ILUSTRIRANI LETNA NAROČNINA ILUSTR. GLASNIKA KRON 8--, ZA DIJAKE KRON 6"-; POSAMEZNE ŠTEVILKE 20 VINARJEV :: LETNA NAROČNINA ZA NEMČIJO KRON 10'-, ZA DRUGE DRŽAVE IN AMERIKO KRON 13'- LASNIK SLIKE IN DOPISI SE POŠILJAJO NA UREDNIŠTVO ILUSTRIRANEGA GLASNIKA, KATOLIŠKA TISKARNA. :::: NAROČNINA, REKLAMACIJE IN INSERATI NA UPRAVNIŠTVO LISTA, KATOLIŠKA TISKARNA V LJUBLJANI LETNIK 2. * 6. JANUARJA 1916 - IZHAJA VSAK ČETRTEK STEV. 19 Razvali samosta na Sv. G pri Gor 1. Požgani sam od vzhoda p zahodu. 2. Požgana in streljena ob in nad njo sp 3. Požgani sam od zahoda p vzhodu. 4. Razstreljen med obema nama. 5. Ra?streljen dajalnica. (?. Strop sredn dje, orgije in o sredi cerkve 7. P. Frančiše šuje samost knjižnico. 8. Preluknjan doba Sv. Treh ljev. ...............................................................................................................Illllllll........................................................................................................................................................................................................................................ STRAN 184. ILUSTRIRANI GLASNIK 19. ŠTEVILKA ■i......i.......i.....................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................iuiiiiiii.....lliuimuiiiiui.iii,.........i...... »Izgubil sem se, očka. Mislil sem k čez polje, naprej čez polje, dokler ne prideš Hudodelstvo« mitrijevskemu mlinu, pa sem zašel,« do deželne ceste,« .... , , »Hola, kaj je tu pot k mitrijevskemu »Bog ti daj zdravja, očka! Marija, Spisal Anton Cehov, prevel Napotkin. mlinu ? Tepec ti, Da sg pAde k mitrijev. nebeška Kraljica, naj te varuje in bo mi- »Kdo je tu ?« skemu mlinu, se mora iti mnogo bolj na lostna. Toda ti me pač lahko spremiš, Nič odgovora. Stražnik ni videl niče- levo iz mesta, po deželni cesti naprej. V ljubi mož! Bodi tako dober in spremi me sar, toda slišal je razločno skozi piskanje okroglem si šel tri vrste (ruska milja) pre- do vrat!« vetra in šumenje drevja, da gre nekdo daleč. Gotovo si v mestu pogledal preglo- »Za to nimam časa! Pojdi sam! skozi drevored. Marčna noč je zakrila boko v kozarec!« »Bodi usmiljen, jaz bom zato molil zemljo v meglo in oblake, in stražniku se »Grešil sem, očka, grešil sem. V res- zate. Jaz ne vidim nič, ko je taka tema, ne vidim niti roke pred očmi! Ta tema, ta tema! Spremi me, prijatelj! »Nimam časa, da bi ga trosil za sprem-ljevanje! Če bi se hotelo vsakemu po-streči, potem bi pač ne bilo konca sprem-ljevanj.« »Za Kriščevo voljo, spremi me! Jaz ne vidim nič, in me je strah, da bi šel sam čez pokopališče-- Grozno je to, očka, grozno, mene je grozno strah, ljubi mož!« »Ti si nadležen,« je vzdihnil stražnik. »No, dobro, pojdi!« Stražnik in popotnik sta šla. Šla sta drug poleg drugega, ramo ob rami, in molčala. Vlažni, nadležni veter ju je tolkel v obraz, in nevidno drevje je sipalo | šume stokaje de- žami. Ruska baterija — uničena po našem topništvu — v Novem Aleksinjevcu v Volhiniji. »Nečesa vendar ne razumem«, je povzel besedo stražnik je"zdelo, kot da so se zemlja, nebo in on niči je bilo tako, nočem zamolčati greha, po daljšem molčanju, — »kako si ti sem sam s svojimi mislimi združili v nekaj veli- Kako in kod pa naj zdaj grem ?« prišel. Vhod je zaklenjen. Ali si skočil čez kega,- neizmerno temnega. Iti je mogel »Zdaj pojdi naravnost, ravno po tem plot, kaj? Če si skočil čez plot, bi bilo samo tipaje. mestu naprej, dokler ne prideš do nekega to za tako starega moža — najzadnje! »Kdo je tu ?« je vprašal stražnik zopet, ograjenega prostora, od tam pa pojdi skozi »Ne vem, očka, ne vem. Kako sem in zdelo se mu je, kakor da sliši šepet in cel cerkveni dvor do vrat. Odpri jih in prišel sem, tega sam ne vem. Sam vrag pritajen smeh, »Kdo je tu?« »Jaz, očka,,.« je odgovoril neki starejši glas, . ■■ ■ ~ y »Mimoidoči.« »Kateri mimoidoči ?« je zaklical stražnik razjarjen, da bi na ta način zakril svoj strah, »Sara vrag te podi tod okrog, Kaj kolovratiš, satan, ponoči okrog cerkvenega zidu!« »Ali je tu cerkev?« »Kaj pa tedaj ? Gotovo, cerkev je! Ali ne vidiš?« »Ah, ah, ah , . . Marija, nebeška Kraljica!« Pri tem je vzdihnil, »Nič ne vidim, očka, nič ,,. Glej no, kakšna tema, kakšna tema! Kot v rogu, očka! Ah, ah, ah . . .« »Toda, kdo pa si?« »Jaz — romar, očka, potujoči mož.« »Pravi hudiči, taki ponočnjaki.., Da, to so romarji! Pijanci,,,« je mrmral stražnik, ki se je na potnikove besede nekoliko ____ pomiril. — »Z vami se samo greši. Cel žfcj&kf-. ^ . ■■ - < dan pijejo taki v gostilni, ponoči pa jih »MBai«Tnpilli —•"*"-"•-" moti vrag. Meni pa se vendar zdi, da ti General Mackensen prekorači s svojim štabom neko reko v Srbiji. tu nisi sam, da sta tu se dva, trije.« r ' »Sam sem, očka, sam. Popolnoma sam . . , Ah, ah, ah . . . 0, naši grehi . , .« pojdi z božjo pomočjo. Pazi samo, da ne se igra z menoj. Božja kazen. Popolnoma Stražnik je trčil na moža in obstal, padeš v jarek. Za cerkvenim zidom na oni resnično, vrag se igra z menoj, satan mi »Kako si pa prišel tu sem ?« ga je vprašal, strani pa pojdi naprej čez polje, naprej je vzel razum. Ti, očka, si tu stražnik?« IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIIIIIIII IIIIIIIIIIIIIIIBIIllllBlllllllllllllllItlllllllllllVItCflVIVIlllIllIlBlilllliVtlllSltlllllllSffllfllVIllItlflISIBVVVvVVSfff■>1fllfffllltSllllllt>SllltlllllllllllltlSllf>A>Alit>ABllVIBIIItt tB■Vftftltfl11t BatBBBtttBltltltlllt ŠTEVILKA 19. ILUSTRIRANI GLASNIK 185. STRAN IIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIllllMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIillllllllllliii lllllllllllllllllllltllllltllllllllllilIIIIIlilllllll■■■ilBIBBIBtlllllllllB*lllllBltlllll*lll«BIIBBIIt(IIIIIBBII**ailBtaaiBBflBBBBBBBatBBIIBIIll(ail(*lliaOllllUlIliIIDIIIt......llllllllIIIIIIIIIIIIIHI »Da, jaz sem stražnik«. »Si ti edini stražnik cerkve in pokopališča !« Sunek vetra je bil tako močan, da sta oba postala za minuto. Stražnik je nato »Sedaj gremo mi tu čez, a prišel bo čas, ko bomo sami tu ležali,« je dejal stražnik, »Tako je, tako je. Vsi, vsi bomo počivali. Takega človeka ni, ki bi ne umrl. Poraba municije ene francoske baterije, v^enem dnevu. odgovoril: »Trije smo, eden ima mrzlico, ostali spi. Midva se menjava«. »Tako, očka, tako. Kakšen veter je, kakšen veter! Tega morajo slišati tudi pokojni! Tuli kakor divja zver . . . Ah, ah, ah . . ,« »Odkod pa prihajaš?« »Od daleč. Jaz sem od daleč, iz Vo-logde. Gospod, reši nas in usmili se nas!« Stražnik je postal za hip, da bi prižgal pipo. Postavil se je za hrbet popotnika in porabil nekaj vžigalic. Svit prve vžigalice je plapolaje razsvetlil za trenutek kos drevoreda na desno, bel spomenik z angelom in temen križ; svit druge vžigalice, ki je svetlo zaplamenel in ugasnil v vetru, je planil kot blisk na levo, in iz temine se je prikazal samo ogel neke ograje; tretja vžigalica je razsvetlila na levo in na desno beli spomenik, temni križ in ograjo, ki je obdajala grob nekega otroka. »Spijo, ljubi mrtveci!« je mrmral potnik in globoko vzdihnil. »Spijo bogatini in reveži, modrijani in tepci, pravičniki in hudobneži. Zdaj so vsi enaki. In spali bodo do sodnjega dne, da jih zbudi glas trobente. Bog jih pelji v svoje kraljestvo in daj jim večni mir!« Ah, ah, ah. Naša dejanja so slaba, naše misli so zvijačne. 0 grehi, o grehi! 0 moja preobložena, nenasitna duša! moje uživanja željno telo! Razjezil sem Gospoda in ne bom našel odpuščanja ne na tem ne na onem svetu. Pogreznjen sem v grehu, kot črv v zemljo.« »Da, toda umreti se mora.« »To je ravno, da se mora.« »Romarju je pač lažje umreti kakor enemu izmed nas,« je dejal stražnik. »Romarji so tudi različni. So romarji, pravi romarji, Bogu v veselje, so pa tudi taki, ki ponoči tavajo okrog cerkva, da bi pripravili veselje satanu ... Da! Marsikateri tak romar ti da, če mu je ravno volja, tako s sekiro po glavi, da izpustiš takoj dušo.« »Zakaj praviš to?« »Tako . . . No, glej, tu so, kot se mi zdi, vratca. Tu so, res. Odpri jih, moj dragi!« Stražnik je tipaje odprl vratca, peljal popotnika za roko skozi, in dejal: »Tu je konec pokopališča. Zdaj pa pojdi naravnost preko polja, naravnost preko polja, dokler ne prideš na deželno cesto. Toda Rusko bojišče: Topniška kolona na Ikvi. l^afe^J c* Podlistek. o» Kresalo duhov. Roman iz irskega življenja. Angleški napisal P. A. Sheehan. — Prevel Davorin Ciuha. (Dalje.) »Zelo čudovite stvari. Poslušaj. Cahercon, dne 30. aprila 189— Ljubi major! Zdelo se ti bo, da ti to pismo prihaja od mrliča. Zadnjih sedem ali osem mesecev sem živel življenje Robinzona Crusoe ali Harun al Rašida. Sedaj sem paznik v kamnolomu za marmor in poljski delavec. Najbrž bi se pred pretekom svoje preizkušnje ne bil nič oglasil, a ti mi moraš nekaj preskrbeti, in sicer takoj. Ti poznaš Ber- nardsa, polkovnika Bernardsa, ki stanuje doli blizu Killineya? Njegovi agenti so Ste-wens, Magaire & Com. Rad bi videl, da mi takoj proda neko zemljišče. Imenuje se Lisheen, Poslednjič ga je imela v najemu družina Mc Auliffe, ki jo je zapodil in je sedaj v zaporu v Traleen. Posestvo je, zanj brez vsake vrednosti; nihče si ne bo upal ga najeti. Jaz mu dam zanj, kolikor zahteva, če mi takoj pošlje prodajno pogodbo itd. Razložil ti bom vse, ko se snideva. Kaj dela tvoj stari sovražnik? Mislim, da te pusti na miru. O svetu ne vem skoraj nič in ne stavim rad vprašanj. Tvoj Robert Maxwell. P. S. Naslov zgoraj. Drži stvar tajno.« »Donkišotstvo vrh donkišotstva,« je dejal gospod Outram. »Kakšna vaška lepotica mu je zmešala glavo ali pa je v svoje robinzonade tako zaljubljen, da bo za zmerom zapustil civilizirani svet in se naselil na posestvecu. Kako se imenuje?« »In se pusti ustreliti,« je dejal major. »Lisheen, piše; vsekakor pol skalovja, pol močvirja, kakor vse v Kerryju.« »Čudeži ne prenehajo,« je dejal gospod Outram; odšel je k zajtrku in pozvonil. »Poglejte,« je dejal slugi, »če pride gospa Outram k zajtrku.« »Ona ne pride, gospod Outram,« se je glasil odgovor. »Strežnica gospe Outram je dejala, da bo zajtrkovala v sobi.« »Dobro. Trudna je še od včeraj,« je dejal majorju. »Bila je zelo dolgočasna večerja, Mene je skoraj do smrti zdolgočasil neki profesor — majhen, debel človeček, kakor pritlikavec, z očali, pečatnimi prstani, debelim trebuhom, gamašami — ne, bil je v salonski obleki — to je bil edini razloček med njima. Ta človek je hotel trditi, da ve on, ki ni prišel nikoli z Irske, več o Indiji kakor kdo, ki je bil osebno doli, torej več kakor ti ali jaz!« lllllllllllllflllMtlllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIllllllllllll lllllllllllllllllllItllllllllllllllllllllllllltlttlllllttltlllBlllilillllBIftllllllitlBillllllBIBilllllllllltll IBtll B ttBIAf ftIBISftUSBUlIt IIII ttlllJIl IIIBIkllllltlltlllBIlIlliaiAlBlllfltlllBItlllllllll 11A141 MIMBMIIMIIIIIIIIIIIII STRAN 186. ILUSTRIRANI GLASNIK 19. ŠTEVILKA iiiiiiiiiiiiiniiiii BABBaaBBBaBaBBBBBBBBBi BBBIIIIIIIIIIIIBBIBABBBBBBBBBABBBBBBBBBBaBABBB IIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIMIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIII tu je jarek, da ne padeš , .. Kakor hitro pa prideš na veliko cesto, obrni se na desno in pojdi do mlina . . .« »Ah, ah, ah . . .« je vzdihoval potnik, in obmolknil za par trenutkov, — »Jaz mislim, da to nima nobenega pomena, iti zdaj k mitrijevskemu mlinu . . . Kateremu hudiču na ljubo naj bi šel tja? Jaz bom rajši tu, očka, pri tebi ostal . . .« »Zakaj boš tu ostal?« »Tako; v tvoji družbi je prijetneje.,.« »Ti si si pač pravega čuka poiskal! Ti si romar, in jaz vidim, da se ti ljubi norčevati . . .« »Seveda se mi ljubi,« se je smejal potnik. — »Ah, ti moj dragi, moj dragi! Ti se boš pač dolgo spominjal romarja!« »Zakaj naj bi se ga spominjal?« »Eh, tako . . . Jaz sem te pošteno osleparil . . . Sem jaz romar? Jaz nisem nikak romar . . .« »Kdo pa si?« »Eden izmed umrlih . . . Ravno sem se izkobacal iz krste . . . Ali se spominjaš ključavničarja Gubareva, ki se je postni teden obesil ? Jaz sem — saj veš — tisti Gubarev . . .« »Še bolj lagaj!« Stražnik mu ni verjel, čutil pa je po celem telesu težko in mrzlo grozo, da je zapustil kraj, kjer je stal, in pričel tipati po vratcih . . . »Počakaj vendar malo, kam hočeš ?« je dejal potnik in ga zgrabil za roko. — Prodiranje naših čet v Srbijo: Ljuta borba s sovražnikom na reki Ibri. »Ah, ah , , . poglej, kakšen si ti! Kako, me hočeš pustiti samega?« »Pusti me!« je zakričal stražnik in hotel osvoboditi roko. »Bodi miren! Če ti ukažem ostati na mestu, tako ostani ... Ne poskušaj se osvoboditi, prokleti pes! Če hočeš ostati pri življenju, stoj mirno in molči, dokler ti jaz ukažem . . . Nimam veselja, prelivati krvi, če ne, bi bil ti že davno končal . . . Bodi pri miru!« Stražniku so se šibile noge. V strahu je zaprl oči, in naslonil se je, trepetejoč po vsem telesu, na plot. Rad bi bil kričal, toda Bog vedi, da bi krik ne dosegel njegove hiše . . . Poleg njega je stal potnik in ga držal za roko . . . Tri minute so pretekle v molčanju. »Eden ima mrzlico, drugi spi, a tretji spremlja potnika,« je mrmral romar. »To so pridni stražniki, ki zaslužijo pohvalo! Ne, prijatelj, tatovi so vedno bolj zviti kot stražniki! Stoj, stoj, ne gani se . . .« V molčanju je preteklo petnajst minut. Naenkrat se je zaslišal skozi veter močan žvižg. »No, sedaj pojdi,« je dejal potnik in ga je izpustil. »Pojdi in zahvali Boga, da si ostal pri življenju . . .« Potnik je tudi za-brlizgal, zbežal od vrat, in slišalo se je, kako je skočil čez jarek. Sluteč nekaj hudega in še vedno trepetajoč strahu, je odprl stražnik neodločen vratca, in tekel, zapiraje oči, nazaj. Na ovinku poti, pri velikem drevoredu, je slišal hitre korake, in nekdo ga je vprašal s šepetom: »Si ti, Timofej? — Kje pa je Mitjka?« Ko je preletel celi dolgi drevored, je zapazil v temini medel ogenj. Bližje pa ko je prihajal, »Rekel? Kaj more človek odgovoriti norcu? On je trdil, da se človek lahko nauči iz knjig več kakor iz izkušnje in s čitanjem več kakor z lastnim opazovanjem,« »In kaj si dejal ti?« »Jaz sem dejal, kar mi je bilo mogoče. Jaz sem izčrpal vse svoje znanje. Toda bilo je, kakor bi vlival vodo na cedilo. Potem mi je prišel na um stari pregovor; »Norcu odgovori kot norec!« »Kako si to napravil?« »Izmislil sem si zgodbo ali boljše rečeno, na nekaterih dejstvih sem zgradil povest, kakor delajo tudi romanopisci, ter sem mu jo natvezel, medtem ko je on pil svoje žganje in vodo. On jo je kar požiral z vsemi podrobnostmi in je bil tako navdušen, da me je prosil, naj jo povem tudi damam v salonu. In prav nič bi se ne čudil, če bi jo verjele in če bi povest prepotovala tekom enega tedna vse salone v Dublinu.« »Ti mi jo moraš povedati danes po večerji. Ali jo morda Mabel po kosilu.« »Da, Mabel zna lepše ko jaz. Ona je prav dobro razumela, da je bila izmišljena, za to priliko — brezpomembno dejstvo,; drugo je vse izmišljeno kakor v pripovedkah,« »Ali prideš v Dublin?« »Da.« »Ali bi ne stopil k Stewensu in Mag-niru ter dejal, da bi mi bilo zelo ljubo, če bi lahko prišel k meni zastopnik firme, če mogoče že danes.« »Seveda, to So pač agenti v eni tistih ulic, ki se cepijo od Dame Street?« »Da, prav dobro, kako jih poznaš?« »Majhni opravki. Če bi ne mogel govoriti z njimi, jih že obvestim.« »Da, toda stvar je nujna. Tiče se Bohovega pisma in njegovega naročila in se mora zgoditi takoj.« »Seveda. Jaz bom že skrbel. Kako pa je njegov naslov?« »Cahercon, grofija Kerry.« »Dobro. Upam, da pride Mabel kmalu dol. Drugače ni nič novega?« »Ne.« Mabel je prišla k malici. Bila je bleda in potrta, da se je major prestrašil. Trudno je sedla na stol, a ni ničesar použila, Oče jo je preplašeno gledal. Bolečine, ki mu jih je povzročal protin, ga niso tako prevzele, da bi ne bil že nekaj časa opazoval, da njegova hči ni srečna. Čez njene ustnice ni bilo nikoli tožbe. Izpolnjevala je svoje gospodinjske dolžnosti, delala izlete, kinčala se za plese in povabila, hodila v obiske. Toda vse se je vršilo tako mehanično, brezbrižno in hladno, da je oče jasno videl, da nekaj ni v redu, A vprašanj ji ni stavil; bal se je odkritij. »Ona je že po naravi mrzla in sama zase,« je mislil, »To ima po materi. Toda njeno sedanje obnašanje je že več kakor hladnost in molčečnost.« Tisto popoldne pa so bile njene poteze spačene kakor v silni bolečini in globoka tuga je ležala na obrazu. Vzdignila se je od mize, potegnila stol k ognju in je molče, s sklenjenima rokama v naročju strmela v ognjene jezičke. Majorja je tako pretreslo, da ni mogel reči besedice. Premikal se je nemirno na stolu in molčal, ttnilMIlllllMIMIIMIIIHMMlIlMMMIMIIMIIIItMIMIIMIMIIIIMIMMMMMMMMMIMMMI ŠTEVILKA 19. Mllllll ■tIHIIIIIIIIIIIMIUIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIMlimillllMIllllllllH ILUSTRIRANI GLASNIK MMMMMMMMlMMMMMMMMMMMIMMMIMIMMMMMMIMIIMMMMMMMIMMMMMIMlMMMMMIlMMIlIMMMMMMMMIlIMIIIIMMMIl bolj ga je obdajala slutnja o nečem hudem, strašnem. »Ogenj je očivldno v cerkvi,« je mislil. »Kako naj bo tam? Reši, usmili se, Nebeška Gospa! Da, tako je!« Minuto dolgo je postal stražnik pred razbitim oknom in gledal z začudenjem na oltar. Mala voščena sveča, ki sojo tatje pozabili ugasiti, je plapolala kljub skozi okno pihajočemu vetru in metala medle IIMIIIIIIIlilllllllllll................................................................................................. Črnogorke na tržišču v Cetinju pričakujejo novic z bojišča. rdeče lise na razmetano mašno obleko, preobrnjeno skrinjico in na neštevilne sledove stopinj pri oltarju in na oltarni mizi. Prešlo je še nekaj*časa, in rjoveči veter je nesel v daljo hitre, nepravilne udarce zvonov: klic na pomoč . . . flrugo vojno novo leto, Zopet je leto naokrog! In grmenje topov, vzdihovanje ranjencev, obupni klici vdov in sirot nam branijo, da bi si iskreno in od srca želeli srečno novo leto. Toda vkljubtemu, da je morda mir še daleč pred nami in da tem živeje čutimo težo teh hudih dni, vendar obhajamo to novo leto povsem drugače kakor lansko leto. V mi- nulem letu so se v vojaškem oziru izvršili veliki dogodki, in sicer nam v korist. Lani osorej je bila skoro vsa Galicija v ruskih rokah, in v Karpatih je silil sovražnik naprej v naše dežele. Ob vseh vodah na Bzuri in Ravki, ob Pilici in Nidi, ob Du-najcu — vsepovsod so imeli sovražniki močne postojanke in so grozili osrčju naše države. Na Srbskem so se po mnogih zmagoslavnih pohodih v sredino sovražnikovega ozemlja morale vsled neugodnih razmer umakniti naše pogumne čete in prepustiti sovražniku sadmnogo-mesečnih trudov. Celoiz Bel-grada so se morali naši umakniti. Bili so hudi dnevi lani ob novem letu, krvavi dnevi, ki niso za bodočnost nosili v sebi nobenega veselega upanja. Letos ob novem letu pa je vse drugače. Razgrnjena je pred nami sicer krvava slika, a iz nje odseva zarja lepših nad za prihodnost. Galicija je skoro vsa v naših rokah, vsa ruska Poljska je v oblasti osrednjih držav, in na vrata Rige in Dvinskega bijejo nemške čete. Od majnika naprej smo slavili na tem bojišču neprestano, nove velike zmage. Jesenski boji so uničili odpor Srbov, oprostili Macedonijo vseh sovražnikov, in ločeno vojskujoči se zavezniki Bolgari in Turki so se združili z našimi armadami in s tem neprimerno pomnožili in utrdili našo vojno silo. S kakim strahom smo, zlasti mi na južni meji, sprejeli vest, da nas je napadel naš dosedanji verolomni laški zaveznik. Pripravljeni smo bili, da se skoraj moramo 187. STRAN umakniti sovražnikovi premoči na tej meji, A sedaj je poteklo od tedaj že osem mesecev, in Lah je tam, kjer je bil prvi dan napovedane vojske, in mi, ki smo tik ob meji, se čutimo varne, ker vemo, da straži ob meji naša pogumna armada, ki kakor neprodiren zid odbija najgroznejše sovražnikove napade, o kakršnih dosedaj vojna zgodovina ni sporočala. Zadnji tedni minulega leta so prinesli našim zaveznikom novih zmag. Angleži in Francozi so se morali umakniti v Solun in so morali zapustiti Dardanele, kjer so upali prodreti, vzeti Carigrad in tako zmagoslavno završiti svetovno vojsko. Na vseh bojiščih torej stojimo veliko ugodnejše nego ob lanskem novem letu. Velikanski so uspehi, ki so jih dosegle v Turški aeroplan uniči podmorski čoln. Slednjič se je spomnil Bob Maxwellovega pisma. Poiskal ga je in ga ji je dal. Ona je pogledala samo naslov in ga vrnila, Nato je dejala: »Oče, ali bi ne mogla — ti in jaz — odpotovati?« »Odpotovati?« je ponovil. »Zdaj ne, Mabel, v tem času, ko nihče ne zapusti mesta.« »Ali nama ni mogoče prodati hišo in vso opravo ter oditi v tujino — na Špansko, na Riviero, Algir ali kamorkoli?« »Kaj ti je, Mab?« je vprašal major. »Ali si bolna?« Ona se je spustila v krčevit jok; po-kleknivši na preprogo pri kaminu k nogam svojega očeta, je položila svojo roko v njegovo in jecljala: »Bolna? Jaz sem še, prezdrava, Bogu bodi potoženo! Če bi bila bolna, da bi umrla, bi bila rešena! »Toda Mab!« je dejal oče. »To so otročije, ali kar je še hujše, histerična domnevanja. Ti se ne smeš vdajati takim stvarem; premlada si in še premalo časa poročena, da bi se prepuščala takim slabostim.« »0 Bog, da bi se ne bila nikoli poročila!« je ječala usmiljenja vredna žena. »Da bi bila imela pamet ter ostala pri tebi in ti stregla. Kakšna blaznost vlada v deklicah, da ne poznajo svoje sreče in jo teptajo z nogami!« In jokala je bridko. »Pridi, Mab,« je dejal oče. »To ne gre. Kaj sta imela z Ralphom? Jaz vem, vidva nista srečna. Toda to se večkrat dogaja. Kakšno zgodbo je pripovedoval snoči v družbi? Pridi in povej mi vse. Ralph je dejal, da znaš ti bolje od njega.« »To je dejal?« je kriknila in v njenih objokanih očeh se je zabliskalo. »Da. Danes zjutraj, preden je šel v mesto, so bile to njegove zadnje besede. Dejal je, da si je včeraj izmislil zgodbo, da bi naredil uslugo prismojenemu profesorju. Vse, pravi, je izmišljeno. A dejal je^ da bo v enem tednu prepotovala cel Dublin.« »Kakšen lažnik in hinavec! Povest- je f bil njegov lastni doživljaj. Ljudje se morajo j včasih izpovedati. Vsled pijače je bil ves razburjen. Ali si slutil, papa, da je nagnjen k tej pregrehi?« »Da, Bog mi odpusti! Jaz sem vedel,« je dejal major osramočen in žalosten. Oče in hči sta sedela, vsak zatopljen v lastne misli, dolgo molče drug ob drugem. »Da bi bila vzela Boba, ubogi Bob,« je, slednjič dejal major. Ona pa mu je položila roko na usta, da ni mogel ničesar več reči. Po preteku nekaj hipov je vstala in odšla iz sobe. Trudna in s težkim korakom je šla oprijemši po stopnicah v sobo. Pod poslikanim oknom v veži je za hip postala. Tu je stala na podstavku vaza iz porfirja, ki je prišla iz Indije, s pismom, pisanim od neznane roke v sanskritu, s pismom, ki ga ji njen mož ni hotel raztolmačiti. Stokrat in stokrat je bila že šla mimo nje, ne da bi si delala kakih skrbi; popolnoma nezavedno je občudovala njeno ne-prekosljivo lepoto. Sedaj je obstala ob njej in jo natančneje opazovala. Velika, široka odprtina se je blestela v pestri svetlobi poslikanega okna, tu rdeče tam mo- Pavel Jurjevčič Franc Sevnšek Jožef Urbančič Janez Pogačnik . Jakob Galob Janez Farkaš padel v Galiciji. padel na južn. bojišču. padel na sev. bojišču. padel na sev. bojišču. padel na ital. bojišču. padel na ital. bojišču. ......................................................................... STRAN 188. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIlItlllllllllllllllllllllHIIIIIllllllllllllllllllllll it ■iiiiiiiiimiii.............................................................................................................................................................................. ILUSTRIRANI GLASNIK ............................IMI......(•■Illlllllll........Illll............................................................................................................................... 19. ŠTEVILKA pravkar preteklem letu naše, zmag bogate, vrle čete, Še ni sovražnik premagan; ne smemo pozabiti, da se vojskujemo proti sovražnikom, ki so po številu nasproti nam v veliki premoči, ki jim celi svet znaša skupaj živež, orožje in strelivo, ki so na vseh bojiščih dozdaj pokazali veliko poguma in vztrajnosti. Toda vkljubtemu označuje preteklo leto velik korak bližje do zmagoslavnega miru. Ni torej povoda, da bi postajali malo-srčni, četudi se zavedamo nevarnosti, ki se v njih nahajamo. S pogumom in vztrajnostjo v naši preizkušeni armadi, z varčevanjem in delom doma, povsod pa in predvsem z molitvijo in spokornim življenjem vršimo v teh hudih dnevih svojo domovinsko dolžnost, v trdni nadi, da nas Bog za prihodnje novo leto blagoslovi z zmagoslavnim mirom. izboren igralec je nastopal vedno z daljšimi vlogami pri vseh društvenih predstavah. Bil je tudi pevec in tamburaš. Radi svoje vesele in živahne narave je bil kot izvrsten družabnik zelo priljubljen. Zato je globoko užalostila vest o njegovi smrti ne samo očeta, ženo in hčerke, temveč tudi društvenike in vse, ki smo bili ž njim v prijateljski zvezi. — Nepozabni Pavle, mi radosti, kjer nam Bog daj enkrat vsem veselo svidenje! t Franc Sevnšek. Dne 11, aprila je bil poklican k v1II11.11 denar za vojne potrebe. V sobranju je vladalo navdušeno soglasje med poslanci za carja in vlado. Na božični praznik se je papež zbranim kardinalom zahvalil za čestitke, in omenil, koliko se je trudil, da bi ustavil prelivanje krvi, pa da je bil dosedaj le glas vpijočega v puščavi. Pa četudi dosedaj ni imel uspehov, ne bo odjenjal v svojem delu za mir med narodi in državami. Ker se zdi, da pri ljudeh ni pomoči, zato treba tembolj goreče moliti, da vkljub vsem neuspehom končno le zmaga pravična stvar. Zato je papež ukazal, da se v lavretanskih litanijah kliče na pomoč: Marija, Kraljica miru! Zavezniki - vladarji: Avstrije, Nemčije, Bolgarije, Turčije. podmorski čoln potopil laški parnik »Port Said«. 28. dec. Sovražniki kažejo na francoski in ruski meji veselje za ofenzivo. Na besarabski meji so bili močni ruski napadi, odbiti z velikimi izgubami za Ruse. Skušali so prodreti proti Črnovicam, pa se jim ni posrečilo, — Na Kitajskem se je južna pokrajina Jinan uprla novemu kitajskemu cesarju, Najbrže, da so Japonci zraven kakor mešetarji, ker se hočejo okoristiti s sedanjo svetovno vojsko, Ja- ponci ne marajo okrepljene Kitajske, 29. dec. Sovražnik v Bukovini nadaljuje svoje napade. Vzhodno od kraja Bur-kanov smo nekaj sprednjih oddelkov umaknili pred premočnimi ruskimi silami. — Na laškem bojišču boji topništva, živahni posebno na tirolskem ozemlju. — Na francoskem bojišču pri Hartmansweilerkopfu hudi boji, za sedaj je ta grič zopet v nemških rokah. Ob tej priliki so Nemci ujeli 1500 sovražnikov. * * * Iz Egipta in Mezopotamije prihajajo za Angleže neprijetne novice. Odkar se je Angležem ponesrečila vojska pri Dar-danelah in v južni Macedoniji, je posebno Turkom precej zrasel greben. Poleg tega so po novih prostih zvezah čez Balkan dobili mnogo orožja, možnarjev, topov in streliva; z vsem tem oskrbujejo sedaj vstaške čete v Mezopotamiji in Egiptu. Nevarno je zlasti prodiranje Arabcev od zahoda proti Kairi, ker od vzhoda bodo f Kardinal dr. Bauer, knezonadškof v Olomucu. rslllllllb* lo^fc^o gi (Razno. G» fr=llllllll=n čete ter se pripravljajo z vajami za boje. Angleži dobro vedo, da je njih Ahilova peta Egipt. Če bi bili tukaj tepeni, je konec njihove svetovne vlade na morju. Tako piše Anglež Lovat Frazer v listu »Daily Mail« : »Glavna naša naloga na vzhodu je ta, da držimo Egipt. Suez-Kanal in Egipt sta za nas veliko večjega pomena, nego Balkan, Dardanele, Carigrad ali Bagdad. Naš vpliv na celem vzhodu je odvisen od tega, da smo dovolj močni držati Suez-Kanal. Mi ga moramo obdržati, sicer smo izgubljeni. Ko bi bili tukaj poraženi, porode se takoj nemiri v Indiji, zmede bi nastale v Avstraliji in naš vpliv bi bil usodno zadet v orientu.« Iz tega vidimo, da se bo za Angleže res šele sedaj začela prava vojska, kjer se bo šlo za svetovno angleško nadvlado na morju. V bolgarskem sobranju je bolgarski car v prestolnem nagovoru omenjal, kako se je trudil, od Srbov mirnim potom dobiti po krivici vzete dele Macedonije, pa so Srbi v svoji trdovratnosti odklonili vse zahteve. Zato je bilo treba zgrabiti za meč in pregnati verolomnega sovražnika z zasedenih macedonskih pokrajin. Car je pohvalil armado, ker se je tako hrabro borila in v nepričakovano kratkem času pregnala sovražnika iz cele Macedonije. Car upa, da prelita kri ne bo zastonj in da iz teh zased vzrase pomlajena velika Bolgarska. Vojska še ni končana, ker morajo biti premagani tudi sovražniki naših zaveznikov. Poslanci so dovolili potrebni Koliko vojsk je sedaj? Sedanje, svetovne vojske se udeležuje 13 narodov ali držav. Na naši strani so 4: Nemčija, Avstro-Ogrska, Bolgarija in Turčija. Na nasprotni strani 9: Rusija, Anglija, Belgija, Francija, Monaco, Italija, Črna gora, Srbija in Japonska. Vse te države pa niso vsem centralnim državam napovedale vojske. Nemčiji je napovedalo vojno 8 držav (Italija formelno še ni napovedala), Avstriji 9 držav (isto-tako), Bolgariji 6 (Rusija, Anglija, Francija, Italija, Črnagora in Srbija), Turčiji 6 (ravno iste) Rusiji 4, Angliji 4, Franciji 4, Črni gori 4, Srbiji 4 (centralne države), Italiji 3 (Avstrija, Turčija in Bolgarija), Belgiji 2 (Avstrija in Nemčija), Monaco 2 (isti), Japonski 2 (isti), Skupno je 58 vojnih napovedb. Ker pa je vsaka predstoječa vojna po dvakrat šteta, namreč pri nas in sovražniku — se mora številka 58 deliti z 2, da dobimo resnično število vseh vojsk, ki so v teku. Potemtakem imamo sedaj 58: 2 = 29 vojsk! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiih Slovenci, poslužujte se jih ob Ysaki priliki! Jzšla je 7. skupina. V Yeč baryah. iMIlllllllllllllllllllllll MIIIIIIHIMI IIIIUIIII.....11 MIHI II t III ŠTEVILKA 19. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii i ILUSTRIRANI GLASNIK 191. STRAN ........................................................IIIIHIIIII rr=HIIIIII=n | oxnHMIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIHIIMHIIIHIHIII STRAN 192. ..........................................I,.......IKIIIIIIIIIIII..........I.......................................IIIIIIIU.....Illllll...............I........IIIIMIINIIIIHI.....II.....IIIHIIHIIItnm ILUSTRIRANI GLASNIK ..............................llllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllUlUlUUIIIIIIIIIIIIIIIMMMIllllll.........m 19. ŠTEVILKA .........................................................I ............................... zimi v cerkvah od starih ženic. Nadušljivi mora imeti predvsem toplo obutev. Nadušlji-vemu je treba posušiti in pogreti čižme in nogavice. Noge si mora večkrat umiti. V vodo za noge kani jesiha in daj soli. Za naduho je dobro kajenje s kadilom, žrjavica pa mora biti od lesa. Tudi sladkorni dim dene nadušljivemu dobro. Malo sladkorjevega prahu vrzi na žrjavico in drži nadušljivemu pod odprta usta. Kristalni sladkor je boljši od navadnega. Zatem odpri okna. Dim sveče, smrad petrolejke, duh razbeljene masti, dim žgane kave, sploh vsak smrad škoduje nadušljivemu, zato je treba pri takem bolniku pozimi večkrat in skrbno zračiti, poletu pa morajo biti okna sploh odprta. Ob hudem napadu daj bolniku na pljuča obkladek gorkega Milili^ g* Vrobij. o* fidllba =i) Nevarnost inozemskih kužnih bolezni. Črnci in drugi narodi druge zemlje imajo bolezni, ki so nam Evropejcem ostale doslej tuje. Ali te bolezni so otrovljive in se zanesejo lahko k nam, kakor kaj drugega. Zato je upravičen strah Francozov, da ne bi do-nesli Senegalci in drugi inozemski angleški in francoski vojaki svojih bolezni med armado in med civiliste. Oglasili so se zdravniki, ki so bili različnega mnenja. Predstojnik zavoda za raziskavanje tropičnih bolezni v Hamburgu je pomiril svet s sledečo izjavo: Že ko so Srednji znak Avstro-Ogrske. jesiha. Dobro je tudi, če more držati roke ali noge do komolcev v topli slani vodi. Izmeček omeči uživanje janeževega čaja z medom, mleka z rumenjakom, mandeljevega olja ali mleka. Dobro je, če si maže nadušljivi vsak večer in zjutraj pljuča s slano droženko ali z gabezovim mazilom. Obliž smole na prsih olajša težave. Vsak nadušljiv pa mora večkrat k zdravniku, on mu zapiše kaplje, po katerih mu odleže hitro. sns gospodinja, o* Hi Zakuriti ne zna vsak; včasih pa nagaja še tistemu, ki zna. Kdor si spravi v zaboj za drva vsako prazno škatljico od žveplenk, ciko-rije ali kar je podobnega, kdor pobere vsako trščico, ne bo v zadregi, kadar se mudi. Tudi zažganih žveplenk ne meče gospodinja v smeti, ampak jih stavi v škatljico, ker to je izvrsten podnetek. Kupovanje tistih tenkih jelovih trsk je potrata. Pri sekanju drv odleti zmerom kaj. Zelo prijetne so pa velike, široke trske in ostanki, ki se dobe pri mizarjih, posebno dobrodošli so stolarski odpadki. Sam premog ne gori rad, če mu pa pripraviš malo žerjavice, potem že gre. Premogov pepel je dober za grede v kleti, če ga zmešaš s prstjo ali s peskom. Tudi koče ga zmešaš s prstjo ali s peskom. Tudi korenje in redkev zasujejo na Nemškem s pre-in rahljanje težke mokre ilovnate prsti. Mazilo za usnje. Stolci 35 gramov arabskega gumija in nastrži 35 gramov navadnega mila in 35 gramov belega voska. To polij z osminko litra deževnice ali rečnice. Ko je stalo dve uri, kuhaj na polaganem ognju, dokler se ni razpustilo vse. Med kuhanjem mešaj ves čas. Primešaj 1/i litra ribjega olja, in ko se je lepo razmešalo, primešaj še toliko saj ali ki-neža (KienruB), da bo dovolj črno. Mešaj in odstavi od ognja in mešaj še toliko časa, da se ne shladi. S tem namaži črno usnje in zlikaj. Po tem mazilu postane usnje voljno in čvrsto. Šolne iz atlasa teri z vato, namočeno v toplem špiritu in izdrgni s suho vato. Mali znak Avstro-Ogrske. bili uvedli leta 1910. v Algiru senegalske strelce, se je bila vzbudila v zdravniških krogih na Francoskem bojazen, da se ne bi razpasle z novim delom armade nove bolezni po deželi. Societe de Pathologie Exotique se je posvetovala večkrat o tej nevarnosti in je predložila svoje sklepe vladi. — Zdravnik Raynand je bil mnenja, da so pri Senegalcih najbolj nevarne bolezni jetika, gobe, kuga, beriberi, crav-crav, dremačica, črviva bolezen, griža in različne mrzlice. — Zasledovanje in raziskovanje zdravnikov v zadnjih letih je pa ovrglo mnenje Raynandovo. Zdaj prevladuje prepričanje, da ni verojetno, da bi se nalezel evropejski vojak gob od svojega prekomor-skega tovariša. Vendar je zdravnikom v jet-niških taborih strogo naročeno, da pazijo na vsak slučaj gob, ki bi se pojavil pri jetnikih. — Znaki gob so izpadanje obrvi, bule po obrazu, bele lise na temni polti. — Prava kuga, meni dr. Mayer, ne more skoraj priti do nas po vojakih, ker bi se pokazala že med potjo in v pristaniščih. Ne more se tajiti, da prinašajo transportni parniki okužene podgane, posebno iz Indije. To pa prikliče nevarnost samo na pristaniška mesta, kakor so Marsilj in velike angleške luke, kjer je tudi navadno vsako leto par slučajev kuge. — Ravno tako malo nevarnosti nam preti od pljučne kuge, ki prihaja iz vzhodne Azije in bi morala potovati po celi ruski državi, preden bi prišla do nas. Ta kuga nam grozi šele, ko se začne mraz in še preden pride do naše meje, jo ustavi Rusija, da brani sama sebe. — Dremačico, ki je doma v nekaterih senegalskih krajih, povzroči neka vrsta muh. Prvi znak te bolezni je otok bezgavk. Nalesti se skoraj ne more. Res je bilo v Hamburgu kakih deset dremavičnih bolnikov Belgijcev, ali ti so bili prinesli bolezni s seboj iz Senegala. — Bolj nevarne so č r v i v e bolezni, ki so zelo razširjene v tropični Afriki, kjer umre velik del domačinov vsled nje. Jajca črvov pridejo z blatom iz telesa in se razvijejo, ako najdejo ugodna tla — to je vlažno toploto. Strelni jarki so prva in ugodna prilika. Zdi se pa, da ne prihaja bolezen skozi usta v človeka, ampak skozi kožo. Znaki bolezni so opešanje krvi, hujšanje in oteklina po životu. — Mrzlica Kala-Azar ali dumdumska mrzlica je zelo razširjena po nekaterih krajih v Indiji, a tudi po severni Afriki. Ni prav gotovo, kako se prenese ta mrzlica, mogoče da jo prenese mrčes. — Malteška mrzlica je dolgotrajna bolezen, ki je doma v Indiji in v severni Afriki, se pa najde tudi na nekaterih krajih na Francoskem. Širi se po uživanju ovčjega ali kozjega mleka, ki je oplojeno z bacili. — Griža, trahom in malaria se pač nalezejo lahko v vojaških taborih, kjer ne more biti preskrbljeno tako natančno za snago in se razširijo lahko tudi po jetniških taborih, ni pa misliti, da bi prekoračile te bolezni meje jetnišnic in bolnišnic. Nemški 42 cm top. Teža znaša 88.750 kg, dolgost cevi 5 m, teža izstrelka je 400 kg, dolgost izstrelka 120 cm. Teža podstavne plošče znaša 37.500 kg. K topu spada 172 delov. Za prevažanje je treba 12 vagonov. Top se vzida. Globina vzidanja znaša 8 m. Gotovost strela je med 1—3. Liittich so obstreljevali v daljavi 22'8 km. Pri prvem strelu na Liittich je padlo 1700 mož, pri drugem 2200 mož. Na-mur in Maubeuge sta dobila dva strela. Za nastavo topa je treba 24 do 26 ur, da se umeri za strel 6 ur. Strelno moštvo ima pri sproženju strela varnostne kape, ki pokrivajo ušesa, nos in oči, vleči se mora na trebuh. Pri streljanju popokajo šipe 4 km daleč na okrog. Strel stane 11.000 mark. Za postrežbo topa je treba 260 mož. Top je podminiran. Za slučaj, da bi pretila nevarnost, da pride v roko sovražnikovo, je dolžnost inženirja voditelja, da razstreli top. Mnogo ljudi trpi na zaprtju ali nedelova-nju črevesa in je le zopet druga lenoba, če se nič ne stori za odstranitev tega zla. Kdor se pa že enkrat odloči, da rabi odvajalno sredstvo, naj izbere tako, ki mu bo najbolj koristilo. Volitev ne bo težka. Je predvsem velika industrija za umetno izdelavo odvajalnih sredstev iz različnih kemikalij. Nadalje je mnogo mineralnih odvajalnih sredstev, namreč mineralne vode, ki vplivajo odvajalno, in končno rastlinska odvajalna sredstva. Mi vemo, da se rastlinske tvarine najlaže prilagodijo človeškim organom, da je njih vpliv najbla-godejnejši ter da ne dražijo in ne slabe. Med rastlinskimi odvajalnimi sredstvi zaslužijo prednost pred vsemi drugimi, vsled česar so tudi zelo priljubljene, rabarbarjeve kroglice z zn. »Elsa-Piilen«. Vzbujajo tek, pospešujejo prebavo, vplivajo pomirjajoče pri spehovanju, želodčnem krču in zgagi, nimajo nobenega neprijetnega postranskega učinka, ne dražijo in ne slabe črevesa ter jih tudi ženske in otroci radi vzamejo. 6 škatlic stane franko-4 K 40 h. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsa-trg št. 331 (Hrvatska)._(u) ^llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll njigovezmca Katoliškega tiskov-| nega društva v Ljubljani M Kopitarjeva ulica št. 6 priporoča originalne platnice Jlustrirani Qlasnik š V delo se sprejema že sedaj, a iz-11 vršilo se bo šele po končani vojni.