A. B.:                    Papež Benedikt XV.
1z Rima ie dne 22. januarja t. I. dospela vest, da je tamkaj istetfa dne ob 6. zjutraj po kratki bolczni umrl papcž Bencdikt XV., poglavar vesoljne katoliške cerkve.                                     i
Papež Benedikt XV. se je rodil dne 25. julija 1S54. kot sin plemiškc rodovine markizov Della Chiesa v Pettli, obmwr= skem mestecu na zahodni strant Genove. V duhovnika je iiil posvečen 21.. dcccmbra 1878., nakar jt nadaljcval svoje študije na akademiji v Kimu, kjer je postal tudi doktor kanonsketia prava. Dne 28. maja  1883. je postal papežev tajni komornik in bil poslan kot tajnik papeške nunciaturc v Madrid, kjer je ostal do lcta 1887, Tega leta ga je poklical državni tajnik Leona XIII., kardinal Kampolla, v Vatikan in i4a imenoval za tajnika svoje pisarne, kasneje pa za ravnatelja. V tcm svojem poslu je imel mnogo opravka tako s papežem,  kakor  tudi  /.  raznimi zastopniki  tujih  držav pri papeški stolici. Naslednik Rampolle, kardinal Merrv del Val, ga je obdr/.aj v tem svojstvu do leta 1907., ko je imenoval papež Pij X. ravnatclja Giacoma Della Chieso za nadškofa v Boloani. Na tem mestu je ospl sedem let, in meseca maja 1914. ,je postal kardinal, &tar 60 let. Papež Pij X. je umrl 20. avgusta 1914,   in pri sledečem konklavu je bil izi}o= Ijen za poglavarja katoliške cerkve bolonjski nadškof Cjiacomo (Ja= kob) Della Chieso, ki si je izbral ime Benedikt XV., spominjajoc :se slavnega svojega prednika, Bolonjca Benedikta XIV.                       '
Benedikt XV. jc bil 264. papcž in je s-odil scdenTlet in štiri meseice katoliško cerkcv kot njen \Thovni poglavar. Limrl jc v 68. letu svaje dobe.
Papei Bcncdikt XV. jt načeloval katoliški cerkvi jnodro in prc» vidno v najhujši dobi, kar jih pozna zgodovina — raed strašno sve« tovno vojno  Po njcgovem prizadevanju jc na tisoče bolnih in za boj
nespo.sobnih vojnih ujutnikov žc mutl vojno prišlo doinov \ dnmueo oskrbo, ali so pa na njegove prošnje vojnim njutnikom v raznih dr/avah izboljšali /.alostni ptiložaj. Posebr»> velika pa jc bila njeiiova dobro-delnost po končani vojni. Začcl je zbirati po vsch delih svcta milodarc /& stradajočc otrokc. Žc ob prvi zbirki jc došlo \ Vatikan 16 milijonov lir, ki jih jc razdelil papcž Bencdikt X\. mcd najbolj potrcbnc. Še več kot v dcnarju pa so sirotniki dobili v obloki, pcrilu in zdravitih. V srcih verniko\ in v srcih pomoci in tolažbc potrcbnih si jc zagotovil papež Benedikt XV. 7 dejanii pnive krščanskc Ijnbc ni hvalc/.cn spomin.