M
tA4j

Per 211/1909
10002710.8
DR5KI u 05 PO DAR
List za povspeševanje kmetijstva v slovenskem Primorju.
Urednje Dominko Viljem, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Gorici v p. Izdaja »Goriško kmetijsko društvo« v Gorici — Korenski trg št. 2. List izjiaja v prvi in drugi polovici vsakega meseca ter stane 3 K na leto. Udje »Goriškega kmetijskega društva« dobivajo list. brezplačno.
Štev. 8.	V Gorici dne 30. aprila 1909..	Tečaj V.
I Zornik
Gorica, Gosposka ulica št. 11 priporoča najtopleje svojo veliko zalogo vsakovrstnega modnega blaga, perila, pletenin, zimske rute, šerpe, čevlje, kožuhovine itd. =====
M. Poveraj v Gorici na Travniku priporoča svojo izborno trgovino.
Ivan Bednarik v Gorici, via della Croce 6, priporoča svojo knjigoveznico.
Najboljši Portlaud cement in po
najnižji ceni se dobi vedno pri AIH-h a e 1 u M a ! i k, trgovec v Ajdovščini^
Jedina slovenska brivnica v Gorici
Frari Novak.
na Travniku št. 21
Josip Smet
ulica Croce štev. 4. nasproti Š. D.
Več tisoč visokodebelnatih hrušk, češenj in jablan najboljših vrst odda takoj „Vinarsko sadjarsko društvo" v Rihenberku.
naslednik Karola <^ufer, prva in edina slovenska kleparnica v Gorici, ulica della Croce št. 8 izvršuje vsa stavbena in galanterijska dela po načrtih. Posebno se priporoča vsem kmetovalcem za: mehe za žveplanje po zadnjem sistemu, škropilnice za »itrijol, polivalnike za vrte. Novost: ventilatorij za dimnike. Poprave se izvršujejo točno in po zmerni ceni. Svoji k svojim!
Josip Pafek
,,3<rojaška zadruga"
Gorica
Vaše blagorodje!
Dan za dnevom mi zopet dohajajo razna pisma z dežele z vprašanjem, zakaj ne obiskujem z vzorci svojih odjemalcev na deželi, kakor to delajo drugi goriški trgovci z manifakturnim blagom, ki obiskujejo tudi zasebnike. Ker mi je nemogoče vsakemu posebej odgovarjati, dovoljujem si to s predstoječo okrožnico storiti in podajam kar na kratko te razloge:
Po novi postavi z dne 25. februarja 1. 1902 d. z. št. 49 § 59. je potovanje z vzorci na drobno, oziroma obisk zasebnikov z vzorci
strogo prepovedano,
in ker spoštujem postavo, katere nočem prekoračiti, tako sem primoran potovanje opustiti.
Radi tega prosim vse naše gg. odjemalce, da blagovolijo ob potrebi naročiti na ogled vzorce, koji so v največji in najlepši izberi vedno na razpolago brezplačno in poštnine prosto.
Odličnim spoštovanjem
Teodor Hribar.
	Prosiva zahtevati listke!!	
IS T3 a u bo e3 a o	Največja trgovina z železjem Knnipilir K7aipr n Rnniri	o N
	nuifjiuiiiij u LUjih v tjunui pred nadškofijo št. 11.	O ►S ts e
a o b M o a ta b O	Največja zaloga vseh stavbnih potrebščin, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, žele/je, strešna okna. cevi za stranišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hišnega orodja, pečij, štedilnikov po brezprimerno nizkih cenah. Edina zaloga stavbenih nositeljev v Gorici. Pocinkana žica za vinograde po znižanih cenah!	►3 C a o a P »s
O	Pozor!	C.
	Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je vkupil pri naju za 100 K blaga.	
	Prosiva zahtevati listke!! |	
-lil II11IIIII11IIIIII11111111111111II11111
11111 M 1111111111111 i 1111 Ml
lil*—
Jajca za valjenje
zajamčeno oplodenje, 90odstot. najboljših čisto-krvnih plemen, ki so vzgojena na prostem v velikih posestvih; črne in bele minorke Ply-mouth R., Hamburške zlatop. takozvane orjaške fazanke, bele in jerebičaste talijanke, Faverolles; po 40 vin.
Srebrnkaste, bele vijandote, črne, velike ameriške minorke z rožnatim grebenom (novost), bele talijanke z rožnatim grebenom (novost), jerebičaste talijanke z rožnatim grebenom (novost), bele minorke z rožnatim grebenom (novost), bele Orpingtoni, svetle Brama, Plymout R. z rožnatim grebenom (novost) po 50 vin.; velike bele pekinške race po 60 vin.; kokoši bisernice sreb. viš. po 40 vin.
Jrgooinasperotnino (geflugelhof) f mržieft, j|oraosko.
111IIIII11111111IIIIII11IIIII11III111III | II M
za prodajo
kmetijskih strojev se sprejmejo.
Ponudbe le z a n e s i j i v i h os e b. naj se pošljejo pod „P. M. št. 3697 na g. Rudolf Mose, Duuaj Seilerstatte 2".
50 akacijevih, £^radv!
nih in do 10 m dolgih debel porab-nih bodisi za posodo (sode) za kolesarsko rabo, stebre itd. priporoča kupcem po zmerni ceni
Ivan Pečenko Franckov v Brjah.
Jajca za valenje od pripoznano najboljših jajčaric belih »Italijank« ter velikih belih »Kohinkina« pošilja za ducat po 4 Iv Fr. Lebaii, učitelj na Tr-novem pri Gorici.
■ HRIIIIII
B B 83 a B l
m
Originalne francoske priprave svetovne trgovine so najboljše in dobro znane vsem vinogradnikom.
Posebno se prjporočajo: škropilnica ,,Eclair" proti peronospori; — žveplalnik „Torpille" proti grozdni plesnobi; vbrizgalnica ,,Ex-eelsior" proti trtni uši; acetilenska svetilka ,,Me-clusa'1 proti kiseljaku. Kot nadomestilo navadni rasto-pini modre galice in vapna
________je rastopina „Eclair-Ter-
morel", si se takoj napravi je pripravna, jako vspešna, se prime lista itd. itd. Na (lomestni deli za v»e priprave.
Ceniki in vspis prosto poštnine in brezplačno ako se zahteva pri edinem zastopniku za flvsfrijsko-Ogersko
T, Dosuald, Trst Fiazzo Lipsia št. B.
laBBIBSRSeSBlBEHfiHSSRSasSggiii
■ ■
Denar prihrani
kdor kupi izgotovljeno pohištvo pri 3333333333333333
8NT0N BREŠČ8R
Gorica, Gosposka ulica št. 14
Via Signori lastna hiša kateri ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh slogov, za vsaki stan, priprostega in najfi-g nejega izdelka. Različno po-S hištvo iz železa, podobe na S šipe in platno, ogledala, g, 3333 žime in platno. 3333
2 o
CD ®
S
s ®
a c i
g CD
fO
N
o
2
►3 S o K
2f c CD ^
CD
B
O CD
O
CD
Železna orala, koja potrebujejo le polovico vlačne moči od navadnih, lahko vodljive, pripoznane od prvih naših kmetovalcev za najbolje, se dobivajo v moji zalogi tukaj. Njih uzo-rec, kakor tudi uzorec mojih škropilnic proti peronospori se dobi v zalogi kmet. društva v Gorici. Uljudno se priporočam za odjemanje. ZIVIC i DRi. Trst, Trgovinska ulica št. 2.
Peter Cotič čevljarsk mojster v Gorici Raštel št. 32 in Gosposka ulica štv. 1. Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti dostavljajo.
tvornice gospodarskih in vinarskih strojev na Dunaju, II. Taborstrasse 71. Nagrajeni v vseh državah z več ko 600 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami. Ilustrovani ceniki in mnogobrojne pohvale v dokaz.
Preprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi kjer še nismo zastopani.
Ph. Mayfarth-ove in dr.
so naše stiskalnice ,,ErcoIe", najnovejšega in izvrstnega sestava s strojem za dvostroki in trajni pritisk; jamčimo da se sok popolnoma iztisne-bolj ko pri vseh drugih stiskalnicah. Hidravliške brizgalnice „Syphonia" so najboljše. Delujejo same. — Posode za grozdje, sadje, plugi za vinograde, sušilnice za sadje, ročne stiskalnice za seno, mlatilnice za seno, mlatilnice za pšenico, čistilnice
za žito, rezalni stroji za krmo in ročni malni za žito, razne velikosti,' in še razni drugi gospodarski stroji. — Izdelujejo in prodajajo z jamstvom kot posebnost najnovejše, izborne, priznane in odlikovane
Primorski
ospomr
jList za povspeševanjc kmetijstva v slovenskem Primorju.
Ureduje Dominko Viljem, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Gorici v p. Izdaja „Goriško kmetijsko društvo".
peo. S. I gorici, dne 30. aprila 1909. ' Jeeaj
(Obseg: 1. Kobariški konj; 2. Poskusi z umetnimi gnojili v vinogradih v pokneženi grofovini goriško-gradišeanski; 3. Gospodarske drobtinice ; 4. Poročila; 5. Društvene vesti.
Marisfei
Sp. dr. Umberto Selan.
Izpisek iz »Bolletino deli' Associazione Agraria Friulana«.
Na severni strani goriške dežele in sicer v županijah tolminskega političnega okraja Kobarid, Tolmin, Idersko, Drežnica, Libu-šno in Sv. Lucija, ležečih na stranskih planotah soške doline, rede že od nekdaj težko vprežno konjsko pasmo, ki je znana pod imenom kobariške ali tolminske pasme po imenih ■okrajev, ki sta tej reji glavni središči. Predno so železnice pre-prežile Goriško, raztezala se je reja teh konj tudi po političnem okraju goriške okolice, zlasti pa po kanalskem in goriškem okraju.
Imel sem že enkrat priliko, omenjati mimogrede cenjene lastnosti te pasme in sicer pri sejali, deželne komisije za kmetijsko konjerejo v Furlaniji"; danes se mi zdi primerno, da povem kaj več o njej, ker sem si jo med tem pobliže ogledal in ker je ta pasma nekakega pomena za videmsko provincijo, kjer smo .začetkom tekočega leta sklenili, da hočemo za vselej opustiti sanjarije o probuji reje staroslavnih furlanskih dirjalcev in rajše lotiti se reje težkih vpreznih konj za kmetijsko rabo; saj nam bo to v veliko večjo korist po znamenitih kmetijskih napredkih, ki smo jih naredili v zadnjih letih v Furlaniji, posebno v spod• .njem in srednjem njenem delu, od kar so se uvedli novodobni stroji za obdelovanje zemlje in za opravljanje kmetijskih obrti
Omenjena komisija je vpošfevala bližnjo kobariško pasmo-ne samo zaradi njene uporabnosti ampak tudi zaradi tega, ker je iz bližnjih slovenskih krajev lažej in ceneje dobivati kobiljo-podlago tej pasmi, kakor iz daljnih belgijskih trgov.
Bolje nego pasma in znanstveno natančneje označimo kobariške konje, ako rečemo, da so vrsta ali pasmina pincgav-ske pasme, ki jo rede v tistih avstrijskih pokrajinah, katere so v starih časih pripadale rimski provinciji „Noricum". Tam so doma težki vprežni konji sploh in od tam so se po zakonih geo-grafične delitve razširile vse konjske hladnokrvne pasme na enak način, kakor so se z iranske gorske planote razkropili ro-
Pod. 1. MagO. Kobariški žrebec, star 4 leta in 6 mesecev.. (Lastniki: Bratje Muiinaris v Vidmu).
dovi velike indo — evropejske družine. Zato je ta konjski tip dobil ime „Equus caballus noricus vel robustus" in zato se tudi nahajajo še okoli tega središča — na Soluograškem, Koroškem, Kranjskem, Tirolskem, Štajerskem, Nemškem, Belgijskem itd. — konji, ki so zvesteje od drugih ohranili znake prvotnega tipa.
Vobče je kobariški konj krepka, prikupljiva, razumna in brihtna žival, pa posebno uporabna za težke vprego. Njegovo-
telo je močno, zastavno in široko, prepreženo z nagrornadenim mišičjem; životne oblike so masivne, zaokrožene; vrat je kratek in močan, okrašen z valovito, včasih dvojno grivo; po hrbtu ima lahko vsedlano črto ; ledje je kratko in obilno ; križ je po sredini razklan in vpognjen prsi so široke in globoke in trebuh obširen. Udi so žilavi in krepki; kostni sklepi so suhi in široki; skolk je mišičnat, golenica pa močna in kratka; kopita ne prevelika, ustrajna, zadej ob koncu golenice zaraščena s čopom dlake, kojo zovejo navodno bincelj.
Glava je brže težka, osobito doljni del giave ob čeljusti je močno razvit. Po barvi dlake so konji te pasme različni, naj-navadniši so kostanjevci (prami), rujavci (fuksi) in belci s pri-mešanimi rudečimi dlakami; redkeji so plavci (falbi); prav redki pa tigri in šeki, kateri so skoro popolnama izginili, od kar so se začeli izbirati konji samo za kupčijo.
Konji kobariške pasme imajo naslednje poprečne mere:
Visokost Prsni obseg Obseg golenice Razmerje med m	m	cm kopitom in oprsjem
Žrebec P g9 2- 10 26	1:8
Kobila P 55 1*98 23	1:8-2
Izmed konj, od katerih se	zahteva,	da ročno opravljajo
težke vožnje, je kobariški konj	priznan	kot dober, ker ni za-
buhel in ležak, kakor drugi belgijski, hclandski, francoski in angleški konji, ker je bolj živahen od njih in ker ima v pravem razmerju razdeljene močne mišice. Skratka kobariški kouj je pravi tip kmetijskega konja.
Ardenski žrebci, ki jih že nekoliko let pošilja vlada v gorsko pokrajino, niso imeli znatnega vpliva na premetnbo domače pasme, ki je ohranila do sedaj še svoje glavne znake. Kostanjeva ali rujava dlaka, postava, mišični razvoj, jako karakteristična fizijonomija, vse to je ostalo nespremenjeno.
Da so skoro popolnoma izginili tigri in šeki, katerih je bilo nekdaj več, to se je pač zgodilo vsled kupčijskih zahtev.
V primeri s koroško pasmo, s katero se spaja v severovzhodnih gorah goriške dežele, je kobariška pasma nekoliko niža, pa bolj vbrano in krepko zložena. Po julijskih planinah pač ni tako bujne rašče in dosledno tako izdatne piče, kakor
Pod. 3. Dvovprega kobariški konj.
(Videmska konjska razstava aprila 1908).
se dobiva na Koroškem; torej je naravna posledica, da so ko-barišk konji nekoliko zaostali v životnosti za koroškimi.
Kakor potrjujejo spretni konjerejci — ki dobro poznajo tudi težke vprežne konje belgijske francoske in angleške pasme — ima nekoliko lažji kobariški konj mnogo dobrih lastnosti, ali kakor pravijo v svojem strokovnem narečju, ,ima precejšnjo zbirko dobrih točk".
Na konjski razstavi o priliki konjskega sejma v Vidmu aprila meseca lanskega leta so se predstavili v VII. oddelku
nekateri vpreženi pari te pasme: Želi so največjo pohvalo in vse je občudovalo njihovo moč in gibčnost v težki vpregi in njihovo lično hojo.
Odlikovali so se takrat dobro znani, zvedeni kmetovalci in obrtniki: G. Mulinaris, G. Cosutti, G. Colautti, L. De Gleria, F. Contarini, bratje Chiopris, A. Tomadini iz Vidma in pa L. Tess iz Kormina, A. Gubana in bratje Pussini iz Št. Petra ob Nediži.	(Nadaljevanje sledi)
Poskusi z umetnimi gnojili n mgrodiii y poseženi grofovini priško-pdiščanslii.
Spisal
c. kr. nadzornik Franc Gvozdenovič-
(Pot 3či 1 o c. kr. kmet.-kem poskuševališča v Gorici).
2. O uspehih.
(Nadaljevanje in zvršetek.)
Cela vrsta poskusov je vrejena po sodnih okrajih oziroma po posameznih vinorodnih krajih (ravan, brdje in Kras). Ravan obsega 20 (št. 1—20), hriboviti del (Brda, vipavsko in braniško dolino) 74 (od št. 21—94) in Kras 9 (od št. 95—103) poskusov.
Preden govorimo pobliže o uspehih samih, oglejmo si najpoprej, kakšno kemično sestavo je imela zemlja, ki smo jo vzeli iz poskusnih parcel in jo potem preiskali tekom leta, v katerem so se vršili poskusi.
Kemična analiza je obsegala določitev dušca, fosforove kisline in kalija, ki se nahaja v drobni zemlji. Vse določitve so se izvršile po tozadevnem običajnem načinu, na isti naein se je določilo tudi ogljenčevo kislo apno (namreč potom spremenitve navzočega kalcija v ščavnokislo apno in posledobnem titriranju s pomočjo kalijumo-vega parmanganata). Rezultati so navedeni v tabeli in števila kažejo, koliko odstotkov istih se je našlo v drobni zemlji. Vse te podrobne preiskave je izvršil g. asistent pri poskuševališču, dr. Fr. W o h a k.
Ako pogledamo rezultate analiz, ki smo jih dobili pri preiskovanju glede rastlinskih redilnih snovi v zemlji iz cele dežele, potemtakem je največja, najmanjša in srednja množina, izražena v odstotkih nekako taka le:
Iz teh števil sledi, da se nahaja v vinogradskih zemljah tukajšnje dežele na sploh prav malo rastlinskih redilnih snovi. Le kalija je več sicer pa tudi tega le sorazmerno, ker ga trta mnogo rabi in se ga potom trgatve in na drug način izvaža iz vinograda.
Gornja za rast in rodovitnost trt ne posebno ugodna sestava naše vinogradske zemlje se pa tudi potom običajnega gnojenja s hlevskim gnojem mnogo ne izboljša; vzrok temu tiči prvič v tem, da se rabi za gnojenje le malo gnoja in še to malo mora zadoščati za več let, z druge strani pa je oni hlevski gnoj slab, ker se ne hrani in oskrbuje pravilno.
Resnično je, da smo dobili pri mnogoštevilnih preiskavah take zemlje, katere so bile leto poprej, če tudi samo malo pognojene s hlevskim gnojem, ki pa niso bile nič kaj posebno ugodno sestavljene, in tudi take, ki niso bile še nikdar gnojene s hlevskim gnojem a niso bile v sestavi skoraj nič slabše od prejšnjih.
Iz tega sledi, da našim vinogradom vsaktero gnojenje, bodisi tudi z malo množino redilnih snovi zelo koristi.
To nam potrjujejo tudi skoraj vsi slučaji pri prirejenih gnojilnih poskusih, dasiravno je bilo ono leto, v katerem smo priredili te poskuse, samo na sebi tako, da so trte povsod izredno mnogo obrodile.
Le v 3 slučajih se je pridelalo manj nego drugod in sicer pri poskusih št. 12, 18 in 95. Samo ob sebi se razume, da ni bilo krivo temu gnojenje z umetnimi gnojili, ker ta ne delujejo neugodno tudi v najneugodnejšem slučaju.
Da je temu res tako, prepričamo se lahko pri poskusu št. 12. Oni vinograd je bil namreč tak, da se ga je lahko namakalo, vsled česar ni izključeno, da se je komaj podkopano gnojilo deloma raztopilo in da ga je voda pobrala s seboj na kontrolno parcelo, ki se je nahajala tik pognojene.
Pri poskusu št. 18 je bila zemlja prav rahla, obstoječa iz apnenčevega peska; v njej je bilo le prav malo humusa, vsled česar
največ
najmanj 0-04 0-04 0-10
srednje
Dušeč .... 0 27 Fosforova kislina 0'20 Kalij .... 0-57
0'12 (84 določitvi) 0-09 (91 „ ) 0-30 (85 „ )
Je imela v sebi le malo ali pa skoraj nič redilnih snovi. Zanimiv pa je vendar ta slučaj kolikor toliko, ker se je nahajal tik te parcele drug vinograd, katerega zemlja je bila enaka prejšnji in dasiravno so bile trte enake vrste, sicer pa pognojene s hlevskim gnojem, so bile te trte mnogo bolj bohotne in bogatejše obložene z grozdjem. Škoda pa, da se nam ni sporočilo o množini grozdja, pridelanega na eni in drugi parceli, kajti na vsak način se je pridelalo na parceli, gnojeni s hlevskim gnojem, prav gotovo mnogo več grozdja. Iz tega slučaja se lahko učimo, da umetna gnojila v takih zemljah nič ne zaležejo, ako se ne gnoji obenem tudi z organskim, oziroma hlevskim gnojem.
V tretjem slučaju (poskus št. 95) je zakrivila edino le toča, ki je mnogo bolj poškodovala poskusno nego kontrolno parcelo, da se je pridelalo na prvi mnogo manj.
Povsod drugod se je pridelalo na gnojenih parcelah več. V praksi je pa posebno važno, da se ve, koliko čistega dohodka ■donese z umetnimi gnojili pognojena parcela.
Da se pa poizve, koliko znaša čisti dobiček, ki se ga doseže s pomočjo umetnih gnojil, treba je določiti najprvo vrednost nad navadno mero grozdja, z druge strani pa poračunati, koliko znašajo stroški gnojenja z umetnimi gnojili.
Ker se je pridelalo lansko leto izredno veliko grozdja po vsem Goriško Gradiščanskem, zato so bile cene moštu oziroma vinu jako nizke. Zato je treba postaviti v račun za ono grozdje, kar se ga je več pridelalo na pognojeni parceli, izredno nizko srednjo ceno in sicer za vsak kvintal grozdja le 12 K. To pa ne velja za one kraje, kjer se grozdje lahko tudi dražje proda.
Za gnojenje vsakega hektarja vinograda znašajo stroški naslednje:
a)	za nakup umetnih gnojil, katera so na licu mesta ali v Gorici razmeroma precej draga:
4 kv 15 odstotnega superfosfata po 8 K . . . 32 K
2	kv 40 odstotne kalijeve soli po 14 „ . . . 28 „
3	kv čilskega solitra po	31..... 93 „ _ K 153
b)	za prevažanje in raztrošanje . . . . .	„15
Skupaj . . K 168
Da se ti izdatki pokrijejo, pridelati bi se moralo na vsakem .hektaru najmanj 14 kv grozdja več nego se ga pridela navadno.
Tega se ni doseglo, razen v prej navedenih 3 slučajih, kjer se je celo manj pridelalo nego na nepognojenih parcelah, tudi pri drugih 29 poskusih (in sicer pri št. 1, 2, 4, 8, 10, 13 17, 19, 29, 32, 39, 55, 71, 73, 80—82, 84—86, 88—91, 93 in 99) toraj v 32 slučajih, tako da je bila celo zguba, pri prvih treh še stroškov za gnojenje se ni pokrilo. Takih slučajev je bilo med poskusi 30 odstotkov.
Od teh poskusov odpade 13 na ravan, 17 na bregovit svet in le 2 na Kras, od katerih slednjih slučajev je bil eden že pojasnjen.
V	ravani znaša število vseh tam prirejenih poskusov dve tretjini takih, ki niso dali povoljnega uspeha. Vzrok skrajno neugodnim izidom pa si lahko raztolmačimo, ako vpoštevamo poprej navedene okolnosti in sicer, da se je nekatere vinograde in sicer v tržiškem sodnem okraju namakalo, da je bila zemlja večinoma rahla in peščena in spodnja plast iste gruščasta, z druge strani je provzročila to suša in v enem slučaju (št. 14) je trtam močno škodovala pe-ronospora.
Kar se tiče hribovitega dela je bil izid mnogo boljši, ker se je tam komaj polovica vseh poskusov z ekonomičnega stališča neugodno obnesla. Najneugodnejšim izidom je bila tudi tu kriva trajna suša, v nekaterih vinogradih se je z umetnimi gnojili prepozno gnojilo, drugod so napadle trte bolezni in kiseljak, posebno pa je v nekaterih slučajih, ki smo jih že prej našteli, toča ponovno potolkla nekatere poskusne parcele.
Drug neugoden izid poskusa se je pripetil na Krasu, a ne ve se natančno za vzrok.
V	vseh drugih slučajih (pri 71 poskusih ali približno 70 odstotkih vseh poskusov) je bil izid z ekonomičnega stališča ugodnejši, ker se je pridelalo večinoma več in se ni krilo le troškov za gnojenje, ampak doseglo se je celo čist dohodek. Kar se je grozdja več pridelalo, stoji v nekakem razmerju z onim, kar se je moglo največ doseči drugod, posebno pa na Francoskem, zato se vzame to lahko kakor normalno mero. Mnogo več grozdja se je pridelalo v onih krajih, kjer je bila že drugače na sploh trgatev obilna, kakor posebno v vipavski dolini in na Krasu, kjer ni toča trt potolkla.
Splošen pregled izida o poskusih kaže se še ugodnejši, ako se primerja preračunjena povprečna števila. Opozoriti pa moramo na to, da se pri preračunavanju srednje vrednosti ni vpoštevalo j oskusa št. 8 in 30, pri katerih so bile kontrolne parcele gnojene s hlevskim gnojem, o čemer spregovorimo še nekoliko pozneje. Dalje se ni vpo-
števalo tudi poskusov št. 12, 18 in 95, ker se je manj pridelalo nego bi se bilo moralo.
Poprečna množina pridelanega grozdja je razvidna v spodnji
tabeli.
I Vinorodna pokrajina	Poprečno se je pridelalo pri poskusih	Muožina grozdja pridelanega na ha v kvintalih	Več se je pridelalo na vsakem hektarju		Čisti dohodek od lia v
		pogno nepo-jeno ; gnojeno	kvinta-lov	za kron	kronah
Ravan . . .	19	107-90 93.37	14.13	169.58	158
V hribu . .	73	146.26 120.68	25.58	307-	139. —
Na Krasu . .	9	170.69 141.19 1	29.50	354,-	186.—
V celi deželi	101	139.07 115.58	23.49 281.85		113.85
Iz tega se razvidi, da se je še celo v ravani, kjer so bile okol-nosti neugodne, vendar še doseglo nekaj čistega dohodka, dasiravno ni posebno velik. Mnogo boljši povprečni uspeh se je doseglo v vipavski dolini, a še najboljši izmed vseh je bil oni na Krasu.
Povprečni dobiček cele dežele bi bil pri 101 poskusu nič manj nego 113.85 K od vsakega ha vinograda, kar gotovo ni malo. Ako se vzame v obzir različne naštete okolnosti in posebno v poskusnem letu prevladujoče razmere, ki so vplivale na en ali drug način na poskuse in izid istih, dospe so do prepričanja da se je vendar doseglo, z ekonomičnega stališča vzeto, neizpodbiten dokaz, da se gnojenje z umetnimi gnojili dobro izplača.
Poglejmo pa nekoliko, kar se tiče dobrote mošta, ki se ga je dobilo na obeh parcelah (gnojenih in nepognojenih), da se uve-rimo o tem, ali vpliva gnojenje z umetnimi gnojili tudi na dobroto pridelka.
Ta preiskava se je omejila le na določitev sladkorja (potom klosterneuburške moštne tehtnice) in skupne kisline (kot vinske kisline), ker zavisi dobrota mošta navadno največ od teh obeh sestavin. Navadno je grozdni mošt tem boljši, čimveč ima sladkorja in čim manj kisline.
Navedene množine sladkorja in kisline sicer ne odgovarjajo resnični množini, dado se pa primerjati med seboj brez drugega. Da-siravno se je dodalo moštu tam na mestu, ko se ga je poslalo v preiskavo, da se prepreči vrenje, enako količino formalina (5 cm3 na vsako steklenico, držečo 7|10 1), ne more ta malo množina nikakor vplivati na množino sladkorja in kisline, ki se nahaja v moštu.
Od preiskanih mostov (204 od 101 poskusa dobljenih — pri št. 97 se je preiskalo namreč bel in črn mošt zase) so bili mošti, dobljeni iz grozdja gnojenih parcel, dokaj ugodnejše sestavljeni, bodisi glede obilnejšega sladkorja kakor tudi glede manjše množine kisline. K temu je pripomniti, da se ni oziralo pri tem na vse one slučaje, v katerih je bila razlika za sladkor pod 0 5 odstotka, za kislino pod 0'5°|00 kar se lahko vzame kot pogrešek
V 25 slučajih ni bilo opaziti nikake znatne razlike, dočim je bil mošt v drugih 17 slučajih z onih parcel, ki niso bile pognojene, ugodnejše sestavljen. To se je pokazalo sosebno pri onih vinogradih, ki so se odlikovali po svoji čezmerni plodovitosti, kakor tudi pri onih, kjer je presegal pridelek pognojene parcele vsakoletni pridelek drugih let.
Da je bil mošt ugodnejše sestavljen, tega se pač ne sme smatrati kot izreden slučaj oziroma pripisovati to vplivu mešanih trt, kajti preiskava je dognala, da je bil pri 42 poskusih mošt nemešanih trtnih vrst v 22 slučajih (toraj v več nego polovici slučajev) boljši od onega dobljenega na nepognojenih parcelah. Oni mošt je imel namreč 1'8 odstotkov sladkorja več, obenem pa manj da celo 3'5cj,0 manj kisline. Posebno pri kraškem refošku, iz katerega se izdeluje teran, je bila razlika prav znatna. Drugače se je dognalo le v 5 slučajih, da ni bil mošt s pognojenih parcel veliko ugodnejše sestavljen.
Iz gornjega je jasno razvidno, da vplivajo umetna gnojila na dobroto ali ugodno sestavo mošta.
Ako pogledamo celo vrsto poskusov, zapazimo, da sta bili dve kontrolni parceli (poskus št. 8 in 30) pognojeni s hlevskim gnojem. Dobimo pa tudi druge tri slučaje (poskus št. 69, 74 in 75), v katerih so poskuševalci iz lastnega nagiba uvrstili v poskus tretjo, prejšnjim enako veliko parcelo in so isto pognojili s hlevskim gnojem.
Dobljeni rezultati so nas napotili, da primerjamo med seboj učinek umetnih gnojil z u č i n k o m gnojenja s h 1 e v s k i m g n o j e m.
V ta namen moramo najprvo preračuniti, koliko nas stane gnojenje v tukajšnjih krajih, ako gnojimo vinograd srednje močno s hlevskim gnojem.
Navadno se pognoji pri nas vinograd vsako 5. leto in se porabi za vsak ha kakih 60 voz t. j. 600 kvintalov hlevkega gnoja, a vsak kvintal istega stane najmanj 1 K, potem takem se porabi gnoja za 600 K; prišteti moramo pa k temu trošku še najmanj 150 K za zvažanje in podkopavanje istega; tako narastejo troški za vsak ha na 750 K. Ker se mora pa ta trošek razdeliti na 5 let, tako odpade na vsako leto 150 K, dočim stane gnojenje z umetnimi gnojili po našem prejšnjem računu 168 K, toraj 18 K več za vsak ha in vsako leto.
Na podlagi tega pokaže se pri gornjih poskusih čist dohodek, ki izvira iz gnojenja z umetnimi gnojili in sicer:
Čisti dohodek gnojenja z umetnimi gnojili v primeri s hlevskim.
Poskus št. 8 od 127.20 — 18=-......... 109.20 K
„ 30 „ 192.40 — 18 .......... 176 40 „
„ 69 „ 333.60 — 301.20 ........ 32.40 „
„ 75 „ 168.-- 92.40 ......... 75.60 „
., 75 „ 189.60 — 82.80 - -........ 106.80 „
povprečno . . . 100.08 K.
Potemtakem se je doseglo čistega dohodka na vsakem ha blizu 100.08 K in sicer zato, ker delujejo umetna gnojila uspešneje nego hlevski gnoj. Ako bi ne bil čisti dohodek pri vsakem hektaru vinograda, pognojenega z umetnimi gnojili, v primeri z nepognojenim prav nič večji od 113.85 K, potem je soditi, da ni hlevski gnoj, ki se ga rabi za gnojenje v tukajšnji deželi, veliko vreden, kar smo rekli že poprej. Boljše se je obneslo gnojenje s hlevskim gnojem le v rahli peščeni zemlji. Le v taki zemlji se je pri gnojenju s hlevskim gnojem več pridelalo nego z umetnimi gno ili.
Ako primerjamo dobroto mošta, ki smo ga dobili na parcelah, gnojenih z umetnimi gnojili, potem sprevidimo, da je mošt, ki se ga je dobilo iz grozdja onih parcel, tudi boljši od drugega.
Posebno važno je, da omenimo tu poskusa št. 50 in 51, ker sta kolikor toliko važna, kar se tiče posebnega prašanja o vplivu ■srednje močnega gnojenja s čilskim s o 1 i t r o m ali brez njega.
Ne glede na okolnosti, ki igrajo tu kako posebno ulogo in katere se nahajajo označene v tabeli pod ..opazkami", zadošča naj, da
na tem mestu povdarjamo, da se je s čilskim solitrom doseglo ugoden rezultat, bodisi gtede večje množine, kakor tudi dobrote pridelka. Kar smo o tej priliki dognali, strinja se z onim, kar so dognali me-rodajni činitelji, posebno pa Ed. Zacharevvicz v južni Francoski. Ker se pa njegova opazovanja opirajo le na edin poskus, zato je bilo treba prirediti v to svrho še druge nadaljne in obširnejše poskuse, oziraje se pri istih na tukajšnje posebne okolščine, ako se je hotelo dobiti za to zanesljivo podlago.
To so kratki podatki o uspehih, ki se jih je doseglo pri prirejenih demostrativnih gnojilnih poskusili v vinogradih v toliko, kolikor se jih lahko izrazi s števili. Resnično pa ima gnojenje z umetnimi gnojili še drugo dobro, kar se pa ne da izraziti s števili, dasiravno ni to poslednje za trtorejca malega pomena.
Skoro vsi poskuševalci so se strinjali v svojih poročilih glede tega, da niso z umetnimi gnojili pognojene parcele tako močno trpele o suši, kakor nepognojene in da so trte na prvih dalj časa ohranile listje nego na drugih parcelah. Posebno razločno se je videlo to po nekaterih krajih v vipavski in braniški dolini, kjer so bile videti trte že iz daljine lepo zeleno-rumene. Mogoče, da je k temu pripomogla krepkorastla trava, s katero so bile obraščene gnojene parcele in se jo je večinoma podoralo. Vsled tega je postala ona zemlja rahlejša, bolj gnojna in se je laže deževnice napila.
Opazilo se je dalje, da so trte na pognojenih parcelah, ker so imele več hrane bujtiejše rastle in da so tudi poganjki popolnejše dozoreli. Trte, rastoče na pognojenih parcelah, so se po toči tudi. hitrejše opomogle in popravile nego one na nepognojenih.
Iz prej navedenih vzrokov se lahko sprevidi, zakaj niso umetna gnojila učinkovala tako, kakor bi bila morala. Vsled tega je pričakovati, da bodo še prihodnje leto vplivala na rast trt, dasiravno v manjši meri.
Z ozirom na prej navedeno se je ukrenilo potrebno, da se do-žene, ali bodo umetna gnojila tudi prihodnje leto še učinkovala ali ne. Doslej nam je obljubilo 53 poskuševalcev, da bodo nadaljevali s poskusi. O izidu teh bomo poročali svoječasno.
Ne glede na posledobni učinek gnojil, sklepa se lahko že sedaj na podlagi uspehov, ki se jih je doseglo, da se je pokazal ugoden uspeh pri poskusih z umetnimi gnojili, dasiravno so bile okolnosti neugodne.
Dobili smo neovrgljiv dokaz:
1.	da vinogradom na G o r i š k o - G r a d i š č a n s k e m z e 1 o primanjkuje rastlinskih r e d i 1 n i h snovi;
2.	d a d r a g o g n o j e n j e s h 1 e v s k i m gnojem, kije pri nas običajno, in ker seporabi zato razmeroma malo gnoja, ne zadošča, da bi se vinograd glede p 1 o donosnosti uspešno izkoristilo.
3.	da se z umetnimi gnojili samimi ali pa če se rabi ista s hlevskim gnojem vred, toliko več grozdja pridela, tako da ostane po odbitku stroškov za gnojenje še prav znaten čist dohodek.
4.	d a s e p r i d e 1 a s p o m o č j o umetnih g n o j i 1 p r i v e č i n i n e 1 e v e č, ampak obenem t u d i b o 1 j Š i m o š t oziroma vino.
Končno moramo reči, da nas neizmerno veseli, ker je bila udeležba na poskusih mnogoštevilna, dasi se ni obljubilo oziroma dalo nikakih nagrad, kakor je bila prej navada, vrhu tega pa so vsi po-skuševalci izvedli poskuse z vnemo in požrtovalnostjo, kar dokazuje, da se za stvar zelo zanimajo in da žele slediti modernemu napredku, tičočemu se gnojenja, ker jim bo to v bodoče mnogo koristilo.
V Gorici, meseca januarja 1909.
eoapoirae drobtinice.
Kako se rabi „Fiehtenin" v sadjereji, vrtnarstvu in poljedelstvu. Fichtenin-agra je sredstvo, katero se rabi v novejšem času zoper vsakovrstne listne ušice, ščitaste uši, bolhače in rastlinske stenice. Rabiti naj se začne fichtenin takoj, kakor hitro se je pojavil kak izmed prej navedenih sovražnikov. Poškropi naj se toraj drevesa, grmičje in druge rastline s fichteninovo emulzijo s pomočjo trtnih škropilnic ali pa naj se namažejo drveni deli rastlin s pomočjo čopiča. Škropilec naj pazi, da zadene fichteninova emulzija vsakega -škodljivca naravnost in škropi naj se vse rastlinske dele.
Za pokončevanje mrčesa se rabi 1 odstotna raztopina. To raztopino se dobi, ako se dene 1 kg fichtenina na 10 1 gorke vode in nato s palico meša tako dolgo, da se popolnoma razpusti; pri tem
se pokaže na tekočini rnjava pena. Tako dobljena raztopina se zlije v 90 litrov mrzle vode in še enkrat dobro premeša. Zoper krvavo in ščitasto uš priporočajo vzeti dveodstotno raztopino.
Za dvokrilce, kakor njihove črvom podobne ličinke, kakor one črešnjeve muhe, zadošča 1 odstotna raztopina.
Zoper gosenice in sicer one malega in velikega zimskega pedica ali zemljemerke, jabolčnega molja, prsteničarja, glogovega in kapu-sovega belina in dr. se priporoča vzeti 1 odstotno raztopino.
S fichteninom se sme škropiti še le potem, ko se je shladil. Fichtenin pokonča razen škodljiv mrčes, ne škoduje pa rastlinam, naj si bodo še tako nežne.
Gospod Možina, učitelj na Brjah, nam je svoječasno sporočil naslednje; „Delal sem poskuse s fichteninom in res se je pokazal fichtenin kot prav izvrstno sredstvo, bolji nego dendrin za pokončevanje mrčesa. Rabil sem ga proti kurjencam pri kokoših, proti gosenicam na repi in proti mrčesu na jablanah in sicer povsod z najboljšim uspehom. Važno je še to, da to sredstvo nič ne škodi mladikam in jih tudi pri solncu ne osmodi kakor dendrin.''
Strupena rosa na kumarah (Plasmopara Cubensis Hump). — To bolezen provzroča glivica, ki je zelo sorodna z onimi glivicami, katere provzročajo trtno in krompirjevo strupeno roso. Ker se glivice zelo hitro razvijajo, zato se razvije v kratkem času jako veliko trosov, vsled česar ta bolezen rastlino tako močno napade, da jo uniči.
Sredstvo zoper to bolezen je bakreno-apnena 1 odstotna raztopina, kakoršna se rabi za škropljenje trt. Ko so se začele kumare razvijati, poškropiti jih je s to zmesjo vsakih 14 dni, ako jih pa bolezen prav hudo napada, poškropi naj se jih še bolj pogostoma.
Gospodarska razstava v Pragi bo od 29. maja do 6. junija t. 1. Priredi jo osrednje gospodarsko društvo kraljevine Češke. Obsegala bo skupine raznih domačih živali, gospodarske stroje in druge v gospodarstvo spadajoče predmete.
Ako sod pušča in je treba hitre odpomoči, raztopi naj se kos žvepla v kaki kožici na žrjavici in doda istemu potem nekoliko voska. To zmes naj se, dokler je še vroča, zlije na razpoko, kjer sod pušča, ali pa naj se s čopičem namaže. Mesto prejšnjega se lahko zmeša tudi prah živega apna s krvjo ali pa 6 delov prašičje masti, 40 delov kuhinjske soli, 33 delov belega voska in 40 delov presejanega pepela. Slednjo zmes se nad ognjem segreje in nato razpoke ž njo zamaže.
F O H G Čl L H.
Podružnica ..Goriškega kmetijskega društva" na Gradišču je imela dne 25. marca t. 1. občni zbor. Udeležba je bila po-voljna. Bivši predsednik J. Rojic je v primernem in poljudnem nagovoru priporočal navzočim, naj se trdno oklenejo te kmečke organizacije in naj skušajo pridobiti novih udov za to prekoristno društvo. So-sebno jim je priporočal naj pridno čitajo „Prim. Gosp." Nato je predsednik prečital kratko poročilo o delovanju podružnice, na kar so se vršile volitve v podružnični odbor. Izvoljeni so bili: Predsednikom Franc Kerševan h. št. 16, tajnikom Josip Krševan h. št. 32 in blagajnikom Andrej Žnidarčič h. št. 53
Podružnica „Goriškega kmetijskega društva" v Prva-čini je imela dne 4. aprila t. 1 občni zbor. Goriško kmetijsko društvo je zastopal na občnem zboru t, č. tajnik V. Dominko. Izvoljeni so bili: Predsednikom Anton Kozem, bivši župan, tajnikom Albert Šuš-melj, blagajnikom Josip Černe.
Podružnica ,,Goriškega kmetijskega društva" na Gor-janskem je imela občni zbor dne 12. aprila t. 1. Goriško kmetijsko društvo je zastopal na občnem zboru t. č. tajnik V. Dominko. Izvoljeni so bili: Predsednikom Anton Macarol, nadučiielj in posestnik, tajnikom Mihael Štolra in blagajnikom Josip Kosmina.
DRUŠTVENE VESTI.
„ Goriško kmetijsko društvou v Gorici — Ko-renjski trg v Attemsovi palači ima v zalogi in oddaja:
Gumijeve trakeg riajfeoSjš^ kakovost! za zeleno cepljenje trt, kg po 24 K.
Zmlet® žvep!© proti plesni na trtah in sicer navadno in dvakrat ventili ran o, prvo po 15 in drugo po 18 vin. kilogram v vrečah po 25 in 50 kg.
Zmleto žv£pleno-gaiičrio zmes (3J !„ galice) kilogram po 20 vin.
jiaiie:© za škropljenje trt preti pg-
in sicer ne smetno, temveč načistejšo galico. Cena galici je 58 vin. kilogram v zalogi društva. Podružnice, ki naroče galico skupno, jo dobe vozni ne prosto, a le do zadnje železniške postaje, dočim morajo posamezni naročniki voznino sami plačati, zato priporočamo našim udom, naj si naroče galico potom podružnic.
Trtsi^ Škropllrsloe, in sicer: Pirh-ovo ter stane K 57, Velmorel, ki stane K 46 in Austria, ki stane K 26.
,,Fichtenif1 agra", novejše sredstvo za pokon-čevanje raznih škodljivcev na sadnem drevju, zelenjavi in poljskih pridelkih kg po 3 K.
Čilski SOlitar, kemično preiskan in spoznan sposobnim za gnojenje, kvintal po 32 K.
Pozor kmetovalci! ^^ Itvm'X
galica, ki je cenejša, ker ni čista ter trtam lahko škoduje. Po nekaterih krajih se bo lahko tako galico ponujalo, zato opozarjamo, naj se vsakteri, preden galico kupi, o dobroti oziroma pristnosti iste najpoprej prepriča.
..Goriško vinarsko društvo"
vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici, ima v svojih zalogah in prodaja naravna in pristna vina z
Brd, z Vipavskega in Krasa. Razpošilja na vse kraje od 56 litrov dalje. Uzorce vin pošilja na zahtevo. Cene zmerne, postrežba točna in reelna. Sedež društva: Gorica, ulica sv. Antona št. 7. -
DENDRIN	I
(Karbolinej v vodi raztopen.)	>
Najboljše sredstvo za pokončevanje mrčesa in	{
ž rastlinskih zajedalk na sadnih drevesih, katero se	c,
i* je jako dobro obneslo po zimi leta 1908. — Spričevala,	C
i navodila in uzorci se pošiljajo na zahtevo brezplačno.	<
Tovarna za izdelovanje karliolineja R. Avenarius, Ani-	/
stetten, Nižje Avstrijsko.	\
Dobi se pri:	G)
5 H. Ilausbrandt v Trstu via Cecilia 12 in	l
i pri Goriškem krnet, društvu v Gorici - -	£
Sodba se glasi!
Da si od zdaj naprej nabavi vsak za se, kakor za svojo rodbino
obleko, pokrivalo,^ perilo, čevlj.»ritprill'i
I MEDVED, Gorica
Corso G. Verdi 38.
Tiska .Narodna Tiskarna" v Gorici. (Odgov. L. Lukežič).