveselile. Slednjič se odločite in kupite lep križec (britko martro). Ko domu pridši mati izročijo darilo v roke dobremu otroku, veselja zarudi, častitljivo poljubuje podobo Zveličarjevo, vsede se ž njo v kotiček pri oknu in si jo položi v naročje, pa v enomer gleda vanjo. Starši jo na tihem opazujejo in vidijo, kako nepremakljivo gleda Križanega, — debele solze ji kapljajo raz lica na znamenje odrešenja. Vprašajo jo, zakaj se joka. Noče precej odgovoriti; ko pa pomisli, da bi se pregrešila zoper starše, ko bi terdovratno molčala, se premaga in pravi: „Jokam se zato, ker mislim, da je bilo pač velike hudobije treba, da so ljubega Boga umorili!" _ Ne moremo skor drugač soditi, kakor da se je hotel mili Jezus poslužiti tega maternega darila, da je zanetil v otročjem sercu plamečo pobožnost, ki jo je ves čas imela do britkega terpljenja Gospodovega. (Dalje nasl.) P i e s. (Konec.) Morebiti kdo poreče: „Do mene ples nima posebne moči; mene ne miče v greh." Take besede razodevajo krive zapopadke o čistosti, so prazen izgovor, s kterim naj bolj sprideni ljudje svojo nečistost prikrivajo in zagovarjajo. Ali kdo si vender ti, ki tako govoriš? Ali imaš drugačno naturo kakor drugi ljudje? Ali imaš angelsko čednost? — Pa kako se strinja tvoja angelska ljubezen z ljubeznijo do plesa? Kako se razlaga vse, kar se v tebi godi pri plesu in po plesu? Ali hočeš s tem reči, da je tvoja sramožljivost že opešala ali od tebe zginila? — Ples sicer ni vsim enako nevaren, ali skušnja vendar uči, da jih je malo v mladosti pri plesu ostalo čistih; torej bodeš tudi ti skor gotovo pri plesu ranjen, morebiti ne na enkrat, temuč polagoma; če ne na plesiši, pa VBled plesa. Ce je ples res komu bližnja priložnost v greb, t. j., če kdo večidel greši pri plesu (če tudi samo po notranje, v mislih, željah), bodi si pri plesu samem zarad obleke, ter mu je ples vzrok smertnega greha, temu je ples kot bližnja priložnost k grehu pod smertnim grehom prepovedan, in noben spovednik takemu ne more dati veljavne odveze, ako mu zanesljivo (t. j. tako, da se spovednik po pameti smč na to zanašati) ne obljubi ogibati se te bližnje priložnosti, t. j., plesa. To je raz ločen nauk sv. katoliške Cerkve. Če pa ples komu ni ravno bližnja priložnost, temuč zamo nevarnost v greh, je ta po vesti zavezan rabiti primerne pripomočke, da nevarnost odpravi ali se je obvaruje. Te pripomočke nasvetuje sv. Frančišek Šaleški, ta tako prizanesljivi duhovni učenik, kterega je milost Božja, kakor se zdi, dala za kažipota takim, ki med svetom živč. Ta svetnik primerja ples gobam in pravi: ,,Ako moraš gobe jesti, skerbi za to, da so dobro pripravljene: prav tako, ako se iz kterega koli vzroka ne moreš lahko ogniti plesa, oskerbi se dobro, da bo tvoj ples spodobno vravnan, namreč z ozirom na nravno spodobnost, dostojnost in dober namen." „ZakajJ', pravi tudi včliki duhovni učenik sv. Alfonz Ligvoriski, „plesi so hudobni, ako se pleše s hudobnega namena, ali v nevarnosti meseno poželenje zbuditi v sebi ali v drugih, ali ako se pleše zaradi ktere koli hudobne okolišine." Sv. Frančišek Šaleški nasvetuje te-le premišljevanja, da te ne rani ples: 1. Pomisli, koliko duš v peklu gori zavoljo grehov, ki so jih storile pri plesu ali vsled plesa. 2. Pomisli, kadar hočeš iti na ples, da med tem Časom se bo veliko redovnikov in drugih pobožuih duš v Bogu razveseljevalo, mu bodo hvalo peli io bodo njegovo Ijubeznjivost premišljevali- Koliko bolje bodo ti svoj čas obernili, kakor ti, Če gres plesat. 3. Pomisli, da jih b.> med tvojim plesom veliko v grozovitem smertnem strahu umiralo, veliko tisoč jih bo terpelo silne bolečine in ne bodo med tem časom našli naj manjšega pokoja: Ali se ti nič ue smilijo. Ali ne misliš na to, da boš tudi ti nekdaj zdihoval, ko bodo drugi pleaali, kakor ti zdaj? 4. Pomisli, da te pri plesu vidi Odrešenik, blažena Devica Marija, angeli in svetniki. Oh, kako si jim zopern, ko te vidijo tako vnetega za to nečimurno veselje! 5. Pomisli, da si e vsakim trenutkom bližej smerti. Pomisli, kako se ti smert posmehuje in te vabi seboj plesati, — takrat bo slišati ie tveje iu tvojih sorodnikov zdihovanje namesto godbe, — prestopil se boš samo enkrat iz življenja v večnost. Zares, ta ples je v resnici kratkočaseD, tu mine čas za vselej, ker v trenutku boš prestopil iz časa v večnost, v večno veselje ali pa v večno terpljenje. Te premišljevanja nasvetuje sv Frančišek Šaleški, pristavlja pa, da kjer je strah Božji v sercu, bo ta navdajal še veliko močnejše premišljevanja. (Dosenbach, Maria Vorbild der Jugend.) Ogled po Slovenskem iu dopisi. Iz Ljubljane, 6. sušca. (Zakaj ae Oče Lton XIII niso dali očitno in slovesno kronati Zabična bolezen.) Napovedovalo ae je, da novi papež Leon XIII bodo slovesno kronani v cerkvi sv. Petra v Rimu. Delale so se k temu že mnoge priprave; neutegoma pa se je naznanilo, da kronanje se bo zgodilo samo nati-homa v Sikstinski kapeli. Tako je tuoi res bilo v nedeljo. Pričujoči so bili: Papeževo dvoratvo, prelat-, poslanci tujih deržav in drugi. Obredi so bili navadni, kakor se godijo pri kronanji. (Gl. drugi spis današnjega lista). Začetek je bil o 7*1° in konec ob \42. Zakaj so sv. Oče opustili očitne slovesnosti, po jasnuje „Unitk" 5. t m. Pravi, da minister Crispi je mušje, prav hudo mušje volje: na pervo ves skl« nljiv in spoštljiv za Vatikan; danes pa so razdja e vse razmere, Crispi je ves mračen. Reklo se je, da kronanje bode 3. sušca v dvorani ob notranjem pomolji vatikanskem; vse je bilo v pričakovanji, vea Rim je tega prav goreče želel. Pred dvema dnevoma pa se je v Vatikanu od strani notranjskega ministerstva naznanilo, da samo z navadnimi pomočki se ne more zagotoviti očitni mir med slovesnimi opravili pri sv. Petru, da pa minister Crispi odrekuje izredne moči v ta namen, ker papež Leon XIII svojega povzdignjenja na papeški prestol ni naznanil Njegovi ekscelenciji (ministerski). To je toliko, kakor bi rekel: Mi bomo odklenili potepiustvo (la canaglia) da bode zbudilo vriš v stolnici, in pri pervem skipenji bomo v zapor gnali ude katoliških družb. — Opustila se je toraj misel na slovesno kronanje. In to so vam „zagotovila": kadar je naj bolj treba zagotovila, ga pa nikjer več ni; dosti je, malo mušje volje Njegove ekscelencije, pa vse zagotovila gredo po vodi! Ako bi papež imeli svoje časno posestvo in svoje vojne, bi ne bilo treba čakati na dobro voljo Njegove ekscelencije; palatirske straže, lovci, papeževi zvavi bi bili ohranili mir: in ako bi bili v Rimu, kakor so zdaj, pripravljeni štirje tolovaji (maskalzoni) delati ne-pokoj, bi se ne bili prederznili čerhniti, in Rimljani bili bi se veselili naj slovesnišega opravila; ali sedaj imamo zagotovila, ki pravijo: Sveti Oče, bodite lepo zaperti notri v najznotranjših kotih; gorjč pa, če se pokažete! Razgrajavski vitezi bi utegnili storiti, kar je njih rokodelstvo , in Vi bi bili odgovorni pred celo Evropo za vse hudo, ki bi od tod izviralo. Tako amo popolnoma zagotovljeni. Celo liberalni časniki so enih misli v grajanji ,,pretirane občutljivosti" (strano puntiglo) Krispove. Tako in se več italijanski list. Kdor iz tega ne spoznd, ksko potrebna je katoliški Cerkvi papeževa samostojnost, neodvisnost ter lastna vlada, pa kako prazne so ,,liberalne zagotovila", temu ni več pomagati, ne ozdraviš ga njegove žabične bolezni, če mu tudi s krampom na čelu pušaš. Iz Gorenjskega. (Peri;a nova cerkev Marije naše ljube Gospe presv. Jezusovega Serca na Slovenskem. Mila prošnja (lo vsih udov te s prelepe bratovšine. [Konec.]) Mislim, da druzega velečestitega in prepoštovanega gospoda s tem tudi ne bom žaiil (ker se ravnam edino ie po reku: „Naj sveti vaša luč!"), če očitno povem, da obljubili so, kadar za svojo cerkev omislijo nove ait-irne svečnike, nekoliko dosedanjih darovati Davčarj»>m za ozališanje njihovega prihodnjega Marijnega altarja. In ta blagi dobrotnik so slavno znani olepševaiec ljubljanske Frančiškanske cerkve, prečastiti gosp. gvardijnn o. Sal vator Pintar. (Bog daj, r.aj bi se tudi temu gospodu spolnile vse njihovo želj*, ker so tako dobri.) *) Dalje je za novo Davško cerkev neka blaga duša na Cerkljanskem darovala potreben denar za novi kelih, kterega je dobro znani ljubljanski pAsnr gosp. Valentin Zadni-kar ravno zg< ukazano po v. č. škotijstvu. Fa?na cerkev; kjer so bile mertvašnice, je bila po oknih černo pregernjena, kakor veliki petek, in sredi cerkve primeren mertvaški oder s tijaro. Pervi dau je bila polna cerkev pobožnih, ki so za dušo sv. Očeta molili. Za terdno upamo, da se veselijo tam v nebesih pri Mariji Devici, ktero so tukaj toliko častili, in da za nas vse Boga prosijo. Iz Horavške doline. (Žalostne in vesele slovesnosti f Piju XI, in Leonu XIII.) Glas, da so sv. Oče Pij IX umerli, nas je zelo osupnil, zlasti zato, kereonovine poprešnjih dni poročale, da se papež dobro počutijo, in skorej nistro mogli verjeti, da bi bila ta vest resoica. Pa šhoda res, vreaničiia se je, in že v nedeljo, 10. svečana popoldne po keršanškem nauku, naznanil je veliki moravški zvon faranom to prežalostno novico. Ginljivo je bilo viditi, ko so ljudje, stopivsi iz cerkve, vsi molili za večni mir in pokoj vsim priljubljenega sv. Očeta. Ko je bilo po škofijskem listu naznanjeno, kako Daj se opravljajo mertvašnice po Piju, in zapovedano, naj se vernim priporoči, da molijo za srečno in dobro izvolitev rovega papeža, se je tudi to pri nas lepo iz-veršilr. V nedeljo septvagezimo bilo je od 9 —10 sv. Rešnje Telo izpostavljeno in veliko ljudstva zbiralo se je pred Najsvetejšim in pobožno molilo v določeni namen, za arečno izvolitev novega papeža. Ob 10 bilo je veliko dubovuo opravilo, pri kterem je bilo nenavadno veliko ljudatva. Drugi dan ob 7 so se pričele mertvašoice po Piju IX, bilje, velika černa maša. Cerkev je bila polna, kakor ob nedeljah, kar ae je ponavljalo tudi v torek in sredo pri čemi peti sv. maši za sv. Očeta. Pri lepo napravljenem katafalku, kterega je kinčala med drugim tijara, papeževa io škofovska palica in ključa, odpela se je ,,Libera" in odveza. Na Verhpolji je bila v sredo peta sv. maša; cerkev napolnjena. Tudi zvonovi so dopolnili svojo dolžnost, žalnomilo ao doneli po dolini farni, kakor tudi podružnični s raznih krajev. Omeniti pa moram še pobožnost, ki se je pri nas opravljala v četertek, 21. svečana, kar se morebiti drugej ni sgodilo in ktera je nekako vezala opravila po av. Očetu a slovesnostjo pretečene nedelje 24. sveč. V četertek obhajali smo v farni cerkvi pobožnost av. Rešnjega Telesa, kar ae godi tukaj dvakrat v letu. Nenavadno veliko ljudi je prišlo omenjeni dan v Cerkev in na stotine prejelo jih je sakrament av. Rešnjega Telesa, ob enem pa tudi molilo za Pija IX in za izvolitev novega papeža. Pa komaj mine cerkveno opravilo, že nam pribiti iz Ljubljane vesela novica: Že imamo papeža, Leona XIII; kardinal Pecci je izvoljen. Hitra zares in neverjetna se nam je zdela, ali drugi dan ni bilo več nobenega dvoma, ker dunajski „Vaterland" došel nam je rudeč obrobljen in je poterdil preveselo novico. V nedeljo, 24. sveč., bo tedaj zahvala za to novo veliko milost. Pokati in streljati mora, to je bilo berž sklenjeno, in hitro je bil denar za smodnik skupaj. Za druge priprave zdel se je čaa f rekratek. Nek tergovec sproži misel, da naj bi se v Moravčah razsvetlilo, kakor se je razavitljevalo o 501etnici Pijevega škofov-stva lansko leto 3. rožnika. Nepričakovano ae je to sgodilo: v nedeljo večer po Ave Mariji ao bile Moravče kraano razsvitljene, kakor tudi Zaliioški grad. O '/a5 zjutraj je že gromelo iz možnarjev na Verhpolji, kjer je bila o %6 zahvalna maša, med ktero je pokalo, da je bilo veselje. Ob 9 pa začneta mogočni strel in glasni zvon vabiti f«rane v farno cerkev, kjer je bilo ob 10 veliko duhovno opravilo in se je zapela sahvalna pesem. Pogosto in tcrdo so pokali možnarji. Fantič, ki je med takimi slovesnostmi slišal počiti pervi možoar, je veselja zaklical: „tako je fletno, kakor v nebesih". S tim pa aloveBno8t pri naa še ni bila dokončana. Kakor je bilo omenjeno, bila je svečer razavit-ljava. Ko odzvonl Ave-Marijo, zagromi iz možnarjev, svonovi se oglasijo iz zvonika farnega in podružniških v prijetnem priterkavanji, luči in lučice vaakoveratne začenjajo migljati po oknih moravškib, s hribov in gričev pa se zasvetijo brezštevilni kreaovi, in gotovo ni preveč, ako pravim, da jih je bilo nad 100, kakor mi je pravil nekdo, ki jih je štel z griča, s kterega ae daleč okoli vidi. Zarea, veličasten in prelčp pogled! In če kedaj, moglo ae je v nedeljo večer reči: Lepa je moravška dolina! Ni je bilo hiše, da bi ne bila razavetlila po avoji moči, — in ne griča, kteremu bi ne bil verh svitel. Strel pa ae je neprenehoma raz legal po dolini — ne le iz moravške vasi, ampak tudi od drugih krajev, zlasti z Verhpolja in Dobrave. Velika množica ljudi privrela je v Moravče gledat razavitljavo, in ko je ponehalo veličaatoo zvonenje pri farni cerkvi, sbralo ae je pčvk in pevcev brez števila na lepem prostoru pred farno cerkvijo in zapeli so papežeto himno, ktero so večkrat ponavljali; vmes pa ae je zapelo več pesem sv. Rešnjema Telesu in Mariji na čaat. Vaakteremu bralo ae je že na obrazu veselje, in bil je ta večer res večer, kterega je Goapod naredil, večer ravegs, serčnega razveaeljevanja. Med petjem so po-ali možnarji neprenehoma. Ob 9 pa dvakrat zagromi is vaih možnarjev zaporedoma in bilo je konec strel|anja. Ljudje pa bo šli v cerkev, ondi ao zapeli lavre-tanske litanije z veliko navdušenostjo in molili sa novega papeža Leona XIII, pa Udi sa t Pija IX. Zapela ae je še enkrat, papeževa pesem in nekaj Marijnib ; potem pa ao ae razšli ljudje, resničnega in nedolžnega veselja vsi prevseti, vsakteri na svoj dom. Moravški farmani ao a tim večerom pokazali, da, kakor ao bili vedno vdani Piju IX, bodo tudi spoštovali, častili in s sinovsko ljubeznijo ljubili, poslušali, vbogali novega av. Očeta Leona XIII, ki naj jih nam Bog mn"go lčt ohrani. Ki____r. Razgled po »vetu. Rimsko. K dnevu papeževega kronanja bodi še opomnjeno, da vse dopoldne je aulo neznansko ljudstva v cerkev sv. Petra, ker zmeraj so še upali, da bo slovesnost občinska. Opoldan jih je bi o do 30.000 v cerkvi, ob eni pa množica celo neštevilns, veliko poalancev, nekteri iz Kvirinala (tedaj kraljevega oaebstva), pervi Hum-bertov adjutant, tuji poslanci kraljevega dvora. Želeli so viditi papeža, prejeti blagoslov; toda o 1 „ 1 so pričele kočije kardinalov in rimakih knezov odhajati, in razumeli ao, da: kronanje je že minulo. Zahvalit se imajo „laškim zagotovilom" !! Cvet in ftnti srettfe moMre* Prošnja. Ker združena molitev veliko pomaga, sato prosim podpisana vse ude bratovšine ,,Gospe presv. Jezusovega Serca"; pritecite z molitvijo moji prošnji v pomoč, da se ozdravi moj sorodnik od neznane, težko ozdravljive bolezni. Kadar ozdravi, ae oznani v „Zg. Danici", da se Mariji Devici po svetu slava prepeva. M .. e, v Isti. Antona E.........r. Bratovske sadeve. Nameni in pripor o6evanj a pri sv. maši in sploh v molitvi za mesec snsec. I. Glavni namen: Vsesplošno poboljšanje katoličanov, srečen naatop novega papeža, in zmaga sv. Cerkve — posebej še, da bi ae ruako turške zadeve obernile v prid katoličanatvu. II. Posebni nameni: 13. aušca. Sv. Kvfrazija. Priporoč.: Keršanaka domaČa izreja otrok. Dar zatajevanja pri mladini, posebno šolaki. Dušne potrebe vsih slovenskih družin. 14. Sv. Matilda. Priporoč.: Cerkev na Badenskem. Vredna velikonočna spoved. Vse razne družbe na Slovenskem, da bi delale v katoliškem duhu. 15. Spomin Krist. sulice in žebljev. Priporoč.: Od-vernjenje nehvaležnosti do Jezuaovega Serca. Skerbi katoliških družin. Spreobernjenje po zanikarnem branji spačenih. 16. Sa. Hilarij in Tacijan. Priporoč.: Razširjanje sv. Cerkve na aeveru. Vsi samo v mislih priporočeni. Študentje slsbejšib zmožnost. 17. Sv. Jedert. Priporoč.: Obvarovanje zimskih poljskih setev. Vsa ženska mladina. Otroci sa 1. sv. Obhajilo in spoved. Listek za raznoterosti. Program besedi, katero so napravili Alojzniki v čast milostnemu, prevzvišenemu gospodu knezoškofu Janezu Krizostomu dne o. sušca 1878. I. del: 1. Simfonija Br. II. del I. Za 4 roke na glasoviru si. Jož. Haydn; 2. CaŠtitke mil. g. knezoskofu, sp. Fr. Krek. Alojznik. Deklam; 3. Pozdrav mil. g. knezoskofu, mešani zbor po vglasbi Mehulovi; 4. La pauvre Fille, up. Soumel. Deklamacijn; 5 „Integer vitae". Oda Horacijeva. Za ranšan zbor vglasbil J. Flemmirig; G. Canzcne VIII. spisai Petrarca. Deklamacija; 7. Po jezeru bliz Triglava. Fantazija za glas'\*ir, z!. Ant. Foerster. — II. del: 8. Der Tratim des Judas Iskariot, sp. Klopstcck. Deklam.; (J. Kuhetbali. Mešan zbor, vglasbil I\ Mendel-sohn. Bartboldv; 10. " Irdoninriij 7x70)«, iz Homera. Deklemacija; 11. Domačinke. Narodne pesmi za 3 gosli in glasovir. al. Ant. Foerster; 12. Ecloga IV, spisal Vir-gilius. Deklamacija; 13. Domovini. Samospev in zbor glas; virom zl. A. Jelen; 14. Simfonija. Br. II. Finale. Za 4 roke na glasoviru z). Jož. Haydn. Iz novega mesta. Kanonik sen. koleg, kapitelna v Rudoltovem, okrajni šolski nadzornik, bivši vodja norm. šol v Ljubljani, gosp. Karol Legat, je po lOdnevni bolezni umeri v 65. letu svojega življenja, 5. sušca zvečer ob 0. Pokop je 8. sušca dopoldne ib 9. Nov*-meški prečast. kupitel ranjcega v molitev priporočuje. U Gorenjskega, 23. H več. (Mesec sv. Jožefa.) Gotovo šteje cenjena ,.Zg. Danica'1 med svojimi spoštovanimi bralci ne le lonogo takih, ki ved6, da vueti častilci sv. Jožefa, t«'ga slavnega svetnika in ženina Ma-rijnega, v mescu sušcu vsak dan s kakim posebnim počešenjem odlikujejo, ampak tudi take, ki to sami v d jan ji spolnujejo. (Pisavec teh verstic pozna v svojem ubbližju gorečega gosp. dušnega pastirja, ki so lansko leto to češenje s hv« jimi farani menda skoz celi mesec vsaki dan javno v cerkvi opravljali ) Prihodnji petek I Je bilo po nepriiiki zakasnjeno. Vr.) se prične mesec sušeč (m«rcij). Morebiti bo ,,Danica" že po kom drugem svoje častite bralce na to lepo opravilo opomnila; včasih se pa v naglici in v gnječi opravil na marsikaj pozabi: tor^j naj blagovoli siavno vredništvo te kratke verstic kot opomba za častilce sv. Jožefa vverstiti v prihodnji list. V počešenje sv. Jožefa služijo posebno dobre šmarnične bukve 1. 1807 od r. g. Skoficu (naslov: Sv. Jožef, naš vath in pomočnik v življenju in ob smerti); naše cenjene slovenske pisatelje pa naj zaverneroo tudi na kaj pripravne bukvice: ..Mii-zveilchen. Ein Betrach-tung* und Erbaunnesbuch fur die Verehrer d*-s heil. Josef zor Feier de* Monates Marz. Von Dr. Joaef Deckert, Pfarrer in Weinhaus bei \Vien", katere bi se poslovenjene mnogim častilcem sv. Jožefa gotovo zelo priljubile. J. A. L. Drobne čertice iz Pijevega življenja. O priliki neke oOietnice sv. Očeta pride neki frar cosk škof z obiinim številom katoličanov čestitat Piju IX in prinese jim raznih in dragocenih daril. Z očetovsko ljubeznijo sprejmejo sv. Oče daljne r- marje ter ogledujejo radostno na mizi razstavljene darila. Pot*m rečejo: z veseljem sprej mem vaše darila, ker mi kažejo vašo sinovsko ljubezen do mene; vendar pa ne najdem med vsemi darovi tistega, kteri bi mi bil najijubši, namreč: ,,par nog". (Vsim je znano, da so Pij imeli bolne noge.) Francosk mladeneč je imel hude bolečine v de3ni nogi, na ktero ni mogel kar nič stopiti. Enako evangeljski ženi, ki se je želela dotakniti Jezurovega obla-.t————— Odgovorni vrednik : Luk.i Jeran. — čila, da bi ozdravela, se vname tudi v tem miadenča živa vera in terdno zaupanje, da bi gotovo ozdravel na nagi, ako bi mogel dobiti kako nogovico Pija IX in jo obuti na bolno nogo. Prizadeva si, da bi po prijatlih ali kakor si bodi dosegel svoj namen; res se mu je posrečilo, da mu je neki strežaj podelil staro nogovico sv. Očeta, ktero poln zaupanja obuje nemudoma in kakor je pričakoval, tako se je tudi zgodilo; mladeneč je namreč ta hip ozdiavel. Poln veselja se podi drugi dan k sv. Očetu, j.m razodene ves dogodek, ter se jim prav ginljivo zahvaljuje za dobljeno zdravje. Smehljaje mu odvernejo sv. Oče: ,,Kako je to, da ste vi precej ozdraveli, ko ste imeli tisto nogovico le nekaj trenutkov na nogi, — nasproti sem f a jaz ravno tisto nogovico vsak dan od jutra do večera imel na nogi in vendar ne morem ozdraveti. Malo časa pred smertjo nenozabljivega Pija je domači zdravnik naznanil za potrebno, da jim mora neko zdravilo z orodjem (operacijo) na nogi doveršiti, da ea s tem odverne še hujši bolezen. Pij se podveržejo sklepu zdravnikovemu, ki začne z nožem in bodalom brez milosti rezati na ranjeni nogi. Sv. Oče mirno prenašajo najhujše bolečin«, ne tožijo, ne skrivijo obličja. Po končani operaciji vpraša zdravnik: Je li vaša Svetost občutila hude bolečine? Pij odvernejo šaljivo: „Vi ste mi več zvezd pokazali, kakor pater Secchi." (Ta je-zuitovaki pater, kakor je znano, je sloveč zvez^oznanec, astronom, ki se vedno peča z zvezdoznanstvom, druge podučuje v tem znarstvu, nove zvezde večkrat znajdo — zvezde kaže. *) Pokora za bogoskronstvo. Preteklo jesen je bilo na kolodvor v Korneuburgu prišlo kerdelo božjepotnikov. Vradniki na kolodvoru ao se prederznili zasramnvati božjepotni križ in so zahtevali od romarjev zanj plačo, ako ga hočejo seboj vzeti. Na to nesramnost se je v pervo tožilo pri sodniji, pa niso nič opravili; najberže toživci, priprosti kmetje, niso vedili prave poti. Ko je pa želežnično vodstvo zvedilo, kaj se je zgodilo, tega pohujšanja — po pravici — ni sprejelo za šalo. Zadeti vradniki so si nakopali naj ojstrejsi posvaiiio, razun tega pa jim je bilo zažugano, da bodo kar pri ti priči ob službo, ako ta reč pride pred sodnijo v obravnavo. — Vradniki so nato hodili k kmetom in so lepo ponižno prosili, da naj t<» reči nikar naprej ne ženejo, ker bi kakor družinski očetje bili v uboštvo pahnjeni. — Za prihodnje si bodo uni ,,gospodje bogoskrunci" ne mara za ušesa zapirali, kako se je treba tudi do križa in do ro.* arj"V obnašat'. MMnhovsUe spremembe* V Lavantinski škofiji: Č. g. Jakob Lempelj je postal provizor vPišecih; č. g. Juri Purgaj je prestavljen za kaplana k sv. Jugerti na Pohorji; č. g Ferdinand Kamor, bivši profesor na Celjski gimnazij' in sedanji župnik v Pišecih, je 28. sveč. t. 1. umeri. li. I. P. — Razpisani ste fari: sv. Urbana pri Ptujem do 10. aprila, in Pišece do 13. aprila t. 1. Darovi prihodnjič*. JPogovori z gg• dopisovalci. G. —k. v M.: Dost. ravno 5o pravdošli; iskrena hvala! Drugo, kar Bog da! — *) Umeri je ravno te dni, kakor je sam napovedoval, da pojde kmali za Pijem IX. Tiskarji iu zaiožmKi: -io/.-! ..iazniMili dediči v Ljubljani.