Poštnina plačana v gotovini Naročnina znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna štev. l Din. uredništvo"— uprava: pri g. Jos. Benko v M. Soboti, telefon številka 8. štev. rač. poštne hran. 12.549 izhaja vsako nedeljo- V. LET© Murska 14. lunlia 1936. Cena oglasov Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15°/» dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vračajo. ŠT£V< 24 Sestanek vladarjev Vsa evropska javnost, posebno pa diplomatski svet, se je zadnje dni ozirala na romunsko prestolnico Bukarešto, kjer so se sestali najvišji predstavitelji Male antante. V neurejenih razmerah, v katerih se duši že vsa zadnja leta Evropa, vzbuja vsak diplomatski sestanek veliko pozornost, zato je povsem razumljivo zanimanje vse Evrope, ki ga povzroča sestanek državnih poglavarjev zavezniških držav. Šestnajsto leto že poteka, odkar se je osnovala Mala antanta (Jugoslavija, Češkoslovaška, Romunija) z namenom, da s skupnimi močmi obvarujejo tako težko pri-borjeno svobodo, in da si medsebojno pomagajo očuvati nedotakljivost svojih meja. Na tem temelju se je ta zveza razvila v enega najtrdnejših in naizanesli-vejših činiteljev miru in "obstoječega stanja v Podonavju, Kakor so spočetka nekatere države gledale s pomilovalnim posmehom na to zvezo držav, tako si je tekom let, premagujoč nešteto ovir in težav, ustvarila Mala antanta položaj, ki vzbuja vso spoštovanje in ugled. Da je temu res tako, so najlepši dokazi vsakoletni sestanki, ko vsa Evropa prisluhne kaj bodo spregovorili trije zavezniki. Konference odgovornih državnikov zavezniških držav so važni dogodki mednarodne politike. Še večja pozornost zato velja sedajnemu sestanku vladarjev, ki je, poleg dokazu vsemu svetu o globoki notranji povezanosti med zavezniki, tudi velike politične važnosti. Važnost tega sestanka pa dajo predvsem zadnji politični dogodki, ki pretijo zatemniti evropsko obzorje. Pred vedno večjimi težavami se nahajamo in z vedno manjšo verjetnostjo lahko računamo na jutršnji dan. Mirovne pogodbe se trgajo, obljube prijateljstva med posameznimi državami so samo besede in nič več. Še včeraj mogoče sta si skušali državi skočiti druga drugi za hrbet in pregrizniti živ-ljensko žilo, danes si že sežete v roke in sklepata prijateljstvo, ne iz notranje potrebe, temveč zgolj iz sovraštva do tretjega. Evropske sile se razbijajo, a obenem iščejo nova pota za novo združitev. Ta negotovost in sprememba razmerja med evropskimi velesilami se najbolj čuti baš v Podonavju. Ker je to osrčje Evrope, se vsak pretres čuti v podvojeni sili. Pred leti je bila samo Italija ona velesila, ki je skušala vzeti usodo tega ozemlja v svoje roke. Pa se je pojavila hitlerjevska Nemčija, ki je po ureditvi svojih notranjih razmer posegla prav odločno v evropsko politiko. Svoja pota je usmerila v Podonavje. Spočetka se je mislilo, da se bosta Nemec in Italjan sporazumela. A prišlo je do nasprotstva radi avstrijskega vprašanja in obe državi sta šli vsaka svojo pot. V zadnjem času se zopet govori o nekih tajnih pogovorih med Nemčijo in Italijo, vendar se trenutno o tem še ne da reči ničesar gotovega. Da se čuti večni nemir v Podonavju, pa sta Avstrija in Madžarska tisti, ki k temu prispevata največ. Avstrija je bila tista, ki je prekršila mirovno pogodbo s tem, da je obnovila svojo vojsko. Velesile so to mirno sprejele, ker so verovale avstrijskemu izgovoru, češ Nemčija se je tudi oborožila, zato mora zavarovati svoje meje. Dogodki zadnjega časa pa so pokazali, da je bila vojaška moč potrebna le za okrepitev svoje situacije v notranji politiki. In notranje razmere vplivajo tudi na zunanjo politiko. Tako je tik Male antante nastalo novo ognjišče nemira, ki grozi iz dneva v dan, da povzroči nove zapletljaje v Evropi. Še vedno straši povratek trinoških Habsburžanov. Kaj si obetajo nekateri od njih, je velika uganka. Jasno je le to, da bi prihod teh ljudi na avstrijski prestol izzval nedogledne posledice. Da se tudi Madžarska pripravlja na progia-sitev splošne vojaške dolžnosti, ter da se skrivoma oborožuje, je javna tajnost. V zadnjem času zopet kriče o svoji razkosani domovini. Zahoče se jim zopet hlapcev, zahoče se jim zemlje, ki jim po božjih postavah ne pripada. Sredi tega vrenja, ki mu je eden glavnih vzrokov tudi angle-ško-italjanski spor radi Abesinije, pa izstopa kot svetla točka v motnih evropskih razmerah, bukareški sestanek vladarjev Male antante. Stara je resnica, da ima Evropa respekt samo pred močjo. In v takih razmerah kot so danes, je edi moč najprepričevalnejša beseda. Bodi močen in pustili te bodo pri miru. To je modrost sedanjaga časa, zato je baš bukareški sestanek največje jamstvo za mir. POLICIKfl Bukarešta, romunska prestolnica, je na najsvečanejši način spre jela Nj. Vis. kneza-namestnika Pavla in prezidenta češkoslovaške republike dr. Benešž. Vse oči Evrope so bile uprte v romunsko prestolnico, kjer se je maniffstirala iskrena mirovna politika in neločljiva enotnost držav Male antante. Akcijski odbor JNS je določil, da se bo kongres stranke vršil dne 30. junija in 1. julija v Beogradu. Dnevni red kongresa je že določen. Uvodno politično poročilo bosta podala predsednik Nikola Uzonovič in podpredsednik Jovan Banjanin. Ker je slovenskim mafikovcem v dravski banovini otežkočeno, da bi sklicali večja zborovanja, zato prirejajo skupno s Hrvati shode poraznih krajih blizu hrvatsko-slovenske meje v savski banovini. Tako so hoteli tudi zadnjo nedeljo imeti shod v čabarskem srezu pa jim je zborovanje sresko na-čelstvo prepovedalo. »Razgovori, ki smo jih imeli, zlasti pa razgovor z Nj. Vis, knezom namestnikom Pavlom, so me utrdili v prepričanju, da sloga in edinstvo med Češkoslovaško in Jugoslavijo še nikdar n sta bila tako popolna, kakor sedaj. Mislim, da je že sama ta ugotovite? dovolj jasna po tolikcletnem iskrenem sodelovanju med obema državama. Naše medsebojno zaupanje je po polno." Tako je rekel prezident češkoslovaške republike dr. Beneš v Bu karešti. Gotovi krogi, ki jim je trn v peti bukareški sestanek, razširjajo namiga-vanja o tem, češ da konferenci državnih poglavarjev ni prisostvoval naš zunanji minister dr. Stojadinovič. Zato je bilo uradno objavljeno, da je bilo že 6. maja dogovorjeno, da bo prišel s knezom namestnikom v Bukarešto minister prometa dr. Spaho, ker predsednik vlade ne more zapustiti države v času, ko kneza namestnika ni doma. V kratkem bo dr. Stojadinovič cficielno obiskal Bukarešto. Zadnja nedelja je bila na političnih shodih kaj bogata. Ob veliki udeležb! delegatov je bila v Sarajevu banovinske skupščina JNS za drinsko banovino. Zemljoradniško krilo združene opozicije je imelo shed v Ban-jaluki, Vojvodinsko krilo zdr. opozicije je zborovalo v Indjiji, v belovar-skem srezu pa je zboroval del zagrebške opozcije. Pristaši stranke Zbor pa so se sestali v Novem Sadu. Velik shod JRZ je bil preteklo nedeljo v Mengešu, ki je bil zamišljen k&t naknadna proslava dr. Korcščeve 60 letn!ce. Nekateri časopisi poročajo, da je bilo prisotnih 15 000 ljudi, Zborovanja so se udeležili ministra dr. M. Kožul in dr. Mihi Krek ter ban dr. Natlačen. Minister dr. Korošec je poslal brzojavne pozdrave. Gospodarski strokovnjaki Male antante se bodo dne 16. junija sestali v Prsgi. Razpravljali bodo v gospodarskem podunavskem načttu. Sllčen sestanek je bil lansko želelo. V Beogradu so se sestali zastopniki banatskega kmetijskega udruženja zadružne zveze kraljevine Jugoslavije ter so razpravljali o letošnji žetvi in ugotovili, da bo zaradi rje in nekih drugh nedostatkov letožnja pšenica po kakovostf manj vredna. Za izvoz bo le težko prišla v poštev, zaradi česar bi bilo bolje, če bi se zmlela. Letošnji presežek pšenice bo znašal 30 000 vagonov. Doseči bi bilo treba kontingent 10 000 vagonov najboljše vrste za izvoz. Romunski kralj Karol II. bo prišel v jeseni v Prago, da vrne poset prezidentu dr. Benešu. Dan poseta bo Se določen. Francoska vlada je odločno proti ukinitvi sankcij proti Italiji, ker bi to pomenilo kapitulacijo Diuštva narodov jn bi omajala vero vseh malih narodov in držav v ženevsko ustanovo. Odločno pa je tudi proti poostritvi sankcij, kakor to hoče Anglija. Da je treba Društvo narodov postaviti na nove temelje, o tem so si sedaj že vsi na jasnem. Anglija je baje pripravljena, da bo pristala na Izvršeno itaijansko dejanje v Afriki, zato pa bo zahtevala takojšnjo reformo Društva narodov v tem smislu, da ne bo megla v bodoče nobena država, na svojo lastno pest urejati tako važnih vprašanj, kakor je bilo abesinsko. Stavkovno gibanje v Franciji, ki je zavzelo malone že katastrofalen obseg, saj je stavkalo nad milijon ljudi, pojenjuje. Stavka delavstva je delala novi Blumovi vladi velike tež-koče. Edino 200.000 gradbenih delavcev še stavka. Položaj v Palestini se je ponovno poslabšal. Obstoji nevarnost, da bo prišlo do novih nemirov. Tihotapstvo orožja v Palestini zavzema vedno večji obseg. Na cesti proti Hebronu so Arabci pognali dva mostova v zrak. Nemire skuša udušiti 8000 angleških vojakov. Avstrijski zvezni fcancelar je r,a skrivnem obiskal Mussolinija, s kate rim je ime! važne politične razgovore. Kaj sta go?orila nihče ne ve, avstrijski listi ie pišejo, da bo vse ostalo pri starem. Zaradi izpretnembe političnega položaja po parlamentarnih volitvah, je prišlo do krize v belgijski vladi. Skupščina Društva narodov bo sklicana za 30, jun j. Vzhodna Azija se nahaja radi grabežljivosti Japoncev, na pregu nove vojne. Pokrajinski svet južnih kitajskih pokrajin je sklenil napovedati Japonski vojno. Proti Japoncem že koraka pol milijona dobro oboroženih kitajskih vojakov. V času, ko so Italjani s kraljevskimi častmi sprejeli, abesinskega zmagovalca maršala Badogiio, je prispel v London Abes'nski cesar. Kljub temu, da mu je prebivalstvo priredilo navdušen sprejem, je pobegli cesar, kaj neljub gost angleški vladi. Misel, da bi se neguš osebno udeležil pri. hodnjega zasedanja Društva narodov, je opustil na prigovaranje svoje okolice. MussolinS baje hoče snovati novo fronto, ki bi poleg Italije, Avstrije in Madžarske obsegala tudi Nemčijo. Prejeli smo od Združbe trgovcev : Opozorilo vsem uvoznikom! Od 1. Julija dalje morajo voditi uvozniki posebne devizne kontrolnike. Uradno se objavlja: Ker se je opazilo, da nekateri uvoz niki ob pregledovanju deviznega poslovanja ne pokažejo kontrolnim organom svojih knjig, izgovarjajoč se, da jih sploh ne vodijo, je Izdal finančni minister naslednji sklep o vodstvu posebnih kostrolnikov za uvoznike, v katerih se mora vpisati vsaka količina uvoženega blaga in način plačila. Sklep finančnega ministra se glasi: Odrejam: I da se predzadnji odstavek Čl. 16 pravilnika o ured'tvi prometa z devizami in valutami izpremeni in da se glasi: »Uvozniki morajo voditi po predpisanem vzorcu kontrolnik, v katerem morajo poleg drugega zapisati po kronološkem redu dafum uveza, vssto in količino vsake ko ličine uvoženega blaga, vrednost blaga, ime tujega pošiljatelja, čas in način plačila." II. Vsi uvozniki morajo začenši s 1. julijem 1936 voditi kontrolnik, ki mora imeti naslednje kolone. a) na levi strani — uvoz blaga : 1. tekoča številka, 2. datum, kdaj je bilo b!?go ocarinjeno, 3 številka carinske deklaracije, 4 država, iz katere je bilo blago uvoženo, 5 država, iz katere izvira uvoženo blago, 6. ime tujega prodajalca blsga, 7. sedež (bivališče) tujega prodajalca, 8. daium, ko je bila izdana originalna fikiura, 9 valuta, na katero sa glasi originalna faktura. b) na desni strani — plačilo: 10. znesek originalne fakture, 11. datum, ko je bilo izplačilo izvršeno, 12 nsčin izvršenega plačila (kli-ring, deviza itd.), 13 pooblaščeni zavod, po katerem je izvršeno plačilo, 14. njegov sedež, 15 valuta, v kateri je izvr?eno plačilo, 16 znesek tuje valute, 17. ustrezujoča vrednost v dinarjih, 18. opomba. III. Uvozniki morajo takoj po za-carlnjenju vpisati v kontrolnik podatke o vsaki nabavi blaga, kar morajo opravljati redno in po kronološkem redu, kot tudi podatke o plačilu, kadar bo to izvršeno. IV. Uvozniki so nadalje dolžni, da hranijo tako vse uvozne doku mente, iz katerih so prepisali podatke v kontrolnik, ko tudi vso korespo-denco v zvezi s tem, najmanj pet let, računajoč od dneva, ko je zaca-rinjenje blaga izvršeno ter jih morajo dati na zshtevo kontrolnim organom na razpolago. V. Nevpisavanje v kontrolnik tudi ene same fikture, neredna vedite v kon-trolnika aH cevpisovacje vseh podat kov, ko tudi uničevanje dokumentov iz to?ke IV. tega sklepa se bo smatralo kot pribrivanje deviznih prestopkov ter podleži kazni po zakonu o kazenskih sankcijah. VI Bančni in valutni oddelek bo dal natiskati kontrolnike, kateri se bodo prodajali po davčnih upravsb, Vsak uvoznik je dolžan, da potrdi kontrolnik proti plačilu takse po tarifni postavki 167. zakona o taksah pri pristojni davčni upravi. Gornje naj vzame p. n. članstvo v vednost ter se naj po gornjin predpisih v izogib strogih kaznih, ravna. olimpijado vsi z veseljem pozdravili. Na prosla bo igrala kompletna vojaška godba 36 p. p, iz Varaždina. Za vstopnice je že sedaj veliko povpraSevauje. Da ne bi imel kdo prednosti pri kupovanju vstopnic, se je odbor SK Mure odločil, da bo prodajal iste v dneh cd 15. do 20. junija t. l. v predproda/i pri tajniku g. Peterki (Prekmurska banka). Upamo, da bo naše občinstvo znalo ceniti požrtvovalnost in prizadevanje S K Mure ter bo brez razlike seglo po vstopnicah. Hoiaki! Svečana otvoritev športnega stadiona. 28. Junij bo za SK Muro najpomembnejši dan njenega 12 letnega obstoja. Ta dan ctvori svoje novo igrišče, ki je nedvomno eno najlepših v naši držav!. Trud Sn požrtvovalnost naših športnikov sta dobila zasluženo priznanje od najvišjega mesta z dovoljenjem, da nosi to novo Igrišče ime blagopokoj-nega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, ter da je naš mladi vladar Nj. Vei. kralj Peter II, prevzel pokroviteljstvo nad otvoritvijo. Častno predsedstvo svečane oU-o ritve tvorijo : predsednik sainistrskega sveta g. dr. Stojadinovič, minister za teiesRo vzgojo g. dr. Rog č, notranji minister g. dr. Korošec, minister vojske in mornarice arm. general g. Maric, minister g, dr. Krek, ban Dravske banovine g. dr. Natlačen, oarodni poslanec g. Benko in župan g. Hsrtner. Spored športnega tekmovanja je zelo pester in zanimiv. V nogometni tekmi nastopita d?a para in sicer SK Drava iz Ptuja, ki bo igrala z komb-moštvom SK Mure ter reprezentant slovenskega nogometa kompletno li-gino moštvo SK Ljubljane (fuzija Pri morja in Ilirije), ki bo nastopilo proti prvemu moštvu SK Mure. V lahko-atletiki bomo videli elito lahkoatleiske garde v Sloveniji. Nastopi državni prvak ASK Primorje ter atleti iz Ljubljane, Maribora, Celja, Ptuja, Varaždina itd. Pričakovati je, da se bo postavil radi ostre konkurence kak jugoslovanski rekord, kar bi baš pred Dne 20. i. m. in 21. t. m. zvečer bo priredilo vsakokrat ob 8, uri Narodno gledališče Iz Ljubljane dve ve-seloigri s petjem in godbo y Sokoi-skeni domu v Murski Soboti. Predstavi se vršita ped pokroviteljstvom župana občine M. Sobota g. Hartnerja. Igri sta dosegli povsod največji uspeh posebno tudi v ljubljanskem Narodnem gledališču. Ker se nudi izredna prilika, da si moremo ogledati odlični igri s prvovrstnimi igralci, vabimo cenj. občinstvo, da se polnoštesilao udeleži teh predstav. Murska Sobota, dne 10 jun. 1936. Hartner l. r. Benko Josip iupan obč. M. Sobota narodni poslanec Bajlec Franc Koder Anton član ban. sveta javni notar Dr. Šumenjak Slavko podstarosta Sokola Vojkov tč Jožef kaplan in preds. Prosv. društva. + Kranjec Peter. Po kratkih nalivih zadnjih dni, se je preteklo nedeljo zjasnilo nebo, kakor da se hoče tudi priroda posloviti v vsej svoji lepoti cd pokojnega Kranjec Petra, posestnika in gostilničarja v Gedero^cih. Vse prehitro je legel na mrtvaški oder vzorni gospodar, prehitro se je poslovil od številnih prijatelje?poštenjak in dobrodušnež, tako kratka je bila pot plemenitega človeka, k« je imel vedno odprto dlan za siromaka. Pokojni je bil zai^den Slovenec. Svojo nacionalno prepričanje je ojek-lenil v dobi, ko je biia naia beseda zaničevana. Vstajenje naše svobode je bilo za njegovo življenje mejnik, kakor KIPLING: 4 Toomai, ljubljenec slonov »Kaj — kaj pa bo zdaj ?" je vprašal mali Toomai. »Kaj bo? Najhujše se lahko zgodi. Petersen Sahib je norec. Ali bi sicer hodil lovit te divje vrage? Morebiti bo celo zahteval od tebe, da postaneš lovec slonov, da spiš po teh mrzlice polnih džunglah, kjer te še navsezadnje pomandrajo v kedi. Dobro bo, če se ta neumnost lepo poravna. Lov je drugi teden pri kraju in nas, ki smo z ravnine, pošljejo na naše postaje. Potem bomo stopali po gladkih cestah in pozabili ves ta lov. Ampak, sin moj, silno sem jezen na te, da se vmešavaš v posle, ki se pritičejo samo tistim umazanim džungelčanom iz Assama. Kala Nag ne uboga drugega kot mene, zaradi tega moram iti z njim v kedo; ampak on je samo slon za boj in pomaga povezavati druge. Radi tega mu sedim mirno na hrbtu, kakor pristoja mahoutu — ne samo lovcu ~ mahoutu, pravim, možaku ki dobi pokojnino na koncu svojega službovanja. Mar naj bo rodovina Toomaijev pomandrana pod nogami slonov v kedini nesnagi? Ti ničvred-nežl Ti hudobneži Pojdi in operi Kala Naga, poskrbi za njegova uiesa in poglej, če nima trnja v nogah; sicer te Petersen Sahib gotovo prime in naredi iz tebe divjega lovca, zasledovalca slonovih stopinj, džungelskega medveda I Pah I Sram te bodi I Pojdi 1" Mali Toomai je odšel, ne da bi zinil besedico; ko pa je Kala Nagu preiskoval noge, mu je povedal vse nadloge. „Nič ne de," je dejal mali Toomai in vzdignil rob Kala Nagovega ogromnega desnega ušesa. „Moje ime so povedali Petersenu Sahibu in morebiti — morebiti — kdo ve ? Hej I Ampak ta le trn, ki sem ti ga izdrl, je res velik 1" Naslednje dni so porabili za to, da so zbrali slone, prevajali pred kratkim ujete divje slone vsakega med dvema krotkima sempatja, da ne bi delali preveč neprilik na potu v dolino, ter popisovali odeje, vrvi in druge reči, ki so jih porabili ali izgubili v gozdu. Petersen Sahib je dospel na svojem razumnem slonu Pudmini s pota po drugih taboriščih med brdi, kamor se je podal izplačevat mezdo. Pod ne kim drevesom je sedel za mizo pisar domačin, da plača gonjače. Vsak možak je po prejetem plačilu odšel k svojemu slonu in stopil v vrsto, ki je stala pripravljena za odhod. Gonjači, lovci in možaki, ki so pripadali redni kedi, ki so leto za letom ostali v džungli, so sedeli na hrbtu slonov, ki so pripadali trajni četi Petersena Sshiba ali pa sloneli ob drevju s puško čez roko, ter se norčevali iz gonjačev, ki so odhajali, ali se smejali, ko so pravkar ujeti sloni razdrli vrsto in tekali okrog. Veliki Toomai je odšel k pisarju, tik za njim pa mali Toomai. Tedaj je dejal Machua Appa, glavni izslednik, prijatelju na tihem : »Sedaj pride eden, ki res dobro pozna lov na slone. Skoda za tistega mladega džungelskega petelina, da ga pošljejo v dolino, da se tam oskubi." Petersen Sahib je imel ušesa na vseh koncih, kakor jih pač mora imeti možak, ki prisluškuje najbolj tihi izmed vseh živali - divjemu slonu. Ležeč na Pudminijevem hrbtu se je okrenil in dejal: „Kaj si rekel ? Veš, ne poznam možaka med gonjači iz doline, ki bi imel toliko razumnosti, da bi povezal že mrtvega slona." (Dalje.) za vse one, ki so prehodili žalostno pot pcnižarvh in razžaljenih. Kako je bil pokojni Kranjec pri ljubljen to in onstran meje, je pokazala njegova zadnja pot. Od biizu in daleč se je zgrnilo ljudstvo, da se enkrat počasti spomin blagega pokojnika. Naj v miru počiva v slovenski zemlji, ki jo je tako ljubil 1 Preostalih nsše iskreno sožalje ! DOMČEVESfi TT7 u r s k a Sobota; — Odlikovanje. Tu^šnjl učitelj g. Č/0 prebivalstva države, medtem ko plačuje 14