Leto XVII Ravne na Koroškem, 28. novembra 1980 St. 22 Izdaja delavski svet Zelcs* žarne Ravne kot 14-dnevnik v nakladi 5500 izvodov. Ureja uredniški odbor: Jože Gruden, Sead Karadža, Tomaž Kern, Marjan Kolar, Olga Radovič Glavni in odgovorni urednik Marjan Kolar Telefon 861 131, int. 304 Tiska CGP Večer, Maribor Glasilo je po 7. točki 1. odst. 3G. čl. zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni listi SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka Iz roda v rod MISLI ZA PRAZNIK Novembra praznujemo dve skrajnosti: prvega dan mrtvih in devetindvajsetega rojstvo naše republike. Letos prvič oboje brez Josipa Broza Tita. Lepo nam je bilo praznovati z njim. Iz leta v leto proslavljamo manjše in večje zgodovinske trenutke, toda na žalost velikokrat tako, da grejo mimo mnogih. Zadnjič smo v železarni slavili 30-letnico samoupravljanja. Prej smo nehali z delom, da bi se lahko vsi zbrali na proslavi. Nekateri so jo takoj mahnili domov. Eni so se med igranjem himne udobno zleknili v travo, tam je skupina naglas govorila. Ko so razglašali nagrajence, so ljudje začeli množično odhajati. Najprej so se odplazili tisti ob ograji, nato tam eden pa spet trije; celo takrat, ko so brali pozdravno pismo predsedstvu Jugoslavije. Prireditev ob 30-letnici samoupravljanja je tako šla mimo mnogih. Pa ni prav tako! Domovina, njeni prazniki in tisti, ki so jih ustvarili — vredni so, da si vzamemo čas in misel zanje. Saj si znamo. To smo dokazali že za mnoge prve maje, dneve mladosti, devetindvajsete novembre in tudi ob Titovem pogrebu. Kmalu bomo v železarni spet slavili: dan republike in 360-letnico železarstva v Mežiški dolini. Pravzaprav bi morali imeti proslavo v soboto. »Kaj še, le kdo bo prišel na dela prost dan nazaj v tovarno samo zaradi proslave. Jaz že ne! Devetindvajsetega gremo vendar na izlet!« Pa bi bilo prav, če bi prišli. Praznikov nimamo samo zato, da smo takrat prosti, ampak predvsem zato, da jih občutimo. Vsaj urico jim lahko posvetimo, pa četudi na nedeljo. Spet bomo najbrž prej nehali z delom. Bomo spet šli domov ali pa bomo le prišli na proslavo — odločitev je naša. Lahko se med himno pogovarjamo in smejimo, lahko poslušamo in razmišljamo — kakor hočemo. Lahko pa ostanemo in čestitamo našim kovačem za veliko pridobitev! Lepo bi bilo, da bi v naši republiki živeli sami zavedni ljudje. Tudi zaradi Tita. Helena Merkač Sindikat o aktualnih temah Socialne pomoči delavcem # Usposobljenost osnovnih organizacij za delo v izrednih razmerah 0 Razprave o planskih dokumentih in rezultatih gospodarjenja 7. 11. 1980 je obč. sindikalni svet pripravil v železarni sejo na teme v podnaslovu. Udeležili so se je razen obč. in medobčinskih sindikalnih funkcionarjev predsedniki osn. organizacij sindikata in vodstvo našega IO konference. Na začetku je predsednik IO tov. Mak izročil knjižne nagrade tov. Milinkoviču za dolgoletno delo v sindikatu, tov. Odru za doseženo 2. mesto na državnem prvenstvu mladih kovačev in tov. Kotniku za 2. mesto med strugarji v državi na letošnjem tekmovanju kovinarjev in metalurgov. O gornjih temah so nato razpravljali domala vsi navzoči. V našem zapisu pa povzemamo najbolj bistveno. ENKRATNE POMOČI REŠUJEJO ENKRATNE STISKE Za socialne pomoči je sindikat železarne letos odobril 35 starih milijonov. Ustrezna komisija je od aprila do konca oktobra podelila za 103 primere že 27 milijonov. Tako ostane v ta namen do zaključnega računa le še okoli 8 milijonov, to pa je (pre)malo. Čez 50 % delavcev je bilo upravičenih do socialne pomoči, ker so bili dolgo v bolniški. To po eni strani pomeni, da v žele- zarni še nimamo prav veliko »čistih« socialnih primerov, po drugi pa, da dalj časa bolan delavec zlahka postane socialni primer. (Misel iz diskusije: kaj, če za obračunavanje bolniške ne bi veljali poprečki lanskega leta, ampak zadnjih treh mesecev?) Povzetek razprave o tej temi v grobem kaže socialno ogroženost delavcev v dveh smereh: — dolge bolezni, ki pogosto izvirajo iz narave (okolja) dela in se iztekajo v invalidnost — delavci z nizkimi in na j nižjimi OD. Enkratne pomoči seveda lahko pomenijo le enkratne rešitve, iskati pa je treba trajnih. Služba za sistem OD zdaj izdeluje analizo o delavcih z najnižjimi OD. Ko bodo podatki znani, bo treba analizo nadaljevati v tozdih in del. skupnostih. Sem že zdaj spada tudi ugotavljanje stanja v družinah prizadetih, saj je gotovo zelo važno vedeti, koliko denarja pride mesečno na člana. Treba bo raziskati vzroke za nizke OD (slabo ocenjeno delo, nedoseganje norme zaradi izčrpanosti — starejši delavci) ter predlagati rešitve; morda višje startne osnove ali podobno. Pri dolgih boleznih in invalidnostih so razpravljalci po vrsti predlagali izboljšanje pogojev dela (vključitev odborov za varstvo pri delu), višje vrednotenje minulega dela in iskanje oz. ustvarjanje del po tozdih, primernih za invalide. NE DOPUŠČATI NERGASTVA Kritičnosti našim delavcem nikoli ni manjkalo in tudi smisla za praktičnost ne. V tem času se jim (Nadaljevanje na 2. strani) Silili v taborišči« IN AMSettNC« ,SUfiiJ,0®80ČNIK JOŽE KOI AR FfUNC.KREVH IVAN KRIVOCIMO njoiaCen franc.lačen JOŽE.TRBOvSeK JOŽE kot talca sta bila ustreljena KOTNIK LOJZEJ.LOCaR JAKOB V JEČI OBC.t AVLJEN: KOTNIK RAJKO IZ BRAT. KIH REPUBLIK RADIA: LEVAČIČ IRANJO.PLETKOSlČPAjA Vsi,ki so »m pokopani na pokopališču nar AVNAH.S0 6ILI 5.5.1970 PREKOPANI NA POKOPALIŠČE BARBARA ’ VEČNA SLAVA J VSEM ŽRTVAM.KI SO PAOLE I V TEŽKI B0R8I ZA PRAVICO 1 insvobooo: . 1 Iskreno čestitamo (Nadaljevanje s 1. strani) zdi, da jih še vedno preveč zasipavamo s papirji. Vedo tudi, da vsaka reorganizacija rada poveča administracijo. To so v bistvu zdravi pogledi. Se pa v vsakem tozdu najdejo tudi nergači, ki kdaj hočejo potegniti druge za seboj. Zato je nergačem treba stopiti na prste, še bolj pa jih bo onemogočilo kontinuirano boljše delo sindikata. V prihodnje bo ta namreč programiral svojo dejavnost za mesec—dva naprej, usklajeno s samoupravnimi organi in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. V oktobru smo presegli plan skupne proizvodnje za 7,1 odst. V kumulativi tako zaostajamo le 0,3 odst. Prekoračitev odpreme gotove proizvodnje znaša 5,5 odst. V kumulativi tu zaostajamo za 1,6 odst. Visoka je prekoračitev fakturirane eksterne bruto realizacije — 15,3 odst., s tem pa je tudi zmanjšan zaostanek v kumulativi na 3,8 odst. Planiran izvoz je prekoračen za 14,7 odst., kumulativno pa zaostajamo še 7,3 odst. TOZD JEKLARNA. V oktobru so v TOZD želeli vsaj delno nadoknaditi septembrske izgube, ki so nastale zaradi večje okvare na transformatorju 40-tonske elek-tropeči in drugih manjših okvar. Proizvodnja je bila otežkočena predvsem zaradi mnogih bolezenskih izostankov. Močno se je poslabšala vzdržljivost obokov, kar povečuje remonte predvsem na večjih pečeh. V novi jeklarni pa je bila še zabeležena okvara šar-žirnega žerjava na obeh pečeh. Tudi v oktobru kvaliteta starega železa ni bila najboljša. Koncem meseca se je kakovost glede na obliko in kosovnost sicer popravila, a še vedno je problem po-mešanosti starega železa. Pri tem je najbolj problematično sortira- ZNAČILNOSTI PROIZVODNJE SPREMLJATI TUDI MED LETOM Več navzočih je kritiziralo silno kratke roke, ki so že kar naša značilnost, kadar gre za razprave npr. o kvartalnih rezultatih poslovanja, tokrat pa tudi za poračun. Le nekaj dni je namreč dano zborom delovnih ljudi ali delavskim svetom, da se seznanijo s podatki in se izrečejo o njih. Ali je to zares nujnost, ki se ji ni mogoče ogniti, je vprašanje, rešitev pa je seveda več. Ker imamo tudi med letom na voljo kazalce o skupni proizvodnji, njeni strukturi, o izpadih itn., lahko o njih razpravljamo takrat brez naglice. Tako bo npr. sindikat pripravil decembra problemsko konferenco o vprašanjih v zvezi s skladom skupne porabe, o financiranju družbenega standarda itn., da bodo stališča pripravljena že precej pred zaključnim računom, ko bo verjetno spet »nagnano«. Tehtno je bilo tudi opozorilo, naj bodo odločitve pri planskih dokumentih kompleksne. Če vemo, kaj vse vpliva na večje ali manjše OD, se bodo naše misli dotikale tako investicij (ki jih je treba seveda odplačevati) kot organizacije dela, delovne in tehnološke discipline ter še česa. Nakazanih, ne pa tudi domišljenih je bilo več tem, tako npr., ali obstaja pri nas nekaj takšnega kot »tozdovska uravnilovka«, pa vprašanje beneficirane delovne dobe, toda o tem drugič. Zaključimo z ugotovitvijo, da je seja pokazala dobre smeri za delo naprej. Marjan Kolar nje legirnih odpadkov, saj se zaradi nepravilnega sortiranja izgubljajo dragi elementi v manj vrednih jeklih. TOZD JEKLOLIVARNA. Težave, omenjene že v prejšnjih mesecih, so se nadaljevale tudi v oktobru. Kvaliteta peskov se je sicer nekoliko izboljšala, vendar še zdaleč ne da takšne mere, da bi bili zadovoljeni vsi kakovostni pogoji. Vedno bolj iztrošena osnovna sredstva terjajo tudi čedalje več sredstev za njihovo vzdrževanje in obnavljanje; porabo teh pa TOZD zaradi prenizkega prihodka in naraščajočih cen materialov in storitev ne more več v celoti pokrivati. Velike težave so nastopile tudi zaradi vedno večjega pomanjkanja kadrov — zlasti kritično je na nekaterih ključnih delovnih mestih v čistilnici in minilivarni. TOZD VALJARNA. TOZD je presegel plan skupne proizvodnje za 9,5 odst. Na težki progi so nastali zastoji zaradi elektrookvar ter daljšega ogrevanja visoko le-giranih jekel. Kljub temu pa je bila proizvodnja presežena za 6,0 odst. Na srednji progi znaša prekoračitev 15,3 odst., na lahki pa 4,9 odst. Na srednji in lahki progi so proizvodnjo ovirali daljši časi priprave proge ter zastoji zaradi mehanskih okvar. TOZD KOVAČNICA. V oktobru je bila dosežena skupna proizvodnja še nekoliko višja kot mesec poprej, saj je razen nekoliko manjših izjem potekalo delo zelo uspešno. Preventivno in sprotno vzdrževanje je bilo zadovoljivo. Izmečka pa je bilo približno enako kot v prejšnjem mesecu, v normalnih mejah pa je tudi neuspela proizvodnja. V TOZD se s kadrovanjem potrebnih ljudi že pripravljajo na začetek obratovanja avtomatske kovačnice. Pri tem pa ugotavljajo, da jim bo primanjkovalo okrog 15 nekvalificiranih delavcev za nadomestilo na sedanjih agregatih kovačnice. TOZD JEKLOVLEK. Plan skupne proizvodnje je bil presežen za 11,7 odst. Tako beleži TOZD pre- koračitev pri vlečenem jeklu za 38,0 odst. in pri luščenem jeklu 6,7 odst. Pri brušenem jeklu pa je bil plan dosežen le z 51,5 odst. in pri vlečeni žici 60,0 odst. Tu že dalj časa primanjkuje potrebnega vložka. Ta problem naj bi bil dokončno rešen v drugi polovici novembra, ko bo v TOZD valjarna izdelan potrebni vložek. Vzdrževanje se je v minulem mesecu nekoliko izboljšalo, vendar nekateri problemi še vedno niso dokončno rešeni. Naš »srebrni« mladi kovač Branko Oder TOZD ORODJARNA. TOZD je presegel predvideni mesečni plan s 50,0 odst., s tem pa se je tudi nekoliko izboljšalo stanje v kumulativi. Doseganje le-te sedaj znaša 77,8 odst. V minulem mesecu so v TOZD veliko delali še na zaostankih iz leta 1978, in sicer na internih uslugah za druge TOZD. TOZD STROJI IN DELI. TOZD je v minulem mesecu dosegla plan skupne proizvodnje v višini 86,0 odst. Odpremljeni sta bili samo dve stiskalnici; vzrok je v pre- Kako izpolnjujemo planske obveznosti ODSTOTEK DOSEGANJA V PRIMERJAVI Z ENAKIM OBDOBJEM LANI TOZD SKUPNE PROIZVODNJE ODPREME FAKTURIRANE EKSTER. REALIZACIJE IZVC ZA oktober kumulativ. oktober kumulativ. oktober kumulativ. oktober kumulativ. JEKLARNA 97, 9 1 00,2 - _ _ _ JEKLOLIVARNA 104 ,4 116,7 107,3 106,3 145,8 134 ,3 66, 9 168,8 VALJARNA 108,1 101,3 138,5 n8 ,9 205 , 1 132,9 121,5 139.3 KOVAČNICA 194 ,6 1 07,2 87 ,5 100,8 131,2 139,3 106,8 171.2 JEKLOVLEK 127 ,9 114,7 126,2 116,0 175,9 14 5,4 63.6 2(6.9 ORODJARNA - - - - _ _ STROJI IN DELI 85,n 05,0 n2, 7 f> 8 ,4 94 , 3 11 5,0 183,0 4 2,9 - noži, brzorezno orodje 147,2 143 , 6 170,6 138,7 1 7 9,9 157 ,5 24 2,6 189, 1 - gredice 6,7 85, 1 - _ - - - - - palice 44 , 7 6 0,4 44 , 7 60,3 53,3 72,7 - - INDUSTRIJSKI NOŽI 6 5,6 103,9 115,6 108,3 172,7 152 ,0 24 2,6 189,1 PNEVMATIČNI STROJI 62,5 83,9 72,4 8 5,0 13 5,6 134 ,5 - 130,4 VZMETARNA 107 ,5 1 09 ,0 98,1 10^,0 129,5 138,2 119,6 112,6 REZALNO ORODJE 77,3 90,8 107,1 92, 7 147,8 146,6 103,4 107,9 KOVINARSTVO LJUBNO 6 7,4 94 , 5 116,2 oj , 0 n8 ,8 110,8 - KALILNICA - - - 141,5 131,8 - - STROB. DRUGIH TOZD-DS - - - - 94 ,6 13 6,1 - - SKUPAJ DELOVNA ORGANIZACIJA 101,3 101,4 121,6 101,1 152,9 130,3 121,2 139,9 ODSTOTEK DOSEGANJA OPERATIVNTGA PLANA SKUPNE PROIZVODNJE TOZD OKTOBER KUMULATIVNO JEKLARNA 101,5 a9 , 3 TOZD ODSTOTEK DOSEGANJA NAČRTOVANE (ga) SKUPNE PROIZVODNJE ODPREME FAKTURIRANE EKSTERNE REALIZACIJE (bruto realizacija) IZVOZA o!:tnt, od tega pa je tehnična dokumentacija neznatno porasla. Vsa dognanja bi morala biti zapisana, narisana, dograjevana in popolnoma nedvoumna. To je dolžnost tehničnih kadrov, ki jih imamo kar precej — seveda bi se morali pač ukvarjati predvsem s tehniko, šele vzporedno z drugimi dejavnostmi, ki so nujno potrebne, toda šele na drugem mestu. NESTROKOVNA ORGANIZACIJA DELA — ogromno neuspele proizvodnje nastaja zaradi pomanjkljive organizacije. Posebno se čutijo vrzeli, ko gre za povezovanje v različnih temeljnih organizacijah. Učinek se po navadi pokaže šele na koncu, ko je izdelek gotov in ga ni mogoče več rešiti. Krivec je izključno organizacija, vendar je znanih le malo primerov, da bi kdo iz organizacije občutil posledice takih napak, pravim KDO in ne organizacija v celoti. NESPOŠTOVANJE TEHNOLOŠKIH PREDPISOV — MALOMARNOST Roko na srce! Največ neuspele proizvodnje nastane zaradi malomarnosti. Nekako skušamo razumeti, da je komu ušla stotinka pri struženju, ali kak rokvel pri kaljenju, ker pač ni dovolj izkušen ali je stroj star. Če pa mu uide kar za 10 mm, je to izključno njegova krivda in če se pojavijo stotine, kar tisoči kosov zamešanega jekla, je kriv človek in njegova malomarnost in nihče drug. Večina sodelavcev se ne zaveda, kolikšno gorje lahko povzroči malomarnost, ne samo materialne škode, ki jo na koncu koncev plačuje vsa družba, ne samo temeljna organizacija in naša delovna organizacija, povzroči lahko človeške žrtve, pokvari ugled železarne za leta naprej in si s tem zbija svoj lastni standard. V remontni delavnici na letališču Orly v Parizu so mi pripovedovali, kako pripravijo sodelavce k vestnemu delu: po končani generalni reparaturi letala se na prvi let vanj vkrca vsa ekipa od monterja do inženirja. Pravijo, da se je prvi let vedno dobro končal. Škoda, da mi ne moremo uvesti take metode. Odgovornost do kvalitete mora biti vcepljena v srce vsakemu sodelavcu in ne bi bilo odveč, če bi na svojih sejah o kvaliteti in neuspeli proizvodnji razpravljali zbori delavcev in samoupravni organi, posebno še delavska kontrola in komiteji LODS v vsaki temeljni organizaciji. Kazni niso učinkovite Mojster ni za to tu, da prosi, grozi, sitnari in obljublja. V prvi vrsti je zato, da poišče vzroke neuspeha. Na voljo ima vrsto strokovnih služb, ki mu lahko pomagajo. Ko pa spozna vzrok, mora ukrepati. V naši samoupravni družbeni ureditvi je zapisano: Osnova za življenje je delo — dobro delo in ne kakršnokoli. In še naprej: delavec naj bo nagrajen po učinku svojega dela, ne samo po svojem delu. Če je tako, čemu tedaj prositi, sitnariti, groziti in obljubljati? Prav tu pa se je zataknilo. Vse bolj se je udomačilo mnenje, da v naši družbi človek lahko živi, če dela dobro ali slabo, mnogo ali malo, odgovorno ali neodgovorno in celo, če nič ne dela! Z grožnjami normalnega človeka ni mogoče pripraviti do dobrega dela, vsaj za dalj časa ne. Z večnimi obljubami in pogajanji okoli nagrad še manj, kar bi na eni strani pripeljalo tako daleč, da bi za vsako delo delavec sklepal pogodbo o nagradi, če pa bi pri mešetarjenju okoli nagrade padel skozi sito, bi ne verjel nikomur več in ne bi več sklepal pogodb in ne delal. mora biti zainteresiran, da proda dobro robo in ne pomanjkljive. Edini recept ostane: delavec naj bo nagrajen po učinku svojega dela! Vzrokov za neuspelo proizvodnjo je skoraj nešteto. Nekaj teh imamo opredeljenih in zapisanih v naših dokumentih. Za neuspeh dela ni vedno kriv delavec neposredno. Oglejmo si nekaj najbolj pogostnih vzrokov neuspele proizvodnje: — neprimeren vložek — neprimerna proizvajalna sredstva — pomanjkanje kontrolnih naprav in kadrov — neznanje delavca — neprimerno okolje za delo — neurejena tehnična dokumentacija — nestrokovna organizacija dela in sodelovanje med temeljnimi organizacijami — neprimerne fizične in psihične sposobnosti delavca — neurejeni medsebojni odnosi na delovnem mestu — nespoštovanje tehnoloških predpisov — malomarnost. Od vseh naštetih si pobliže oglejmo le nekatere. Zakon o združenem delu in zakon o delovnih razmerjih omenjata pavšalno odškodnino. Tod smo tudi vzeli podlago, ko smo začeli pripravljati pravilnik, ki je bil kasneje sprejet, čeprav ponekod z očitnim negodovanjem, češ: »Za to pa že ne bomo glasovali, da bomo potem kaznovani.« V Novicah smo pozorno spremljali uveljavljanje pavšalnih odškodnin, kjer smo zapisali prve podatke o kršiteljih in višini pavšalne odškodnine. Začelo se je v maju, zdaj, konec jeseni, je pot že bolj utečena in v pravni službi pravijo, da se proti pričakovanju pavšalne odškodnine dobro uveljavljajo. Kršitve se doslej v glavnem, če že ne kar izključno, nanašajo na zamude in izostanke z dela. Človek bi rekel, no, tuintam kdo ne pride na šiht, si kdo nabere zamud, sicer pa ni nikakršnih prekrškov. Ali je v resnici tako? Formalno da. Tudi ni najbolj prepričljivo, da se število kršilcev množi le v nekaterih tozdih, v drugih pa jih še sploh ni. Nekateri kršitelji so si stvar vzeli tako k srcu, da so določen znesek kar sami prinesli na blagajno, drugi so podpisali, da se strinjajo z odtegovanjem od OD, so pa še taki, ki želijo stvar razčistiti na sodišču — menda je teh precej. V objavljenih podatkih (Novice) smo videli, da ti po tisoč din ne uide, če te le kak dan ni v službo. Zdelo se nam je kar veliko, vendar postane neznatno takoj, ko zvemo za novejši primer, ko bo delavec na obroke odplačeval 11.000 din. Takoj se zazdi, da si takih stroškov ne bo privoščil tak delavec, ki krvavo potrebuje svojo plačo (11.000 din pa je solidna plača) za družino, in delavec, ki ima do dela in rednega prihajanja v službo resen odnos. Če torej v grobem vemo, koga bo pravilnik o pavšalnih odškodninah prej zadel, koga pa sploh ne, se nujno vprašamo: kaj pa v resnici dosežemo s pavšalnimi odškodninami? Ravnatelji tozdov (od teh je namreč odvisno, kdo gre v postopek), kjer so pavšalne odškodnine že od vsega začetka vzeli resno, so na vprašanje, ali se je zategadelj disciplina izboljšala, brez oklevanja in jasno odgovorili: »Ne.« Ni bil naš namen z uveljavljanjem pavšalnih odškodnin doseči večjo disciplino in odgovornejši odnos do dela? Vse tisto, s čimer smo se otepali pred sprejemom pravilnika, ostaja torej domala nespremenjeno. To pa je vredno temeljitega razmišljanja. V pedagogiki je znana učinkovita Makarenkova Dragoceni »kolač« klofuta kot sredstvo kazni. Kajpada je to le ena izmed številnih metod kaznovanja, zmeraj pa je njihov namen in bistvo v učinkovitosti. Nam pa gre za pomembno vprašanje: kako učinkovito zmanjšati prekrške v združenem delu? Koliko, kdaj in kako storimo za delavca, preden ga pokličemo na disciplinsko komisijo in uvedemo zoper njega postopek? Najbrž je mnogo laže zapisati v prijavo, da Franc povzroča motnje v proizvodnji, izračunati višino odškodnine in reči, naj se podpiše, če se strinja. Ravno takega ravnanja je v naši železarni še precej (izjeme so). Ali je to zares najustreznejša rešitev? Morda bi davno pred uvedbo postopka imel kaj početi s problematičnim delavcem tudi psiholog, seveda pa je spet vprašanje, če se takrat sploh kdo spomni nanj. Toliko je človeških, a zato težjih poti, preden izračunamo vsoto pavšalne odškodnine, izberimo jih in poskusimo — to nič ne stane! Zlatka Strgar OBRAZ IZ TOZDA: Eden naših kovačev Kovači so veseli, če delajo dobro in so taki tudi rezultati. Do ceremonij jim ni preveč. A če že morajo biti, prav. Tako je delovna sredina odločila, naj po končani proslavi 360-letnice fužinar-stva prereže trak pred novim ko- Rudolf Sipek vaškim strojem njihov sodelavec Dolf. In ker bo torej 28. 11. 1980 stopil pred nas, ga na kratko predstavimo. Rudolf Sipek, 45, oče dveh otrok je prvi kovač prav pri kladivu, ki ga bo nadomestil novi kovaški stroj. Torej eden tistih, ki mu bo delo olajšano. Po rodu je iz Jurija ob Pesnici, a pri nas v kovačnici že 22 let. Začel je kot pomožni kovač, obiskoval tečaj, čez čas še dveletno šolo in postal prvi kovač, kar je zdaj že 13 let. Pri delu se ne da zmotiti, je preveč odgovorno, saj nekatere kvalitete kujejo tudi do milimetra natančno, in je treba imeti »dobro oko«. Na treh izmenah v težkem okolju, kjer je človeku od spredaj vroče, od zadaj pa mraz, daje prvega kovača predvsem odgovornost za izdelek. Posebno, kadar se pojavi nepredvidena motnja, čas pa priganja. Izmensko delo otežkoča družbeno dejavnost. Tov. Šipek je član ZK in aktiven v tozdu, sicer pa je dober pevec v MPZ Fuži-nar. Ja, in za konec — v tozdu so ga med nekaj drugimi predlagali za državno odlikovanje. Tudi to veliko pove. Marjan Kolar INOVACIJE TOZD valjarna Jožetu Orešniku in Jakobu Logarju je bilo dodeljeno tretje nadomestilo za izdelavo kotalnih dovodk na srednji progi. Z uporabo novih dovodk je bil v četrtem in petem letu poprečno letno povečan dohodek v tozdu za 3,122.259 din. Nadomestilo znaša 68.071 din, pri delitvi pa sta udeležena Orešnik s 60 in Logar s 40 odstotki. Jakobu Logarju je bilo dodeljeno drugo nadomestilo 111.428 din za izboljšavo vležajenja srednje proge. V drugem in tretjem letu je bil v tozdu z inovacijo povečan dohodek poprečno letno za 3,244.545 din. Lazu Saviču, Dominiku Naberniku in Edvardu Plazovniku je bilo dodeljeno prvo nadomestilo za izboljšavo Škarij na srednji progi. S preprečitvijo zastojev je bil v prvem letu v tozdu povečan dohodek za 316.984 din. Nadomestilo znaša 14.029 din, pri delitvi pa so udeleženi Savič in Nabernik s po 40 in Plazovnik z 20 odstotki. Ivanu Valen tar ju in Adolfu Hladniku je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 20.000 din za izdelavo novih odvodk na štirih ogrodjih lahke proge in Škarjah. Povečanje dohodka pri tej inovaciji ni bilo moč ugotoviti, nadomestilo pa si avtorja delita na polovico. Dragu Gabru in Francu Mlinarju je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 5.000 din za izboljša- Naš novi proizvod — vrtalni voz s hidravlično armaturo vo podlaganja ležajnega ohišja na težki progi. Tudi pri tej inovaciji ni bilo moč ugotoviti povečanja dohodka. Nadomestilo si delita na polovico. TOZD kalilnica Francu Turjaku je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 1.500 din za izboljšavo čiščenja zob tor-zijskih osovin. Povečanja dohodka pri tej inovaciji ni bilo moč ugotoviti. TOZD jeklovlek Jožetu Trokšarju je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 3.000 din za izdelavo dešaržirnega stojala na brusilnem stroju MC-35. Povečanja dohodka pri tej inovaciji ni bilo moč ugotoviti. Jožetu Trokšarju in Esadu Kamburju je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 5.000 din za mehaniziranje adjustiranja palic. Tudi pri tej inovaciji ni bilo moč ugotoviti povečanja dohodka. TOZD vzmetarna Ivanu Miheliču, Maksu Jelenu in Jožetu Pepevniku je bilo dodeljeno drugo nadomestilo za uvedbo hladnega prebijanja vzmeti. V drugem in tretjem letu je bil z uporabo inovacije v tozdu poprečno letno povečan dohodek za 800.824 din. Nadomestilo znaša 46.097 din, pri delitvi pa so udeleženi Mihelič s 60, Jelen in Pepevnik pa s po 20 odstotki. Franjo Krivec Revolucija v merah Z novim letom preide tudi naša država na mednarodni sistem merskih enot (SI). Pravzaprav kar nekoliko pozabljamo na to, da se s koncem tega leta izteka prehodno obdobje in da bomo morali s 1. januarjem 1981 dosledno uporabiti nove merske enote, ki so določene z zakonom o merskih enotah in merilih (Uradni list SFRJ, št. 13, letnik 1976). Pozabiti bomo morali na vrsto do sedaj veljavnih merskih enot, kot so kilopondi, atmosfere, kalorije, konjske moči, ergi, in se navaditi na nove SI enote, kot so newton, pascal, joule, watt, stopinje Kelvina in druge. V letu 1975 je minilo sto let, kar so v Parizu podpisali »metrsko« mednarodno konvencijo (Convention du Metre). S to konvencijo, ki jo je Kraljevina Srbije podpisala že leta 1879, je bila tudi pri nas postavljena osnova za uvedbo današnjega sodobnega internacionalnega sistema merskih enot, znanega kot Mednarodni sistem enot (Unites SI). Zaradi konservativnosti pa na žalost v sodobnem svetu še vedno uporabljajo tudi »anglo-ameriški sistem enot«, zlasti v ZDA, v Veliki Britaniji in na področju njenih bivših kolonij. Naj večjo oviro predstavljajo ZDA, vendar v zadnjem času tudi v tej državi teče postopek za pospešeno uvajanje metrskega sistema enot (»Metric Conversion Act«), Do sedaj je že 162 dežel sveta sprejelo z ustrezno zakonodajo enotno urejen sistem merskih enot, že 153 držav pa uporablja metrične enote, sistem SI pa pomeni pravo in logično nadaljevanje. Z novimi enotami SI sistema smo se pri nas srečali že leta 1961, zadnje predloge in izboljšave na tem področju pa nam je posredoval »Zakon o merskih enotah in merilih« iz leta 1976. Ta zakon razlaga v 8. členu pojem »javne rabe« in pravi: »Z uporabo merskih enot in meril v javnem prometu je po tem zakonu mišljena njihova uporaba pri delu oziroma poslovanju tozdov in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti družbenih organizacij in društev, organizacij in organov družbenopolitičnih skupnosti kot tudi delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in sredstvi, ki so lastnina občanov in delovnih ljudi, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo določene poklicne dejavnosti. Organi, organizacije, skupnosti in delovni ljudje morajo uporabljati s tem zakonom določene merske enote in merila tudi v delovnem procesu oziroma pri njihovem notranjem poslovanju«. Z novim letom bo imel »Zakon o merskih enotah« pravo zakonsko moč, kar pomeni tudi kazni za vse tiste, ki bodo še naprej uporabljali stara merila in se po novem merskem sistemu ne bodo ravnali. Zato bo prav, da se bomo obenem poslovili od starega leta in od nekaterih starih, ustaljenih merskih enot. Stari kilogram bo poslej le še enota za maso. Pri kontroli mase telesa ne bomo več premišljevali o odvečnih kalorijah, temveč o joulih, saj kalorij ne bomo več poznali. Ne bomo se več hvalili, koliko konjskih sil ima motor našega avtomobila, temveč bomo govorili le o watih. Krvni pritisk nam bodo zdravniki poslej merili v pascalih. Morda ne bo odveč, če si prikličemo v spomin nove merske enote SI, ki sestoje iz sedem osnovnih merskih enot in iz izpeljanih enot. OSNOVNE MERSKE ENOTE SI Veličina Osnovna merska enota Znak dolžina meter m masa kilogram kg čas sekunda s električni tok ampere A termodinamična temperatura kelvin K svetilnost candela cd količina snovi mol mol Izpeljane merske enote se oblikujejo iz osnovnih merskih enot z algebrajskimi izrazi in z uporabo matematičnih simbolov za množenje in deljenje. IZPELJANE ENOTE SI Veličina Izpeljana merska enota Znak Pomen enote ravninski kot radian rad rad — 1 prostorski kot steradian sr sr = 1 frekvenca hertz Hz Hz = s-1 sila newton N N = kg m/s2 tlak (napetost) pascal Pa Pa - N/m2 energija, delo, količina toplote joule J J = Nm moč, energijski in termični pretok watt W W = J/s količina elektrenine coulomb C C = As električna napetost in potencial volt v V = W/A električna upornost ohm £2 Q = V/A električna prevodnost Siemens S S = Or' kapacitativnost farad F F = C/V induktivnost henry H H = Vs/A magnetna indukcija (gostota magnet, pretoka) tesla T T = N/Am magnetni pretok weber Wb Wb = Trn2 = Vs svetlobni tok lumen lm lm = cd . sr osvetljenost lux lx lx = lm/m2 aktivnost radioaktivnega vira becquerel Bq Bq = s-1 absorbirana doza ioniziranega sevanja gray Gy Gy = J/kg Navedli smo le važnejše izpeljane enote. Za vsakdanjo rabo se bomo morali posluževati priročnikov in tabel. Enostavnost novega sistema (sedem osnovnih enot, vse ostale so izpeljane) je prepričala skoraj ves svet v njegovo vrednost. Novi sistem so v ZRN že povsem uveljavili. V ZDA dobijo podjetja, ki delajo le po sistemu SI, vladne subvencije. Mednarodni sistem merskih enot je sprejela tudi LR Kitajska in celo konservativni Angleži se nameravajo otresti yardov, inchev, footov, poundov, gallona. Zakonodajalec se zaveda, da kljub prehodnemu obdobju, v katerem naj bi se novim merskim enotam počasi privadili, čez noč ne bo šlo (tudi po petnajstih letih se nismo odvadili starih dinarjev), zato je tu in tam zatisnil oko. Tako je še možno uporabljati za dolžino morsko miljo, vendar le pri označevanju razdalj v pomorskem in zračnem prometu. Ne smemo pa več uporabljati enot za dolžino, kot so Angstrom (10”“' m), mikron (10”® m), cola-inch (25,399 m) in drugih starih enot. Pri enotah za ploščino so dovoljene mere: kvadratni meter, ar (100 m2) in hektar (100 ar). Tlak (napetost bomo merili v newtonih na kvadratni meter (N/m2), kar je enako pascalu (Pa). Izven sistema je še dovoljen bar (105Pa), pač pa ni več dovoljena raba tehnične atmosfere (at) in torra (mm živega srebra). Zaradi lažjega izražanja velja dogovor, da bomo trdnost (natezno, tlačno) kovin izražali v nevvtonih na kvadratni milimeter (N/mm2), medtem ko bomo merili žilavost le v joulih (J) in ne več v kpm/cm2. Zakon o merskih enotah in merilih natanko določa pogoje pregleda meril, tipskega preizkusa, prometa in uporabe novih meril in nadzora nad brezhibnostjo meril. Za kršilce zakona so določene tudi kazni: z denarno kaznijo 20 do 500 tisoč dinarjev bo kaznovana ozd ali druga pravna oseba, če pri svojem poslovanju oziroma delu uporablja merske enote, ki s tem zakonom niso določene kot merske enote, ki se smejo uporabljati v javnem prometu... V naši železarni smo dobro izkoristili prehodno obdobje. 2e pred dvema letoma smo pričeli preurejati trgalne stroje in charpy-kladiva na nove enote, pa tudi v formularjih o mehanskih preiskavah in potrdilu o kakovosti že navajamo trdnost in žilavost v novih enotah. V odpremnicah in v računih bomo še morali spremeniti »težo« na »maso« materiala (kg). Uveljavljanje novega merskega sistema je dolgotrajen proces, zato se ne bo zasidral v nas kar čez noč, vendar se moramo truditi, da se bomo na nove mere prej navadili, kot smo se na nove dinarje. Anton Letonja, dipl. inž. Med železarji komunisti OO ZKS TOZD REZALNO ORODJE Osnovne organizacije zveze komunistov v ravenski železarni so oktobra in novembra med drugim ugotavljale in analizirale, kakšna je socialna varnost delavcev z nižjimi osebnimi dohodki. O tem so spregovorili tudi komunisti OO ZKS TOZD RO na Prevaljah. »Menim, da bi bilo neupravičeno kakorkoli dvomiti o socialni varnosti ravenskih železarjev, kaji v tako veliki in trdni delovni organizaciji, kot je železarna Ravne, se delavci lahko počutijo čisto varne. Kljub temu, da je tudi TOZD rezalno orodje del ravenske železarne, je pri nas nekoliko drugače,« je uvodoma dejal Franc Fajmut, sekretar te osnovne organizacije. »Delavci, predvsem pa komunisti, se zadnji čas večkrat upravičeno vprašujemo, zakaj je naš TOZD kot TOZD osnovne dejavnosti na »repu« pri osebnih dohodkih v železarni. Ne moremo razumeti, kako je to sploh možno, saj je TOZD po poslovnih rezultatih bolj pri vrhu TOZD, ki dobro gospodarijo. Poglejte, planirali smo količino sredstev za osebne dohodke, če pa sedaj pregledamo po nekaj mescih stabilizacijskega obnašanja, to še manj razumemo. Zakaj? Le nekateri se letos drži- mo stabilizacijskih dogovorov. Prav to pa je tisto, kar opažajo tudi naši delavci, ki se jim takšno početje ne zdi pošteno. Želimo si, da bi v okviru železarne le morali upoštevati dogovore, ki smo jih sprejeli že v začetku leta.« V TOZD rezalno orodje pa letos razpravljajo tudi o investicijah. O tem tov. Fajmut: »Pri nas smo investicije planirali dokaj skromno in smo jih skoraj v celoti že tudi realizirali. Tu mislim predvsem na ukinitev oddelka pil, kar nameravamo storiti še letos. V prihodnje pa nameravamo predvsem posodobiti strojno opremo in izboljšati delovne pogoje (predvsem urediti prezračevanje proizvodnih hal). Čez leto ali dve pa nameravamo skupaj z Metalno in zahodnonem-ško firmo LEUCO pričeti s proizvodnjo karbidne trdine. Ker imamo sedaj precej težav pri nabavi teh materialov, bo to sodelovanje v veliko korist naši TOZD. Na Prevaljah načrtujemo, da bomo že prihodnje leto pričeli graditi novo halo za proizvodnjo karbidne trdine. Ko bo proizvodnja stekla, bomo v zameno firmi LEUCO prek Metalke dostavljali naše rezalno orodje za obdelavo lesa.« OO ZKS TOZD KOVAČNICA V TOZD kovačnica so bili devetmesečni rezultati poslovanja dokaj zadovoljivi. Kot ugotavljajo kovači, pa bi ti lahko bili še nekoliko boljši, če ne bi tako zadovoljivo izpolnjevali izvoznega načrta. O tem so razpravljali na samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. Z doseženim so zadovoljni, čeprav se zavedajo, da so pogoji dela pri njih izredno težki, predvsem zaradi nepravočasnega odpravljanja ozkih grl v proizvodnji. Zato se v kovačnici pripeti precej delovnih nezgod in je v porastu tudi odstotek bolniške. »Še vedno nam ni uspelo odpraviti ozkih grl v adjustaži kovačnice in v čistilnici, saj so prav tam delovni pogoji za današnji »tehnični« čas nenormalni. Zato je težko naše delavce prepričati in jim obljubljati boljše delovne pogoje in bolj varno delo, saj v bližnji prihodnosti ne vidimo možnosti izboljšanja, če se ne bomo bolj resno lotili posodobitve teh dveh oddelkov,« je povedal sekretar OO ZKS Miha Ošlak. Sicer pa so na zadnjem sestanku komunisti razpravljali o delovanju SLO in DS v kovačnici. Spregovorili so tudi o reorganizaciji krajevnih skupnosti ravenske občine. »SLO in DS smo obravnavali po napotkih občinskega komiteja. Videli smo, da se moramo na tem področju še bolj utrditi. Tako smo že okrepili naš komite za SLO in DS in enoto narodne zaščite. Na vseh izmenah pa smo formirali enote za požarno varnost, prvo pomoč in tehnično reševanje. Vse enote pa so pred časom že tudi opravile praktični (Nadaljevanje na 11. strani) glasilo mladih delavcev železarne ravne vi I priloga informativnega fužinarja Leto VII Ravne na Koroškem, 28. novembra 1980 Kot otrok se spomnim tega dneva zato, ker sta mamica in očka ostala doma, na cestah je bilo vse polno zastav, trgovine so bile zaprte. Kasneje, kot šoloobvezna, že v nižjih razredih osnovne šole, se spominjam, kako smo v zvezek morali čez praznik narisati zastavo in zemljevid Jugoslavije, kjer smo morali označiti kraj Jajce. 2e v tretjem razredu smo morali vedeti, kaj so sklenili na II. zasedanju AVNOJ. Še vedno nismo do tega praznika čutili ničesar in pomenil nam je le nekaj — lahko bomo ostali doma in, ne bo nam treba v šolo. Počasi smo začeli dojemati, kaj dan republike sploh pomeni, da to ni nekaj zabavnega, ker nam ni treba v šolo, ampak ima ta dan odločilni pomen za graditev nove Jugoslavije. Nehote ti misel uide nazaj v čas narodnoosvobodilnega boja, v čas pred 37. leti, ko je bila v vojni vihri ustanovljena naša socialistična federativna republika. 142 poslancev iz vseh republik se je v noči od 29. na 30. november 1943 zbralo v Jajcu v domu kulture. Poslanci so prehodili več So naši problemi Ko govorimo o aktivnosti mladih v ZSMS, največkrat sklenemo naša razmišljanja s preprosto ugotovitvijo, da mladi niso zainteresirani za kakršnokoli delo v organizaciji. Seveda so to dokaj površne — netočne ugotovitve, ki zelo škodujejo mladinskemu in drugemu samoupravnemu delu. Tega se je zavedala OO ZK SGV, ki je na svojih sejah razpravljala o aktivnosti mladih v svojem tozdu. Tako sva bila s tov. Lesjakom zadolžena, da se pogovori- 'V'1' ' ' "i, T'i P" ' •\ _-n- ic ..... —■ št. 10 »Mladi fužinar« Izhaja kot mesečna priloga Informativnega fužinarja. Uredniški odbor: Peter Metulj, Irma Fajmut, Karlo Kreuh in Marjana Kjorpenčev, ki odgovarja tudi za vsebino »Mladega fužinarja«. 29. november — dan republike sto kilometrov daleč — zavedali so se pomembnosti zasedanja. Šele po II. zasedanju AVNOJ se je izvedela resnica o jugoslovanskem boju. Vse do tedaj je obstajala lažna resnica o boju Draže Mihajloviča »proti« Nemcem. Po dolgoletnem razvoju je postala Jugoslavija močna in enotna z jasnim pogledom v jutrišnji dan ter trdno odločena braniti svojo neodvisnost, revolucijo in lastno pot socialističnega razvoja. Težko je napisati v nekaj vrsticah, kaj vse smo v 35 letih svobode naredili — izgradili smo težko predelovalno industrijo, zrasla so nova stanovanjska naselja, šole... Ukrojili smo si življenje po svoje, tako kot smo si to želeli. Smo samouprav-ljalci in odločamo o rezultatih dela, medsebojno izmenjujemo delo, dogovarjamo se o bodočem razvoju, o planih, skratka o vsem tistem, kar nas povezuje — zadovoljuje. Bolj ko bomo enotni, bolj bomo uspeli pri graditvi naše samoupravne socialistične skupnosti naših narodov — to pa nam je tudi cilj. Barbara Sušnik va z mladimi. To sva izvedla po naših delovnih skupinah. Ugotovila sva, da je problemov več — od nepravilnega delovanja posameznikov in ožjih skupin do pomembnega člena informiranja. Na posvetovanju z mladimi smo izbrali iz vsake delovne skupine po enega koordinatorja — bodočega člana predsedstva, ki ga bo odslej sestavljalo 16 članov. S tem smo rešili tudi problem informiranja. Informacije bodo potekale neposredno iz delovnega okolja do predsedstva in obratno. Sodelovanje OO ZK in mladih je toliko pomembnejše, če se zavedamo, da je v tozdu SGV 130 mladih, ki pa pri oblikovanju naše samoupravne politike niso imeli vpliva. Ugotavljamo lahko le usmerjevalno vlogo avantgarde delavskega razreda, vseh delovnih ljudi in občanov in ne nekega notranjega vmešavanja. ZK mora sir®1 .. OB PRAZNIKU REPUBLIKE VSEM SODELAVKAM IN SODELAVCEM ISKRENO ČESTITAMO! MLADI ZELEZARJI Vztrajne bilke Sončni srei llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll usmerjati enotno nastopanje vseh družbenopolitičnih organizacij, v katerih so zastopane naše najširše množice. Zavedati se moramo, da ZSMS ni samo družbenopolitična organizacija, ampak tudi VZGOJNA ORGANIZACIJA, v kateri morajo mladi postati SUBJEKT odločanja in ne predmet manipuliranja določenih subjektivnih sil. »Mladinska organizacija mora postati »POLIGON« delovanja, usmerjanja in odločanja mladih, ki bodo nato svoje znanje prenašali na nadaljnjo izgradnjo naše samoupravne družbe. Mladi človek — kakor vsak drug — lahko samo v življenjski praksi, pri delu in odgovornem odločanju preverja samega sebe, svoje ideje in pobude, pravilnost svojih stališč pa tudi realne možnosti in sposobnosti družbe.« (E. Kardelj). zastopale Ze v prejšnji številki »Mladega fužinar-ja« smo vas obvestili, da je v KK Ravne 24. 10. 1980 potekalo tekmovanje na temo »TITO-PARTIJ A-REV OLUCIJ A «. Na tem kvizu smo sodelovali tudi mladi iz železarne. Barbara, Irma in jaz smo se marljivo pripravljale na kviz. 105 vprašanj smo si lepo razdelile in se — vsaka zase — pripravljale. Zaradi pomanjkanja časa nismo uspele skupaj preverjati svojega znanja. Sicer pa — saj smo »že toliko stare«, da lahko druga drugi zaupamo. Dne 22. oktobra je potekalo vse v najlepšem redu. Takrat pa nas je predsednik KS OO ZSMS železarne obvestil, da tovariši s karavle Sonjak ne bodo tekmovali z nami, temveč bodo samostojna ekipa, me pa prav tako samostojne. Bile smo jezne — toda obupale nismo. Nadaljnjih 105 vprašanj smo predelale v pičlih treh dneh. Poleg vseh omenjenih ugotovitev je zelo pomembna tudi ta, da posamezniki niso vedeli, kaj naj delajo. Tako smo pripravili usmerjevalni program po posameznih komisijah, ki nam bodo v oporo pri sestavljanju terminskega programa. Le-ta pa zajema področje DEO, IPD, športa in kulture, MDA in SLO in DS. Naloge posameznih komisij pa so specifične. Dogovorili smo se, da pripravimo pro-blemsko-volilno konferenco, ki bo 14. 11. 1980 v sejni dvorani. Tako si bomo postavili temelj našega enotnega aktivnega dela in nastopanja. Naj končam z definicijo E. Kardelja o sreči: »Sreče človeku ne more dati niti partija, cerkev niti sistem. Srečo si ustvari človek sam!« Maks Kragelnik V petek smo se udeleženci zbrali že ob 17. uri. Se bomo osmešile? Bomo znale odgovarjati na zastavljena vprašanja? O teh in še številnih drugih vprašanjih smo tiho premišljevale. Iz premišljevanja nas je zdramil pevski zbor OŠ Prežihov Voranc s pesmima »Lepo je v naši domovini biti mlad« in »Jugoslavija«. Izbrale smo si vprašanje številka 10. Bo šlo? Na prvo vprašanje smo odgovorile pravilno — 2 točki. Zatem nam je tov. Brankovič predstavil skupino »STEP« iz Mežice, ki nam je prikazala »svoj ples«. V drugem krogu tekmovanja nam je Irma spet priborila 2 točki. Da smo si malo oddahnili, je nastopila recitatorska skupina OŠ Prežihov Voranc z recitalom o Titu in Jugoslaviji. Tretji krog: 2 točki za ekipo KS OO ZSMS železarne. Enako število točk — 6 — je zbrala tudi OO ZSMS Cečovje. Po napetem dvobo- ju je točko več zbrala ekipa OO ZSMS Čečovje. Med ekipami JLA pa je bila najuspešnejša ekipa s karavle Sonjak. Ekipama, ki sta se uvrstili v naslednji krog tekmovanja, še enkrat iskreno čestitamo in želimo vso srečo. Marjana Kjorpenčev NEKAJ BESED 0 KVIZU 24. 10. 1980 je med osnovnimi organizacijami krajevne konference ZSMS Ravne na Ravnah potekalo tekmovanje »TITO -PARTIJ A-RE VOLUCIJ A«. Tekmovale so ekipe naslednjih OO ZSMS: Čečovja, gimnazije, šolskega centra, OŠ koroških jeklarjev in Prežihovega Voranca, železarne, JLA »Strojna« in »Sonjak«. Tekmovati bi morali tudi vojaki OO ZSMS JLA »Holmec«, vendar zaradi tehtnega razloga niso. Tekmovanje, ki je potekalo ob 18. uri v športni dvorani pri OŠ »Prežihov Voranc«, je bilo ves čas napeto in razburljivo. Kljub pristranskosti nekaterih so se ekipe zelo dobro odrezale. Pohvalimo lahko ekipo, ki je zastopala OO ZSMS OŠ koroških jeklarjev. Na zanje dokaj zahtevna vprašanja so zelo dobro odgovarjali. Dobro pripravljenost in znanje o temi so pokazale tudi ekipe OO ZSMS s šolskega centra, železarne in vojaki s Strojne. Najboljši ekipi sta bili ekipa OO ZSMS Čečovje in OO ZSMS JLA »Sonjak«. Uvrstili sta se v nadaljnje — občinsko — tekmovanje, ki je bilo 8. novembra v Družbenem domu na Prevaljah. Tone Brenčur, šolski center SPET KOMISIJA ZA INFORMIRANJE IN PROPAGANDO Predsedstvo OK ZSMS je spoznalo, da je za dobro informiranje in propagando zavesti med mladimi potrebno, da ustanovi komisijo za informiranje in propagando. Ustanovni sestanek komisije je bil 20. 10. 1980. Sestavlja jo 5 članov: Sonja Jehart — »Nama« Ravne, Anton Brenčur — šolski center Ravne, Marjana Volmajer, KKŠ Ljubljana, Alojz Černe — gimnazija Ravne in Marjana Kjorpenčev — železarna Ravne. Na našem drugem sestanku smo sestavili okvirni program dela. Dogovorili smo se tudi o »pokrivanju« krajevnih konferenc, in sicer: KK Ravne na Koroškem — Alojz Černe, Anton Brenčur KK Prevalje — Sonja Jehart KK Črna in KK Mežica — Marjana Kjorpenčev KKŠ Ljubljana — Marjana Volmajer Da pa bo naše delo uspešno, si želimo z vsemi OO ZSMS v občini Ravne na Koroškem tesnega sodelovanja. Železarno smo dostojno Naši »pohvaljencl Marjana Kjorpenčev Jl -Sjg a 1 * Komisija za informiranje in propagando Mladi na šolskem Že vrsto let ni bilo prave povezave med mladinci na šolskem centru in mladimi železarji. Na prvem sestanku KS OO ZSMS ŠC smo sklenili, da si bomo prizadevali za čim tesnejše sodelovanje s KS OO ZSMS železarne. Namen povezovanja in sodelovanja obeh KS je, da bi mladinci, ki prestopijo iz srednje šole v OZD, uspešno nadaljevali s svojim delom in, se vključili v delo OO ZSMS v železarni. Veliko primerov je, da mladi uspešno delujejo v OO ZSMS na srednjih šolah. Ko pa končajo šolanje in pričnejo delati, se ne znajdejo ali si ne upajo poiskati poti za nadaljnje delo v ZSM, zato njihov interes za to vrsto dela in vključevanja upade in zaradi tega izgubimo veliko dobrih in aktivnih mladink in mladincev. S podobnim problemom se srečujejo tudi mladi na ŠC, saj imajo učenci, ki pridejo iz osnovnih šol, v sebi neki »strah« in se ne morejo odločiti za aktiven vstop v OO ZSMS na ŠC. Bojijo se, da bodo naleteli na grajo in nezaupanje. Veliko jih pravi, da ne znajo in ne vedo, kaj bi lahko delali. Zato je naša naloga, da mladinke in mladince vzpodbujamo k delu že v osnovnih oziroma v srednjih šolah. Da se ne bi več pojavljalo to, kar se pojavlja, se moramo tesno povezovati, vsestransko sodelovati, spoznavati delo mladine na vseh področjih, se seznanjati z vsemi problemi in jih uspešno reševati. Prikazati moramo mladim, kako in na katerih področjih deluje mladina v OO ZSM v OZD in obratno. Mladina ŠC se povezuje v KS OO ZSM, ki je sestavljen iz treh OO ZSM. I. OO ZSMS, v katero se vljučujejo mladi I. letnikov poklicne in priučne šole in I. letnika srednje STŠ; II. OO ZSMS, v kateri so II. letniki poklicne in priučne šole, II. letniki SSTŠ; III. OO ZSMS, v kateri so III. let- niki poklicne šole in III. in IV. letniki SSTŠ. Vsaka OO ZSM ima svoj program, s katerim deluje, in svojega mentorja; izmed teh je eden skupni mentor KS OO ZSM. V predsedstvu KS so predstavniki OO ZSM, sekretar in predsednik KS, v predsedstvu IO ZSM pa so predsedniki razrednih skupnosti in predsednik OO ZSM. Poleg teh se udeležujejo sestankov tudi po trije delegati razrednih skupnosti, predstavnik šolske skupnosti, predstavnik podmladka Rdečega križa, predstavnik šolskega športnega društva in tov. mentorji. Tako se lahko uspešno dogovarjamo in delujemo. Na, šolskem centru smo ustanovili stalno mladinsko delovno brigado, v kateri je 78 mladincev in mladink. V prejšnjem šolskem letu smo se srečevali s problemom, da smo ob raznih MDA vedno znova iskali in zbirali prijave za udeležbo, zato smo sklenili, da ustanovimo stalno MDB na ŠC. Brigada se bo — po programu — udeleževala vseh MDA v našem kraju — na ŠC, krajevni skupnosti in v občinskem merilu. Sodelovanje med mladimi ŠC in železarne se je že pojavilo, saj so nas povabili k dopisovanju v »Mladi fužinar«. Prav prijetno pa smo bili presenečeni, ko so nas železarji povabili (10 mladincev), da se udeležimo tabora mladih na Obretano-vem, ki pa je na žalost odpadel. Mladi na ŠC si želimo še več takega in drugačnega sodelovanja, ki bo pripomoglo k boljšemu in širšemu delovanju mladine pri nas. Toni Pogorevčnik, predsednik KS OO ZSMS na ŠC MRZEL VETER Mrzel veter tiho vleče po valovih Save prek gozdov. Mrzel veter tiho vleče, a srce želi domov. Pač žalosti ni kraja, tu brez doma, tu ni raja. Med prijatelji sem sam kakor grm sredi pragozdov. Prišel bo čas, ko se vrnila bova, ti in jaz, morda, domov, takrat ne bom več tak grmič sredi pragozdov. Jože Laznik, SC Ravne Brigada šolskega centra 10_____________________ MLADI FUŽINAR Ufihnil je brigadirs Mladi brigadirji v občini Ravne so se zbrali ob zaključku MDA ’80 v hotelu Merx na Ravnah. Člani MDB »Prežihov Voranc« so ocenili svoje delo. Ugotovili so, da so bili med letom zelo aktivni. 99 brigadirjev in brigadirk — razdeljenih v dve MDB — je sodelovalo na MDA »KRAS ’80« in »BELA KRAJINA ’80«. Na zvezni MDA »BAR — LEPENAC — KOSOVO« sta sodelovala dva mladinca. V sestavi »slovenske čete« pa sta prav tako sodelovala dva brigadirja na mednarodni MDA »BRATISLAVA ’80«. Dva brigadirja pa sta v sklopu MDB »NORBERT WE-BER« na MDA »TITOGRAD ’80«. V sestavu MDB »Zdravko Čebular-Rade« iz Slovenj Gradca so naši brigadirji in brigadirke našo OK dostojno zastopali. Skupno je sodelovalo na republiških, zveznih in mednarodnih MDA 139 mladincev in mladink — brigadirjev in brigadirk iz ravenske občine. Od tega števila mladih Ravenčanov je kar 33 udarnikov, prav toliko pa jih je prejelo pohvale. Žal pa je eden izmed brigadirjev prejel opomin četne konference. Naša brigada — MDB »Prežihov Voranc« je prejela »trak akcije« na MDA »KRAS ’80«. Enako priznanje je prejela MDB »KOROŠKA — PREŽIHOV VORANC« na MDA »BOHINJ’80«. Obe brigadi sta prejeli priznanje za družbene dejavnosti, bili sta proglašeni za »udarni« brigadi ter prejeli priznanje »udarništvo« udarnega dne v 1. in 2. polovici svoje izmene. MDB »BELA KRAJINA ’80« pa od naštetih priznanj ni osvojila le »traka akcije«. Mladi Ravenčani pa so izvedli še vrsto lokalnih MDA. Največja je prav gotovo »NAVRŠKI VRH ’80«, kjer mladi grade spominski park OF. Pri akciji sodelujejo mladi iz OZD, šol in krajevnih skupnosti. Na tem delovišču so mladi krepili duh tovarištva, humanosti in enotnosti; seznanjali so se z aktualnimi dogajanji doma in po svetu, spoznavali pomen prostovoljnega dela, naloge ZSMS itd. Do sedaj je na akciji sodelovalo prek 240 brigadirjev in brigadirk. Vsi udeleženci akcije »NAVRŠKI VRH ’80« so prejeli priznanje OK ZSMS Ravne na Koroškem«. Predsedstvo OK ZSMS pa je ob priliki podelilo najboljšim posameznikom za prizadevnost in ustvarjene rezultate na delovišču naziv »udarnik«. Dobili so ga: Robert Kren, Danilo Gnamuš, Milan Ošep, Viktor Juvan, Jože Ferk, Jože Pokržnik, Jože Iršič, Jože Breznik, Jože Jurak, Davorin Kragelnik, Miran Franc, Silvo Zalu-beršek, Tone Pogorevčnik in Miroslav Garb. Lefna skupščina V sredo, 5. XI. 1980, smo se Korošci, ki študiramo v Ljubljani, zbrali na skupščini, tako kot vsako jesen. Ni nas bilo malo in z zanimanjem smo prisluhnili kritičnemu poročilu dosedanjega predsednika Igorja Raca. Večinoma so nam bile stvari znane, a vseeno dobro dene, ko slišiš o delu in uspehih še enkrat. Tudi na probleme nismo pozabili. Vse težave najbrž še zlepa ne bodo rešene. KKŠ v Ljubljani je najstarejši področni študentski klub, še zdaj pa slovi kot eden najbolj delavnih. To izvemo študentje večkrat tudi v pogovoru s kolegi, ko nas sprašujejo, kaj vendar imamo vsak teden nov plakat za novo akcijo. Okrog 700 nas je v Ljubljani, vsi seveda niso vključeni v delo kuba, čeprav se zelo trudimo, da bi pridobili in zainteresirali že maturante, bodoče bruce, pa tudi tiste, ki so že v Ljubljani. Organizirali smo že razne akcije, predvsem v zvezi s študenti, ki niso aktivni ne v klubu, ne na fakulteti, ne v kaki drugi organizaciji in ne doma, v regiji. Obveščanje imamo dobro organizirano, plakati vedno visijo po vseh fakultetah in študentskih domovih, tako da neobveščenost ne more biti nikomur izgovor. Nezanimivo delo? Nemogoče, paleta dejavnosti kluba je tako raznovrstna, da bi res vsak našel kaj zase. Letos so bruci že v večjem številu prišli na skupščino pogledat, kako in kaj delamo. Uspehi se vendarle kažejo. Poročilo našega predsednika je zajelo res vsa področja, na katerih smo se v pretek- St. 10/1980 Za prizadevnost na delovišču in na področju družbenih in interesnih dejavnosti pa so prejeli pohvale: Robert Sipek, Karmen Vučko, Renata Vukovič, Dragica Mlačnik, Milan Verhovnik, Martin Krajnc, Tone Pečnik, Uroš Grogi, Ivica Rukavina, Davorin Rataj, Ljubo Oder, Srečko Panič, Vlado Kamnik, Kesič Mico in Dušan Brankovič. Utihnil je brigadirski »horuk«, toda ne za dolgo. Na evidenčnih lističih so brigadirji in brigadirke izjavili, da bodo še delali. Prejemnikom pohval, predvsem pa »u-darnikom«, čestita tudi uredništvo »Mladega fužinarja«. Marjana Kjorpenčev KKŠ v Ljubljani lem letu angažirali. Predvsem smo veseli, da smo rešili dve veliki težavi — financiranje in klubski prostor. Prva je sedaj sistemsko urejena, dejavnost financirajo občinske skupščine in samoupravne interesne skupnosti v regiji, družabno dejavnost pa financiramo z lastnim dohodkom, predvsem od akademskega plesa in članarine. Tudi klubski prostor smo pred kratkim uredili, v kleti četrtega bloka v Študentskem naselju. Prej smo se redno sestajali v TV sobah v naselju, kar je bilo zelo tež-žavno. Lani pa so se v regiji zagotovila sredstva in določili izvajalci del, veliko ur smo opravili sami in naš klubski prostor je urejen. Ni dolgo tega, kar smo imeli tam že prvi sestanek. V klubu je zelo uspešna kulturna sekcija, ki na vseh prireditvah pripravi kulturni program, sodeluje tudi s Titovo kasarno v Ljubljani, pripravila pa je tudi večera v spomin na Leopolda Suhodolčana in dr. Franca Sušnika, organizira gostovanja pevskih zborov v dvorani ŠN, organizira ogled gledaliških predstav in podobno. V tem letu je dosegla viden napredek tudi športna sekcija, saj se je plavanju in drsanju v Tivoliju ter kegljanju pridružila še vrsta drugih aktivnosti. Že leta govorimo, kakšen problem je sodelovanje KKŠ z mladino v regiji, pa se stanje nič ne izboljša. Po reorganizaciji pred pol leta se je delo v klubu še pospešilo, upamo, da bomo tudi problem sodelovanja z mladino v regiji le premaknili z mrtve točke. Še o mnogih uspešnih akcijah pa tudi v nekaterih neizpolnjenih načrtih je v svojem poročilu spregovoril Igor Rac. Razvila se je tudi razprava na aktualne teme. Izvolili smo nov odbor, predstavnik vodstva kluba pa se je študentom zahvalil za izkazano zaupanje v preteklem letu in povedal, da bosta stari in novi odbor kmalu izvolila predsednika kluba — po predlogih, ki smo jih podali na skupščini. Študentje so se po dveh urah preselili v veliko dvorano v ŠN, kjer je skupščini sledil spoznavni večer. Veliko je bilo med njimi novih obrazov, kar je veselo znamenje, da se bruci zanimajo za delo KKŠ. Vzrokov za veselje pa je tudi v resnici dovolj — v tem letu je bilo v KKŠ veliko storjenega, novih idej in načrtov pa tudi ne manjka. Prav v sredo so bile ustanovljene spet nekatere nove sekcije — recitatorska, planinska, foto in podobno. Možnosti in veselja za delo je dovolj, zato ni razloga, da se vrste članov KKŠ ne bi še razširile. Malica na tleh M. V. 11 (Nadaljevanje s 6. strani) del usposabljanja. V prihodnjem letu nameravamo njihovo znanje tudi preveriti,« je razložil tovariš Ošlak. Kar med delom so kovači spregovorili tudi o tem, kako so informirani o rezultatih dela in o delovanju DPO in samoupravnih organov. »Konkretnih pripomb in nezadovoljstva okrog informiranja znotraj naše TOZD skoraj ni. S tem pa še ni rečeno, da se kovači res z vsem strinjajo. Tu in tam odkrito povejo, predvsem komunistom, da zadnje čase premalo pozornosti posvečamo problemom v kovačnici in da zmeraj zmanjka na sestankih časa, ko je treba spregovoriti o njihovih težavah. Mislim, da smo v kovačnici v preteklosti res premalo pozornosti posvečali predvsem odpravljanju ozkih grl. Ce bi o tem večkrat kritično spregovorili in upoštevali pripombe kovačev v težkih oddelkih, bi se verjetno nekaj postorilo,« je zaključil Miha Ošlak. 00 ZKS TOZD ENERGIJA Komunisti te osnovne partijske organizacije so jeseni analizirali poslovanje TOZD energija v prvih šestih mesecih letos, pred dnevi pa tudi poslovanje v tretjem kvartalu. Ob tem so ugotovili, da so proti enakemu obdobju lani letos rezultati kar ugodni. »Kljub težavam (imeli smo jih predvsem pri posodobitvi kotlarne) še kar uspešno gospodarimo. Naša TOZD je delno že lani, predvsem pa letos pričela obnavljati vročevodne kotle v kotlarni. Tako smo zahtevna dela zaupali Mi-nelu iz Beograda. Ta bi moral vsa remontna dela končati že julija, pa jih ni. To pa bojda zato, ker niso pravočasno uvozili potrebnih cevi. Končno je Beograjčanom uspelo notranjost kotlov obnoviti. S tem pa naših težav še ni bilo konec. Ker smo leta vse štiri kotle v kotlarni ogrevali z mazutom, smo se letos odločili, da bi jih tudi z zemeljskim plinom. Zato smo v ZR Nemčiji kupili gorilnike za kurjenje s tem plinom. Vse naše vročevodne kotle bi morali z zemeljskim plinom pričeti ogrevati že ob začetku letošnje kurilne sezone. Šele pred nedavnim pa so bila posodobitvena de- la opravljena« je povedal Feliks Kočnik, sekretar OO ZKS TOZD energija. V TOZD energija tudi ugotavljajo, da imajo še vedno nekatera delovna mesta (polnilci jeklenk v kisikarni) nezasedena. Z zadovoljstvom pa pravijo, da nimajo težav s tehnološko in delovno disciplino. In kljub naftni krizi tudi ne pri nabavi raznih goriv. Sicer pa so imeli v energiji v tretjem kvartalu samo eno delovno nezgodo, zaradi katere je bilo 26 bolezenskih dni. Skupno pa so imeli v tretjem kvartalu zaradi bolniške 556 dni izostankov z dela in 88 dni neupravičenih izostankov, vendar predvsem zaradi dveh samovoljnih prikinitev dela. V energiji pa so že lani pričeli z zemeljski deli pri podaljšku kotlarne, vendar so se dela pri razširitvi bolj intenzivno pričela izvajati šele letošnjo jesen. Zato se ni čuditi, da dela kasnijo že več kot leto dni, predvsem zaradi prepočasne izdelave načrtov in sedaj zaradi dodatnih potrebnih del pri ureditvi glavnih nosilcev. F. Rotar Toplotna izolacija stavbe ali prostora V Jugoslaviji se porabi v posameznih panogah določen odstotek energije: — 46 % v industriji — 10% v transportu — 35% v široki potrošnji — 9 % v kmetijstvu Vidimo, da velik delež energije gre v glavnem za ogrevanje prostorov, kar pomeni, da lahko na ta odstotek vplivamo vsi. Znižanje industrijske porabe je vezano na tehnološke probleme, v transportu štedimo s sodimi in lihimi dnevi. Kaj pa za to ukrenemo mi vsi, ko se doma grejemo? Ali razmišljamo o manjši porabi? Za ogrevanje prostorov velja osnovni princip — zadržati toploto v prostoru. Če pa želimo smiselno varčevati, je prav, da analiziramo, kje nam toplota uhaja iz prostora ali hiše. Toplotne izgube Toplota je prehodna oblika energije, ki nastane pri prehodu iz ene oblike energije v drugo. Zgorevanje je proces, ko se spreminja notranja kemijska energija kuriv v drugo obliko, pri tem pa dobimo toploto kot prehodno obliko energije. Gibanje toplote je odvisno od temperaturne razlike in gre od stanja z višjo temperaturo proti stanju z nižjo temperaturo. Iz prostora uhaja toplota v okolico skozi stene, okna in vrata — kot posledica temperaturne razlike. Del koristne toplote v prostoru se porabi tudi za ogrevanje svežega zraka, ki prihaja skozi špranje. Da pokrijemo toplotne izgube prostora in držimo v prostoru želeno stanje, recimo 18° C, moramo vanj dovesti določeno količino toplote. Za nas, če želimo varčevati, so zanimivi naslednji podatki. Razmerje Element: Toplotna izguba v % tla, kletni del stavbe 6% zunanji zidovi 20 % streha ali podstrešje 15% zunanja okna, vrata 30 % Vidimo, da gre okoli 70 % ener- gije nepovratno v okolico. Na te izgube lahko vplivamo direktno z racionalnejšim odnosom in indirektno, da investiramo v izboljšavo toplotne izolacije stavbe ali prostora. Pri tem ne smemo pretiravati, saj obstaja ravnotežje med investicijo in dobljenim prihrankom, ob upoštevanju, da nam je v prostoru ugodno. Tako ločimo tri načine toplotne izolacije: — termodinamično — ekonomsko — ekološko Termodinamična izolacija je določena z zakonom ali predpisom. V SFRJ imamo predpisano toplotno prehodnost gradbenih elementov, odvisno od zgradbene cone. gradbena cona I II III toplotna prehodnost W/m2K okna 2, 50 2,50 2,50 tla 0, 93 0,76 0,68 strop 0, 69 0,69 0,69 zunanji zid 1,225 0,93 0,83 Ta predpis daje arhitektom precejšnjo svobodo pri projektiranju, v SR Sloveniji pa imamo strožji predpis, zajet v naslednjo enačbo: A q = 10 + 25 W/m3, kjer nam A predstavlja zunanjo površino objekta, skozi katero nam uhaja toplota v okolico, V pa volumen stavbe. Projektant predvidi, mi pa moramo objekt ali prostor izolirati tako, da bodo dejanske toplotne izgube manjše od specifičnih toplotnih izgub, dobljenih z zgornjo enačbo. Enačba daje po eni strani večjo svobodo formiranja izgleda stavbe ali prostora, istočasno pa obvezuje, da del, ki smo ga izolirali slabše, nadomestimo na drugem delu stavbe. En ali drugi predpis nam določa termodinamično izolacijo, recimo debelino opečne stene, obojestransko ometane, za določeno temperaturno diferenco med notranjo in zunanjo temperatui'0. Taka izolacija zadošča predpisom, stavbo ali prostor pa izoliramo enkrat za določen čas, recimo najmanj za 10 let. Gledano časovno se razmere, posebno cena goriv oziroma energije, spreminjajo. Popolnoma umetno je razmišljanje: če že izoliram, izoliram tako, da bom imel nekaj let mir, dobljeni prihranki pa se mi bodo časovno pozitivno obrestovali. Zelo bridko je spoznanje, da je, recimo po dveh letih, moja izolacija glede na stroške za energijo neučinkovita. Ravno časovno uspešnost izolacije za določeno časovno obdobje pa upošteva učinkovita izolacija. Zgolj teoretičnega značaja je taka debelina izolacije, da se toplotne izgube pokrivajo z lastnimi notranjimi viri toplote v stavbi ali prostoru (kuhanje, bivanje ljudi, luč, TV, radio). Takšna izolacija se imenuje ekološka izolacija, ker ne povzroča v okolici praktično nikakršnih sprememb zaradi odvoda toplote. Tudi tako hišo so zgradili, pa le za dokaz teoretičnih izhodišč. Ko se dokopljemo do zaključka, da bomo določen prostor toplotno izolirali, je prav, da razmislimo še o toplotni akumulaciji in vlagi. S segrevanjem stavbe se ogrevajo zidovi, pod in stropovi, del dovedene energije se rabi za toplotno akumulacijo stavbe. Ko prenehamo s segrevanjem, se zidovi počasi ohlajajo in del akumulirane toplote se vrača v prostor. V stenah imamo nek toplotni akumulator toplote, ki na eni strani shranjuje dovedeno toplo- rsirrr to, na drugi pa s svojo vztrajnostjo ščiti prostor pred naglimi zunanjimi temperaturnimi spremembami. Za 25 cm zid je potrebnih 8 ur, da pride do izenačitve notranje in zunanje temperature. Toplotno izolacijo lahko namestimo na zunanji strani zidu ali pa na notranji. Če upoštevamo akumulacijo stene in oba možna načina izolacije, vidimo, da pri zunanji izolaciji ta predstavlja glavno temperaturno zaščito, in bo zid imel po celem preseku višjo poprečno temperaturo. Vanj akumuliramo več toplote. V drugem primeru notranje izolacije prostora se prenese glavna temperaturna zaščita na notranjo stran in s tem se zmanjša akumulacija sten zaradi nižje poprečne temperature zidu. V to osnovno zvezo med toplotno izolacijo in akumulacijo sten moramo vplesti še dva dodatna momenta, namen prostora in material, iz katerega je zid zgrajen. Nesmiselno je ogrevati prostor in stene v tistem delu stavbe, ki je malo v rabi (spalnica, soba za hobi, prehodni prostori), kar pa je zelo smiselno za prostor, v katerem preživimo večer, popoldan (kuhinja, dnevna soba, otroška soba). V zraku je v odvisnosti od temperature in relativne vlažnosti vedno vlaga, ki zaradi tempera- turnih razlik med notranjo in zunanjo temperaturo prostora potuje skozi zid. Steklo se nam pozimi zarosi, poleti ne, četudi je v obeh primerih enako stanje v prostoru. Zaradi nizkih zimskih zunanjih temperatur in slabe toplotne prevodnosti stekla nam pozimi pade temperatura na notranji strani okna pod temperaturo rosišča zraka in iz zraka se izloči vlaga. Okno se zarosi. Podobno se dogaja v steni. Rosiščna točka, odvisna od zunanje temperature, potuje po zidu in če zid ni hidroizoliran, se lahko zgodi, da pade ta točka v izolacijski material. Posledica tega je ovlaženje izolacije in s tem slabšanje termoizolacijskih sposobnosti. Po nekaj letih je naša izolacija neučinkovita. Doma uporabljamo poleg energije za ogrevanje še plinsko energijo, če kuhamo na plinu, in električno energijo za kuhanje, gretje tople vode in vzdrževanje določenega komforta (radio, TV), imamo veliko drugih električnih strojčkov in naprav. Energetsko varčevati naj ne pomeni, da moramo sedaj doma kup naprav odpisati, energetsko varčevanje naj v nas zbudi občutek do naše skupne dobrine — energije. Mag. Dušan Vodeb POKOJNINA pogoji za uveljavitev, odmera in izbira najboljše variante Vse več delavcev, ki so že ali bodo izpolnili pogoje za upokojitev, se obrača na našo službo s prošnjo, da jim svetujemo glede uveljavitve pokojnine. Zanima jih vrsta vprašanj, pogoji za pridobitev pravice do starostne ali invalidske pokojnine, princip izračuna pokojnine, vpliv raznih dodatkov osebnega dohodka in »bolniške« na višino pokojnine, izbira najboljše variante pokojnine itd. Res je njihova zaskrbljenost razumljiva, saj bi človek po štiridesetih letih trdega dela le rad vedel, kakšen bo njegov standard potem, ko bo uveljavil pokojnino. V tem sestavku bom poizkušal na kratko prikazati pogoje, ki jih morajo izpolnjevati delavci za uveljavitev starostne ali invalidske pokojnine, način odmere pokojnine in izbiro najboljše variante. Mislim pa, da bom s tem hkrati odgovoril tudi na nejasnosti in vprašanja, ki so jih postavili člani delegacije na zadnji konferenci delegacij skupnosti invalidskopokojninskega zavarovanja v delovni organizaciji. Pogoji, ki jih mora za uveljavitev starostne ali invalidske pokojnine izpolnjevati delavec (zavarovanec): POLNA STAROSTNA POKOJNINA — pravico do te pokojnine lahko uveljavi zavarovanec, ko dopolni 40 let zavarovalne dobe (zavarovanka 35 let) ne glede na starost. NEPOLNA STAROSTNA POKOJNINA — pravico do te pokojnine lahko uveljavi zavarovanec, ko dopolni 60 let (zavarovanka 55 let) starosti in najmanj 20 let zavarovalne dobe. Lahko pa jo uveljavi tudi zavarovanec, ko dopolni 65 let (zavarovanka 60 let) starosti in najmanj 15 let zavarovalne dobe, od tega pa mora imeti najmanj 40 mesecev zavarovalne dobe v zadnjih petih letih ali 80 mesecev v zadnjih desetih letih. Pri tej možnosti mora torej izpolnjevati pogoj gostote delovne dobe. INVALIDSKA POKOJNINA — pravico do te pokojnine lahko uveljavi delavec, pri katerem invalidska komisija ugotovi, da za- radi bolezni ni sposoben za nobeno delo in mu tudi zaradi starosti in drugih vzrokov ni zagotovljena pravica do poklicne rehabilitacije ali zaposlitve na drugem delu. Če je vzrok takšne nezmožnosti za delo nesreča pri delu ali poklicna bolezen, lahko zavarovanec uveljavi pravico do invalidske pokojnine ne glede na pogoje starosti in delovne dobe. Višina te pokojnine je enaka polni starostni pokojnini. Če pa je vzrok takšne nezmožnosti za delo bolezen ali nesreča izven dela, pa mora zavarovanec za uveljavitev invalidske pokojnine izpolnjevati še določeno razmerje med delovnimi leti in pokojninsko dobo, gostoto delovne dobe, in sicer pridobi zavarovanec pravico do invalidske pokojnine: a) če ima z dopolnjeno pokojninsko dobo krite najmanj tri četrtine delovnih let; b) če ima z dopolnjeno pokojninsko dobo krite manj kot tri četrtine, vendar najmanj eno tretjino delovnih let s pogojem, da je imel pred ugotovljeno nezmožnostjo za delo izpolnjeno gostoto zavarovalne dobe. DELOVNA LETA — po statutu mišljeno tisto število polnih let, ki jih zavarovanec dopolni v razdobju od svojega 20. leta starosti do dneva, ko je bila ugotovljena nezmožnost za delo — invalidnost (primer: pri zavarovancu, ki je z dnem nastanka ugotovljene nezmožnosti za delo dopolnil 50 let starosti, znašajo delovna leta 30 let, tri četrtine pokojninske dobe znaša 22,5 let, ena tretjina pa 10 let). POKOJNINSKA DOBA — po statutu mišljen čas, ki ga je zavarovanec prebil v zavarovanju po dopolnjenem 15. letu starosti. Sem spadata: zavarovalna doba, ki jo je delavec prebil na delu s polnim delovnim časom (delovni, vojaški invalidi, matere, ki dojijo ali negujejo otroka, tudi s skrajšanim delovnim časom) ter posebna doba, ki je po statutu izenačena z zavarovalno dobo (npr. čas v NOV, sodelovanje z NOV, čas, ko je delavec spreje- mal nadomestilo OD v času nezaposlenosti, čas, ko je bil delovni invalid na poklicni rehabilitaciji, bonificirana delovna doba itd). Tako primerov zavarovalne kot posebne dobe je še več, verjetno pa so našteti primeri dovolj za razumevanje pokojninske dobe. ODMERA POKOJNINE Pokojnina se odmerja od pokojninske osnove. Pokojninska osnova je mesečno poprečje osebnih dohodkov, ki jih je zavarovanec dobil za svoje tekoče in minulo delo v katerihkoli zaporednih 10 letih zavarovanja po 1. 1. 1966 po zavarovančevi izbiri (izbira najboljše možne pokojnine). Zavarovanci s priznanim statusom borca NOV pred 9. 9. pa lahko izbirajo, če je za njih ugodnejše, tudi polletno poprečje navedenih osebnih dohodkov. DELE2I OD, KI SE VŠTEJEJO V POKOJNINSKO OSNOVO Za izračun pokojninske osnove se šteje osebni dohodek, ki ga je za delovne uspehe z delom v polnem delovnem času na svojih delih in nalogah dobil zavarovanec za svoje tekoče in minulo delo po osnovah in merilih, ki jih delovna organizacija določi v splošnem aktu o delitvi osebnih dohodkov. Po našem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov so to deleži osebnega dohodka, navedeni na zadnji strani plačilne kuverte po šifrah od 1—8 (elementi OD za redni delovni čas), po šifrah od 11—17 nadomestilo zaradi raznih odsotnosti z dela po pravilniku, po šifrah od 18—24 izplačila po samoupravnih sporazumih, razlika do najmanjšega OD, razlika članom ZB do poprečja OD v ZR in razlika do republiškega poprečja (šifra 62), refundacije in druga izplačila ter nadomestilo OD po predpisih SPIZ in po predpisih zdravstvenega varstva. Pri nadomestilih po predpisih SPIZ in zdravstvenega varstva gre za nadomestilo OD zaradi zaposlitve delovnega invalida s skrajšanim delovnim časom in zaradi nižjega dohodka delovnega invalida na drugem delu (šifri 50 in 53) in nadomestilo OD TABELA 2 - IZRAČUH POKOJUIKSKE 0SII0VE Leto Pop. CD I CD 66 - 75 II OD 67 - 76 III OD 68-77 IV OD 69 - 78 V 70-79 VI 71 - 80 v ZR Kol. X OD Kol. X OD Kol. X OD Kol. X CD Kol.' X OD Kol. X OD 1966 87 4 341,6 2.985,58 897,2 1967 00 UJ o 309,3 2.567,19 386,9 3.211,27 812,4 1968 962 >,3 2.715,72 353,2 3.397,78 408,C 3.924,96 741,5 1969 1.167 245,2 2.861,48 306,7 3.579,18 354,4 4.135,84 422,0 4.924,74 644,0 1970 1.403 204,6 2.870,53 255,9 3.590,27' 295,6 4.147,26 352,0 4.936,58 429,0 6.018,87 537,3 1971 1.654 171,3 2.833,3C 214,3 3.544,52 247,6 4.095,30 299,8 4.875,99 357,3 5.942,82 450,0 7.443,00 1972 2.135 145,5 3.106,42 182,0 3.885,70 210,2 4.487,77 250,3 5.343,90 305,1 6.513,38 382,1 8.157,83 1973 2.423 125,6 3.043,21 157,1 3.806,53 181,5 4.421,97 216,2 5.238,39 263,4 6.382,18 329,9 7.993,47 1974 3.094 ICO 3.094,00 125,1 3.870,59 149,5 4.470,83 172,1 5.324,77 210,0 6.497,40 262,6 3.124,84 1975 3.769 100 3.769,00 100 3.769,00 115,5 4.353,19 137,6 5.136,14 167,7 '6.320,61 210,0 7.914,90 1976 4.363 ICO 3.663,00 ICO 4.363,00 119,1 5.196,33 145,1 6.330,71 181,7 7.927,57 1977 5.161 100 5.161,00 100 5.161,00 121,9 6.291,25 152,6 7.875,68 1978 6.407 100 6.407,00 100 6.407,00 125,2 8.021,56 1979 8.017 100 8.017,00 100 8.017,00 1980 8.739. 100 8.739,00 100 % osnova 2.984,65 3.701,78 4.356,11 5.259,47 6.472,17 8.224,80 85 % pokoinina 2.536,95 3.146,51 3-702,69 4.470,54 ; .501,54 6.818,25 1.9.19PO 6 % ■ A ■; - USKLAJEVANJE POKOJNIM Z EKONOMSKIMI GJ LRAMJI Osebni dohodek Višina prvotno odmerjene pokojnine 1.1.1977 1.8.1^77 1.1.1978 1.7.1978 1.1.1979 1.7.1979 1.1.1960 iz obdobja 15,5 % 9 ‘i + 50 10 + P % 7 % 12 + 1,8 7, 10 % 10 + 3,5 % I 66-75 II 67-76 III 68-77 IV 69-78 V 70-79 VI 71-80 2.536 °5 3.196,51 3.702,69 9.970,59 5.501,39 6.818,25 2.930,17 3.107.37 3.481 , . 3.332.37 3.738,91 3.730,51 4.000,64 3.961,87 4.279,08 4.561,36 4.517,16 1.706,99 5.017,49 4.968,87 4.917,59 5.358,90 5.712,24 5.657,06 5.598,65 5.501,34 1.!.1981 12 % Višina pokojnine 1.1.1981 VI. varianta indeks 1CX) T. 5.680,43 6.362,08 6.362,08 93 II. • ■ 40,97 6.781,57 6.781,57 99 III. 5.996,48 6.716,06 6.716,06 0 P (3 IV. 5.934,59 6.646,74 6.646,74 n 7 5 V. 5.831,42 6.531,16 6.531,19 96 8 VI. 6.818,25 6.818,25 6.813,25 100 Iz tabele 3, v kateri prikazujemo usklajevanje z ekonomskimi gibanji, je razvidno, da je pokojnina, v katere osnovi je vštet dohodek iz leta 1980 (šestmesečni popreček), kljub izjemnemu usklajevanju v letu 1977 (II. varianta) in v letu 1980 najugodnejša. V letu 1980 je bilo izjemno usklajevanje pokojnin z ekonomskimi gibanji. S 1. 9. 1980 so se pokojnine, v katerih osnovi so bili všteti osebni dohodki do leta 1980, povečale za šest odstotkov. S 1. 1. 1981 pa je predvideno še dvanajstodstotno povečanje. Kljub tem izjemnim povečanjem ne bo do sedaj najugodnejša II. varianta s 1. 1. 1981 dosegla ravni zadnje variante. Zal danes ne moremo predvidevati, kakšno bo usklajevanje pokojnin v letu 1981. Verjetno pa bo v času izbire sedme variante na razpolago že več podatkov, na osnovi katerih se bo lažje odločiti. Milan Praznik TABELA 1 Pokojninska doba Zavarovanec Zavarovanka 15 let 35 40 15 let 6 mes. 36 41,5 16 let 37 43 16 let 6 mes. 38 44,5 17 let 39 46 17 let 6 mes. 40 47,5 18 let 41 49 18 let 6 mes. 42 50,5 19 let 43 52 19 let 6 mes. 44 53,5 20 let 45 55 20 let 6 mes. 46 56 21 let 47 57 35 let 75 85 35 let 6 mes. 76 — 36 let 77 — 36 let 6 mes. 78 — 37 let 79 — 37 let 6 mes. 80 — 38 let 81 — 38 let 6 mes. 82 — 39 let 83 — 39 let 6 mes. 84 — 40 let 85 — Padli skozi mrežo usmerjenega izobraževanja zaradi začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni (šifri 51 in 52). Kot je razvidno iz gornjih navedb, se v pokojninsko osnovo vštejejo vsi deleži osebnega dohodka razen dodatkov za delo v podaljšanem delovnem času — nadurno delo. Pa tudi dohodek za delo v podaljšanem delovnem času se po statutu SPIZ lahko všteje v pokojninsko osnovo, vendar samo v izjemnih primerih, ki so določeni z zakonom o delovnih razmerjih, in posebnih pogojih, ki jih lahko delavci sporazumno določijo v splošnem aktu o delovnih razmerjih. V prvem primeru gre za primere elementarnih nesreč — potres, poplava, požar in podobno ali se take nesreče pričakujejo. V drugem primeru pa, kjer splošni družbeni interes in narava dejavnosti terjajo, da se brez prekinitve opravljajo določene naloge oz. dela, tega pa ni mogoče zagotoviti z racionalno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa ali z razporeditvijo delavcev. V obeh primerih pa lahko traja takšno delo samo toliko časa, dokler se ne odpravijo posledice, ki ogrožajo življenje ali zdravje delavcev, oz. posledice, ki bi povzročale gospodarsko škodo in moten potek proizvodnega procesa. Nadomestilo osebnega dohodka zaradi začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni, tako imenovana »bolniška«, ki zaradi svojega zapletenega izračuna, različnih vzrokov, ki vplivajo na njegovo višino, in čestih sprememb predpisov, povzroča med zaposlenimi največ nejasnosti, zasluži posebno obširnejšo obravnavo. Za razumevanje njegovega vpliva na višino pokojnine pa je dovolj, da vemo, da se višina nadomestila za tekoče leto določi na osnovi poprečnega OD zavarovanca iz preteklega koledarskega leta. Pri preračunu dohodka za pokojninsko osnovo pa se ne glede na višino nadomestila, ki ga je delavec prejemal, vedno upošteva 100% nadomestilo in valorizira s količnikom iz tistega leta, iz katerega je bila vzeta osnova. POLNA POKOJNINA — odmeri se v višini 85 % od pokojninske osnove. NEPOLNA STAROSTNA POKOJNINA — določi se tako, da se najprej določi pokojninska osnova za 15 let 35% pokojninske osnove, nakar se za vsakih nadalje dopolnjenih 6 mesecev poveča za 1 % za zavarovanca. Za zavarovanke pa znaša 15 let 40% pokojninske osnove, za vsakih nadalje dopolnjenih 6 mesecev pokojninske dobe do dopolnjenih 20 let se poveča za 1,5%, za vsakih dopolnjenih 6 mesecev pokojninske dobe nad 20 let pa za 1 % pokojninske osnove (tabela 1). INVALIDSKA POKOJNINA — se odmeri enako kot nepolna starostna pokojnina s tem, da se invalidskemu upokojencu (ki še ni dopolnil 55 let — zavarovanec, 50 let ■—■ zavarovanka) prišteje še dodatek na invalidnost. Ta dodatek se odmerja v odstotku od pokojnine in je odvisen od razmerja med delovnimi leti in zavarovančevo pokojninsko dobo. Če skupna pokojninska doba dosega %, V* ali ne dosega V2, znaša tak dodatek za zavarovanca 20, 15 ali 10 odstotkov od pokojnine. Za zavarovanko pa za % 10 odstotkov, za Va in manj kot V2 pa 5 odstotkov od pokojnine. Ta dodatek je bistvo varstva delovnih invalidov I. kategorije, saj s tem delavcu, ki zaradi bolezni ni uspel doseči polne pokojninske dobe, omogoča višjo pokojnino. V priloženih tabelah 2 in 3 prikazujemo princip izračuna pokojnine in izbiro najboljše variante na osnovi poprečnega dohodka v železarni Ravne. Za leto 1980 je upoštevan OD za prvih 6 mesecev. Po statutu SPIZ se lahko kot letni dohodek všteje v pokojninsko osnovo najmanj 6-mesečno poprečje osebnih dohodkov. Na osnovi prikazanega principa izračuna pokojnine lahko delavec, ki mu je dohodek rasel sorazmerno s poprečjem, sam oceni, katera varianta je zanj najugodnejša. To, da se lahko v pokojninsko osnovo všteje kot letni dohodek dohodek najmanj šestih mesecev, je zelo ugodno za tiste delavce, ki izpolnijo pogoje za upokojitev že v prvi polovici leta. Ti lahko počakajo na izid novih količnikov, ki jih republiška skupščina SPIZ sprejme navadno koncem marca ali v začetku aprila. Ta upoštevajo v osnovi še šestmesečni dohodek tekočega leta in imajo tako delavci na izbiro še varianto več. S 1. 7. 1981 bo možna izbira že med sedmimi variantami. Februarja je Izobraževalna skupnost Slovenije dala v javno obravnavo osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju. Prof. Tone Golčer, član komisije za usmerjeno izobraževanje pri izvršnem svetu ravenske občinske skupščine, je v članku »Razpravljamo o usmerjenem izobraževanju« (7. št. letošnjega »Informativnega fužinarja«) zapisal tudi: »Če bomo na Ravnah in v naši regiji uspeli v skladu z novim zakonom uveljaviti našo zamisel in organizacijo šolskih centrov, bomo zadržali sedanji standard, ko se šola doma (v regiji) okoli 60% generacije otrok, ki končajo osnovno šolo. Naša krajina zajame v šolo doma v primerjavi z drugimi regijami v SRS naj nižji odstotek učencev. Mnogo se jih šola v Mariboru, Velenju, Celju in v Ljubljani. Kolikor naših hotenj in misli ne bomo realizirali, se lahko zgodi, da bo število učencev, ki se bodo šolali izven regije, naraščalo. To pa za naše občane ni sprejemljivo.« 29. oktobra letos je kot posebna priloga »Dela« izšel »Predlog razmestitve izvajanja vzgojno-izo-braževalnih programov in števila oddelkov 1. letnika srednjega usmerjenega izobraževanja v SRS«. Poglejmo, kaj je republiška izobraževalna skupnost po tem predlogu dodelila koroški regiji. Za osmošolce iz radeljske, dravograjske, slovenjgraške in ravenske občine naj bi bilo na voljo 28 različnih oddelkov, in sicer: — v šoli za usmerjeno izobraževanje na Muti 3; za potrebe kovinske predelovalne industrije naj bi oblikovali kovinarje in upravljalce strojev (skrajšani program) ter kovinarje strojnike (srednji program); — na ravenski gimnaziji naj bi bili dve usmeritvi: naravoslovno-matematična (srednji program za naravoslovno-matematične tehnologe, 2 oddelka) ter pedagoška (srednji vzgojno-izobraževalni program pedagoške usmeritve, 3 oddelki); — v šolskem centru na Ravnah naj bi za potrebe kovinarske predelovalne industrije imeli 6 oddelkov; oblikovali naj bi kovinarje in upravljalce strojev (skrajšani program) ter kovinarje strojnike (srednji program); za metalurško usmeritev sta predvidena 2 oddelka: za pridobivanje in predelovanje kovin (skrajšani program) ter za metalurge (srednji program); — za izobraževalni center v Mežici (rudarska šola) so mišljeni 3 oddelki: 1 za pomočnike rudarja (skrajšani program), 1 za rudarje, rudarske tehnike (srednji program) in 1 za bogatilce mineralnih surovin in tehnike za bogatenje mineralnih surovin (srednji program); :— šolski center Edvarda Kardelja v Slovenj Gradcu naj bi imel dve usmeritvi: ekonomsko (trgovinska dejavnost, srednji program, 3 oddelki; poslovno-fi-nančna dejavnost, srednji program, 3 oddelki) ter zdravstveno (zdravstveno varstvo, 3 oddelki). S tem predlogom pa se komisija za razvoj in usklajevanje skupnih zadev s področja vzgoje in izobraževanja pri medobčinskem svetu za Koroško ni strinjala, zato je na republiško izobraževalno skupnost poslala spreminjeval-ne predloge: — namesto vpisa 3 oddelkov v pedagoško usmeritev vpis 2 — namesto vpisa 3 oddelkov v trgovinski program ekonomske usmeritve vpis 2 — namesto vpisa 3 oddelkov v program zdravstvenega varstva vpis 2. Skladno s 3. členom družbenega dogovora o razmestitvi vzgoj-no-izobraževalnih programov so predlagali, da bi namesto teh »črtanih« oddelkov imeli na Ravnah 1 oddelek z družboslovnim programom in v Slovenj Gradcu 2 oddelka z upravno-administrativ-nim programom. Za potrebe koroške regije so predlagali tudi kmetijsko usmeritev: 2 oddelka za kmetijske proizvajalce (skrajšani program) in 1 oddelek za kmetovalce (srednji program). Glede dislociranih oddelkov so predlagali po 1 oddelek za kme- tovalce in konfekcionarje pri šolskem centru na Muti, 2 oddelka za gostinstvo in turizem pri slovenjgraškem šolskem centru ter 1 oddelek elektrotehnične usmeritve pri šolskem centru na Ravnah. Če bi s tem dodatnim predlogom uspeli, bi imeli v koroški regiji zelo ugodno razmerje med proizvodno gospodarskimi in družboslovnimi usmeritvami (72,8 proti 27,2 %>). Teoretično bi se lahko v te vzgojno-izobraževalne programe vključilo 990 učencev ali 90,1 °/o generacije, ki bo v tem šolskem letu končala osnovno šolo. Če pa tega dodatnega predloga na republiški izobraževalni skupnosti ne bodo upoštevali, se bomo morali sprijazniti s prvotno razmestitvijo. Veliko časa za užaljenost in razmišljanje ne bo, kajti ob stavbi ravenske gimnazije moramo do prihodnjega šolskega leta zgraditi nov center usmerjenega izobraževanja. Vseeno pa bi bilo škoda, če bi naše želje zavrnili. Ze res, da tistim, ki bodo hoteli študirati npr. jezike, sociologijo, novinarstvo, zemljepis, ne bo treba v Velenje ali v Maribor; tudi program pedagoške usmeritve bo namreč vzgajal in izobraževal za študij družboslovja in jezikoslovja. Toda: ali bo ta program dal osnovno znanje, kot ga bodo imeli tisti iz družboslovno usmerjenih šol v Celju, Velenju, Črnomlju, Kočevju, Grosupljem, Ljubljani, na Jesenicah, v Novi Gorici in v Piranu? Najbrž ne! Ze zdaj so npr. v Ljubljani imeli usmerjene gimnazije (za humanistične, za tehniške vede itd.). Razlika med študenti, ki so prišli s takih šol, in med tistimi z navadnih gimnazij, je bila ogromna. Res, da so študirali vsi in tudi končali so bolj ali manj vsi, toda »usmerjeni« veliko lažje. Zato bi bil čas, da bi Korošci stopili vštric z drugimi zdaj, ko mrežo usmerjenega izobraževanja šele spletamo. Pa še ena velika škoda bi bila: mnoge družboslovne knjige v študijski knjižnici bi najbrž ostajale neprelistane. Pa jih dr. Franc Sušnik ni naročal zase, ampak predvsem za mlade rodove; tudi zato, da bi prihodnji politologi, profesorji in novinarji še naprej potrjevali ugled ravenske gimnazije. O dokončni razmestitvi vzgoj-no-izobraževalnih programov v koroški regiji bomo še pisali. H. M. Iz naših krajev KS PREVALJE: TOPLOVODNO OGREVANJE Ze pred časom je SKIS Ravne na Koroškem naročila izdelavo študije za toplovodno ogrevanje Prevalj. Te dni pa je o študiji, ki jo je pripravila strokovna komisija pri železarni Ravne, že razpravljal ustrezen odbor pri prevaljski krajevni skupnosti. V železarni so izdelali štiri možne variante, in sicer: Prva predvideva ogrevanje Prevalj iz obstoječe kotlarne v ravenski železarni z dovodnim in razvodnim toplovodnim omrežjem — enako kot na Ravnah. Po predračunu naj bi skupna investicija za to varianto veljala 442,371.760 din. Druga varianta predvideva kotlarno na Prevaljah, kurjeno s te- kočim gorivom in toplovodnim razvodnim omrežjem. To bi stalo 420,181.440 din. Tretja varianta prav tako predvideva kotlarno na Prevaljah, le da bi obratovala na zemeljski plin. Tudi četrta varianta predvideva kurjenje na zemeljski plin in kot nadomestno gorivo butan-propan. Prav ta varianta pa omogoča še dodatno individualno pri- pravo tople vode in kuhanje. Za njeno uresničitev pa bi morali odšteti 213,817.210 din, od tega znaša investicija v dodatno postajo v železarni Ravne okrog 80.000 din. Ne glede na to, da je varianta IV. finančno najbolj ugodna, ima tudi druge prednosti pred toplovodnim ogrevanjem. Predvsem je pri plinu ves sistem podvržen maksimalni štednji. KS MEŽICA: VEČ DELOVNIH MEST ZA ŽENSKE Ker v krajevni skupnosti Možica že leta primanjkuje delovnih mest za zaposlitev žensk, je krajevna skupnost dala pobudo, da naj bi se tudi v Mežici zgradila kakšna tovarna. Ze lani so na kopališču iz nekdanjih garderob uredili proizvodne prostore, v katerih ženske izdelujejo razne releje v sodelovanju s kranjsko Iskro. V začetku je v tej »mini« tovarni delalo 19 žensk, danes pa jih v dveh izmenah že dela 52. V Mežici pa te dni razpravljajo o načrtu za novo tovarno Elmont v kooperaciji Iskre iz mežiškega rudnika. Novo tovarno naj bi rudnik pričel graditi v industrijski coni v Mežici že leta 1982. Ko bo zgrajena, bo v njej poleg sedanjih delavcev TOZD Elmont, ki izdelujejo stikalno opremo, dobilo delo še dodatnih 140 delavk. V mežiški industrijski coni pa naj bi rudnik v naslednjem srednjeročnem obdobju pričel graditi tudi novo tovarno AKU 4. Z njo naj bi precej povečal proizvodnjo akumulatorskih baterij. V njej pa bodo dobile delo tudi ženske. »Tudi o načrtu, ki predvideva dopolnitev stanovanjskega zazidalnega načrta v Mežici, smo pričeli razpravljati,« je povedal Marjan Vončina, predsednik sveta krajevne skupnosti. »Tako načrt predvideva, naj bi se v centru z rušitvijo nekaterih majhnih hiš zgradil še en večji stanovanjski blok s 40 stanovanji. S tem bi tudi zaključili zazidalni načrt Mežica 74.« KS LESE: V zgornji Mežiški dolini pa so se pred nedavnim sestali predstavniki KS Mežica in Crna ter rudnika Mežica. Skupaj so pregledali predlog srednjeročnega plana izgradnje in posodobitve republiške ceste v Mežiški dolini. Pravijo, da srednjeročni plan za ravensko občino ni realen, saj predvideva rekonstrukcijo ceste samo v dolžini treh kilometrov. »S tem se občani zgornje Mežiške doline ne moremo strinjati. Dobro namreč vemo, da smo v ravenski občini s posojilom za ceste zbrali veliko več sredstev, kolikor bi jih sploh morali. Pozabili pa tudi nismo obljube republiške skupnosti za ceste, da bo rekonstrukcija ceste Prevalje—Črna hitreje stekla. Kot kaže, obljube ne nameravajo izpolniti. Zato bomo zahtevali, da se mora republiška cesta od Poljane do Žerjava v naslednjem srednjeročnem obdobju 1981—85 v celoti posodobiti. Prav tako naj bi se v naslednjih letih pričela urejevati republiška cesta, ki sedaj (ne) povezuje Mežiško dolino od Črne prek Šentvida s Šoštanjem,« je še pripomnil tovariš Vončina. Ker letos v KS Mežica ni bilo zgrajeno niti eno družbeno stanovanje, moralo pa bi jih biti vsaj 20. so o tem problemu spregovorili tudi na razširjenem sestanku. Predvsem, ker TOZD Stavbenik Prevalje ni zgradil stanovanj, ki bi jih moral, so predstavniki krajevne skupnosti Mežica odkrito povedali; če se stanje ne bo izboljšalo, bodo poiskali druga, konkurenčna gradbena podjetja. VRTEC IN TELEFONI PRIHODNJE LETO Kljub prizadevanju nekaterih krajanov tamkajšnje krajevne skupnosti se letos novi otroški vrtec ne bo pričel graditi. Še vedno na Lešah niso uspeli urediti vse potrebno za odkup zemljišča, kjer naj bi vrtec stal. Zato tudi ne morejo naročiti načrtov niti ne urediti drugih odprtih vprašanj. Lešani pa bodo storili vse potrebno to zimo, da se bo gradnja lahko pričela prihodnje leto. Na zadnji seji sveta KS Leše so delegati zahtevali, da mora urbanistični biro na Ravnah končno le urediti vse potrebno v coni za individualno gradnjo, saj nekateri Lešani že komaj čakajo, da bodo lahko pričeli z gradnjo hiš. Letos naj bi Leše dobile kar 26 novih telefonskih priključkov, vendar zaradi pomanjkanja telefonskih kablov PTT Maribor letos ne bo mogel urediti novega telefonskega omrežja. S tako odločitvijo pa niso zadovoljni naročniki, saj se upravičeno bojijo, da bodo morali prihodnje leto doplačati montažna dela. F. Rotar AKCIJA TISOČ DELAVCEV — SODELAVCEV: KOLIKO »PORK« JE NA KOROŠKEM Naša vsaka druga, tretja beseda je že »porka« in »porka hudič«. Pork kar mrgoli — svinjskega mesa pa dostikrat ni. Nekateri ljudje se obnašajo in govorijo, kot bi imeli samo gnilobo v sebi. Nekdo s papirjem obriše podelanega otroka in nesnago vrže skozi okno na pešpot. Po mestu se sprehaja močno našminkana »dama« v lepem salonskem plašču, izpod plašča pa gleda umazana kombineža. Reka Meža cveti! — Kakšna kultura. F. Škratek REKREACIJA IN ŠPORT ODBOJKA ODLIČEN START FUZlNARK Fužinar—Študent 3:1. Naše odbojkarice so tudi v tekmi četrtega kola prikazale solidno igro in standardno formo. Izgubile so prvi niz predvsem zaradi dobrih servisov igralk iz Niša. V nadaljevanju pa so se zbrale in z lahkoto zmagale s 3:1. Crvena zvezda—Fužinar 3:0. Na gostovanju v Beogradu so odbojkarice Fužinarja klonile s 3:0. Prikazale so običajno igro, ki pa ni zadoščala, da bi dobile vsaj časten niz proti večkratnim državnim prvakinjam, za katere nastopajo v prvi šesterki same državne reprezentantke. Po petem kolu si deli Fužinar drugo mesto skupno s Crveno zvezdo za vodilnim Radničkim. Letošnji nastopi in uspehi naše ekipe so izjemni, posebno če upoštevamo dejstvo, da so dekleta oslabljena (brez Majdičeve, Stantove in poškodovane Hrastnikove). Trener Stopar je uspel v kratkem času pripraviti mlado ekipo v homogeno celoto, ki si je praktično že zagotovila obstanek v ligi in se bori za čimboljšo uvrstitev. DVOJNA ZMAGA FU2INARJA V nadaljevanju prvenstva prve B zvezne lige so igralci Fužinarja ponovno v dobri formi. Premagali so dva neugodna nasprotnika. Fužinar—Bled 3:1. Z večjo koncentracijo bi lahko naši igralci slavili kar s 3:0. Na tej tekmi se je izrazito pokazalo, kaj pomeni pri kolektivnih igrah z žogo rutina. Ob vstopu Košute v igro pri 10:4 za nasprotnika je ekipa Fužinarja v celoti zaigrala kot prerojena in dobila navidezno že izgubljeni niz. Fužinar—Karlovac 3:1. V šestem kolu je gostoval Fužinar v Karlovcu in premagal večnega rivala s 3:1. Prvi niz so naši izgubili s 15:2, ker so bili premalo ogreti za dvorano, ki je bila zelo hladna. V nadaljevanju pa so prikazali svojo pravo vrednost in zapovrstjo dobili tri sete. Fužinar si deli drugo mesto in zaostaja za vodilnim 2eljezničarjem za štiri točke. ME2ICA V VODSTVU Ekipa Mežice je imela pred prvenstvom samo en cilj: osvojitev prvega mesta in uvrstitev v prvo B ligo. Po šestih kolih so zelo blizu prvemu cilju, ker so najresnejšega tekmeca (Pakrac) premagali v gosteh kar s 3:0. Mežica—Šempeter 3:0. Z resno igro niso Mežičani dovolili, da bi jih domačini presenetili in jim odvzeli en sam niz. Mežica—Kanal 3:2. Na domačem terenu so igralci Mežice s težavo in ob športni sreči v zadnjem nizu uspeli premagati nevarnega nasprotnika. Salonit—Mislinja 3:2. Ina—Mislinja 3:2. Mislinjčani so z eno zmago na predzadnjem mestu. II. ZVEZNA LIGA ZAHOD — ZENSKE Mislinja—Bled 3:2. Mislinja—Študent (Reka) 2:3. Zenska ekipa Mislinje je z dvema točkama na zadnjem mestu. REPUBLIŠKE LIGE ZENSKA ENOTNA LIGA Rezultati 3. in 4. kola. Dobrije—Golovec 3:2, Mežica—Dobrije 3:1, Mežica—Jesenice 3:0. Mežica je s 6 točkami druga, Dobrije pa z dvema devete. MOŠKI — VZHODNA SKUPINA Dobrije—Vuzenica 3:0, Dobrije—Savinjska 3:0, 2erjav—Radenci 3:1, Žerjav—Topolšica 1:3. Dobrije so s 6 točkami druge, Žerjav pa z dvema predzadnji. NAMIZNI TENIS SELEKCIJSKA TURNIRJA V Ljubljani so tekmovale najboljše slovenske pionirke. Uvrstitve koroških igralk: 1. skupina: 4. mesto Tanja Pandev 2. skupina: 6. mesto Mateja Ločičnik, 8. mesto Helena Krauzer. Pionirji pa so se pomerili v Mariboru. 1. skupina: 9. mesto Marko Špegel 2. skupina: 3. do 6. mesto si delita Samo Bezjak in Darko Jamšek, 10. mesto Emil Sirovina. 3. skupina: 7. mesto Miha Gerold. ODPRTO PIONIRSKO PRVENSTVO VARAŽDINA Pri pionirkah je osvojila drugo mesto Tanja Pandev. Pri starejših pionirjih je bil drugi Samo Bezjak, tretji pa Darko Jamšek. Pri mlajših pionirjih je osvojil prvo mesto Emil Sirovina, drugi je bil Darko Jamšek, četrti pa Janko Kotnik. PRVENSTVO KOROŠKE TEKMOVALNE SKUPNOSTI ZA PIONIRKE IN PIONIRJE Pri dekletih je tekmovalo 24 posameznic. Zmagala je Tanja Pandev pred Matejo Ločičnik in Miro Bauče. Pri fantih je tekmovalo kar 40 posameznikov. Prvo mesto jc osvojil Darko Jamšek, drugi je bil Emil Sirovina, tretji pa Marko Spcgel. S. F. S AII Hitropoteznih turnirjev za pokal »Fužinar« se je od zadnjega javljanja zvrstilo kar troje. Na septembrskem turnirju je bil zopet najboljši Niko Ristič, ki je razen Pesjaka, s katerim je remiziral, premagal vse nasprotnike. Za njim so se uvrstili: Danilo Pe-ruš 10,5, Mirko Hrovatič 10, Tone Pre-vorčič 9,5, Jože Zunec in Boris Grzina po 8 točk itd. Sodelovalo je 14 šahi-stov. Toliko jih je bilo tudi na turnirju oktobra, ko se je najbolje odrezal mladi Danilo Peruš z 11,5 točke. Nadaljnja uvrstitev: Niko Ristič 10,5, Bojan Prosenc 10, Herbert Komarica 9, Jože 2unec 8,5, Jože Jesenek 8, Tone Prevorčič 7,5 točke itd. 7. novembra pa se je na tovrstnem turnirju pomerilo 17 šahistov. Ponovno je presenetil z dobro igro Danilo Peruš in osvojil 13,5 točke od 16 možnih. Na drugo mesto se je po polletni stagnaciji prebil Jože Jesenek z 12,5. Tretji je bil Niko Ristič tudi 12,5, a z izgubljenima partijama proti Jesenku, 4. Jože 2unec 12, 5. Bojan Prosenc 12, 6. Herbert Komarica 10,5, 7. Mirko Hrovatič, 8. Franc Rotovnik, 9. Marjan Uršič (vsi 9), 10. mesto je tokrat osvojil Franc Jesenek 8 itd. Po 9 odigranih turnirjih, od katerih jih 7 najboljših šteje za končno uvrstitev oziroma osvojitev pokala »Fužinar 80«, je še vedno v vodstvu Niko Ristič s 160 točkami, kolikor jih ima tudi Danilo Peruš. V eni prejšnjih številk Fužinarja smo zapisali, da je Niko Ristič že osvojil pokal, vendar je mladega Peruša to spodbudilo k boljši igri, in ima lepe možnosti za zmago. Prvi mora biti na zadnjem decembrskem turnirju. Sledijo: 3. Jože Jesenek 92, 4. Jože 2unec 76, 5. Bojan Prosenc Gl, 6. Herbert Komarica 55, 7. Boris Grzina 51, 8. Tone Prevorčič 29, 9. Franc Rotovnik 28, 10. Mirko Hrovatič 26 itd. Do sedaj je točke za pokal osvojilo 17 igralcev, še pol toliko pa nas je, ki nismo osvojili nobene, a kljub temu vztrajamo in kdaj pa kdaj prekrižamo račune tudi najboljšim. Zato vabimo vse šahiste, da se nam pridružijo pri tej rekreaciji duha. V. Pesjak KARATE KK Ravne je 11. oktobra 1980 organiziral prijateljsko srečanje s KK iz Velenja. V skupnem seštevku je zmagala gostujoča ekipa z rezultatom 98:66. Med našimi Člani je Janez Zalig osvojil drugo, Obrad Lukič tretje in Bogomir Plešnik četrto mesto (šoortna borba — absolutna kategorija). V tehniki kata je bil Darko Seitl drugi, Janez Zalig tretji in Bogomir Plešnik četrti. Ekipno so člani v tehniki kata osvojili prvo mesto. Mladinci našega kluba so se uvrstili tako: Maks Sadovnik je bil drugi (športna borba — absolutna kategorija), Roman Breznik četrti (tehnika kata), ekipno pa so bili drugi (tehnika kata). Pri dekletih (tehnika kata) si je prvo mesto priborila Alenka Krivec, ekipno pa so bila dekleta KK Ravne druga. Naši so osvojili še eno prvo mesto: Verner Mager je bil prvi pri pionirjih. Boris Lončar je v isti skupini dosegel drugo mesto. 18. oktobra 1980 je KK Slovenj Gradec organiziral regijsko mladinsko prvenstvo po težavnostnih kategorijah in katah (tehniki) posamezno in ekipno. Udeležili so se ga le trije naši mladinci. Dosegli so naslednje rezultate: v srednji kategoriji je bil Maks Sadovnik drugi, v težki Roman Breznik prvi, v tehniki kata Roman Breznik drugi in Maks Sadovnik peti. Ekipno pa so naši v tehniki kata osvojili drugo mesto (prvi so bili Velenj- čani). Finalisti regijskega prvenstva so si zagotovili nastop na republiškem, ki je bilo 25. oktobra 1980. Organiziral ga je KK »Partizan« Mislinja. Na to prvenstvo sta šla dva naša člana, in sicer Maks Sadovnik (v srednji kategoriji je izpadel že v prvem kolu) in Roman Breznik, ki je v težki kategoriji osvojil prvo mesto in postal republiški prvak. Tako si je pridobil pravico za nastop na državnem mladinskem prvenstvu. 2. novembra 1980 so se naši udeležili republiškega prvenstva za pionirje in mladince v Idriji. Mladinke so v postavi Alenka Krivec, Saša Dura, Majda Skornšek in Jana Pete osvojile diugo mesto, in bodo nastopale na državnem prvenstvu 8. in 9. novembra v Baru. Mladinci: Roman Breznik, Maks Sadovnik in Verner Mager so ekipno v tehniki osvojili 5. mesto. Rezultati naših posamezno: pri pionirjih (kata tehnika) je bil Verner Mager 10. do 11., prav tako se je pri mladincih uvrstil Roman Breznik ter pri mladinkah Alenka Krivec. Sojenje na prvenstvu je bilo zelo pristransko. Naši so znatno boljši. To dokazujejo tudi rezultati iz ekipnih tekmovanj. (Rezultate poslal Bruno Borovnik) □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n SPORED KOROŠKIH KINEMATOGRAFOV V DECEMBRU □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n Koroški kinematografi Črna, Žerjav, Mežica, Prevalje, Ravne, Dravograd, Slovenj Gradec in Podgorje bodo decembra predvidoma predvajali naslednje filme: KLUB OSAMLJENIH SRC — ameriški glasbeni film — 7. 12. DIRENDAJ V HONGKONGU — italijanska barvna komedija — 7. 12. FANTJE IZ BRAZILIJE — ameriška barvna drama, triler — 7. 12. OČI LAVRE MARS — ameriška barvna kriminalka — 9. 12. SLUGA SVOJIH GOSPODARJEV — italijanska barvna komedija — 8. 12. ZMAJ V SAN FRANCISCU — ameriška barvna kriminalka — 15. 12. NOČ ČAROVNIC — ameriška barvna grozljivka — 14. 12. JOE IN MARGHERITO — italijanski pustolovski film — od 3. do 16. 12. UPORNIK IZ SAOLINA — hong-konški barvni karate film — od 5. do 21. 12. ZVODNICA — nemška barvna ljubezenska komedija — od 4. do 17. 12. OTOK DR. MORO A — ameriška znanstvenofantastična grozljivka — od 3. do 21. 12. BLIŠČ V TRAVI — ameriška barvna drama — od 4. do 21. 12. SMRT NA NILU — angleška barvna kriminalka — od 9. do 23. 12. DOMINIKA, DUH, KI UBIJA — ameriška barvna grozljivka — od 5. do 21. 12. STRAII IMA HITRE NOGE — francoska barvna komedija — od 10. do 23. 12. NEBO LAHKO POČAKA — ameriška barvna komedija — od 12. do 24. 12. BOŽANSKI DNEVI — ameriška barvna družbena drama — od 12. do 28. 12. MOJSTRI SAOLINA — hongkonški barvni karate film — od 17. do 29. 12. AVTOPSIJA ZAROTE ~ alžirska barvna kriminalka — od 18. do 21. 12. ČLOVEK DINAMO — hongkonški barvni karate film — od 12. do 28. 12. JAGUAR — angleško-ameriški barvni triler — od 12. do 28. 12. PALČICA — ameriška barvna risanka — od 17. do 24. 12. PLAVALNI UČITELJ — francoska barvna drama — od 18. 12. 1980 do 3. 1. 1981 ROBIN HOOD — ameriška barvna risanka — od 19. 12. 1980 do 3. 1. 1981 FLIPER — ameriški barvni pustolovski film — od 24. 12. 1980 do 6. 1. 1981 POPAJ — ameriška barvna risanka — od 19. 12. 1980 do 3. 1. 1981 LJUBI VILJEM — angleška barvna komedija — od 24. 16. 1980 do 6. 1. 1981 DETEKTIV TOM — ameriška barvna kriminalka — od 24. 12. 1980 do 6. 1. 1981 ČIPOLA KOLT — italijanski barvni vestern, komedija — od 20. 12. 1980 do 7. 1. 1981 Akrobat S KNJIŽNE POLICE DOMAČA DELA Janez Stanič, Razpotja komunizma, študija. CZ, Lj., 616 str., 350 din. V knjigi prikazuje in razčlenjuje avtor sodobna stanja v mednarodnem komunističnem gibanju. Bralcu bo potem lažje razumeti idejne in politične tokove sodobnega sveta, utrdil pa si bo tudi zavest o izredni dinamiki in širini jugoslovanske komunistične misli in socialistične prakse. Dražigost Pokorn, Vitki živijo dlje, priročnik, CZ Lj., 164 str., 250 din. Gre že za drugo izdajo, ki pa je temeljito predelana, dopolnjena in razširjena z novimi znanstvenimi spoznanji o dieti in zdravi prehrani. Oboji — vitki in debelušni bodo v priročniku našli obilico koristnih nasvetov za zdrav način življenja. Janez Vipotnik, Ledina, zbirka novel, ZB, Lj., 352 str. 310 din. Kot pričakovanje so novele dovolj pomembne in pričevalsko sugestivne, zato jih lahko vključimo med boljše tekste, ki obravnavajo naš narodnoosvobodilni boj. Berta Golob, Znani obrazi, Li- terarno-zgodovinski priročnik, MK, Lj., 160 str. 130 din. V knjižnici so kratke biografije petdeseterice slovenskih, sedmih drugih jugoslovanskih in šestnajstih tujih avtorjev. Pri vsakem avtorju je dodan še seznam njgovih del. Ljudske pesmi, pravljice in pripovedke kažejo miselne in čustvene odzive preprostega človeka na življenje skozi zgodovino. Kakor so filozofi iskali odgovore na vprašanja o nastanku sveta in človeka, tako so ga tudi pastirji in lovci v sivi davnini. In Prva smučina PREVODI Martin Middlebrook, Konvoj, dokumentarno delo, ZB, Lj., 342 str., 530 din. Kdor pred tem ni vedel prav veliko o vojni med podmornicami in konvoji, o peklu na Atlantiku, bo spoznal ob knjigi pretresljivo zgodovinsko resničnost, ki je tembolj zgovorna, ker je v vseh nadrobnostih dokumentirana. Henri Kane, Kavč, roman. ZO, Mb., 370 str. 350 din. Pisatelj nam v romanu predstavi svet igralcev, licemerstvo in spletkarjenje. Ljudje v tem nenavadnem in drzno napisanem delu se nam pokažejo v vsej svoji nagoti. H. G. Konsalik, Skrivnost sedmih palm, roman, ZL, Kp., 430 str. 368 din. Rahlo romantično in melodramatična zgodba, v kateri je nekaj ljubezni, nekaj mrtvih in kakšen zaklad. Sicer pa je avtor našim bralcem dobro znan. M. L. Fischer, Beli hodniki, ciklus štirih zdravniških romanov: Porodnišnica, Otroški zdravnik, Možganski kirurg, Nezgodna klinika, ZL, Kp., 1118 din. Sodobna nemška pisateljica sega domala na vsa področja lepo-slovlja in piše v slogu, ki je prikupen širšim bralskim krogom. V teh štirih romanih razgrinja pred bralce široko pahljačo dogodkov v bolnišnicah, zdravniških in družabnih krogih. (Po Knjigi 80) kakor so predstavniki različnih religij oblikovali moralne zakone o dobrem in zlu, tako so jih tudi pravljičarji. Pripovedke in pravljice niso poznale meja. Zato toliko sorodnosti npr. med slovanskimi, ger-manskiim in romanskimi. So jim pa posamezni narodi dodajali toliko svojega, da upravičeno lahko govorimo npr. o slovenskih, pa celo o rezijskih, koroških itn. Od naših domačih smo izbrali eno, ki kaže čudno preroško moč svojih tvorcev. — Ne smemo pa pozabiti, da je nastala pred davnimi leti! KAKO Se bo in kdaj bo dobro NA SVETU I Na svetu še dolgo ne bo dobro. Preden pa bodo prišli boljši časi, bodo še zelo hudi, vojna bo. Kralj in cesar si bosta skočila v lase; ko bosta ta dva končala klanje in tudi sama umrla, se bodo stepli trije kralji. Ti bodo zvabili ves svet v vojno. V tej vojni ne bo prizanesel sosed sosedu ne brat bratu in tudi ne sin očetu. Tekla bo kri, da bi lahko gnala mlinske Domiselno in lepo kamne tri. Vojna bo tako dolgo, dokler bo kaj ljudi in živine na svetu. Strašno klanje se bo končalo blizu Libuč in Pece. V Lonči vasi bo poslednji boj. Tam bo padlo toliko ljudi, da bo tekla kri v čevlje. Ko bo že veliko vojakov popadalo, bo prihrumel mednje kralj, ki bo mahnil s sabljo na vse štiri strani sveta. S tem bo vojna končana. Kljub temu pa bo dobro na svetu šele tedaj: »Kadar bo en narod, en jezik, kadar bo kmetič v rdeči suknji oral, se zraven dobrovoljno smejal, ker bo samo tri krajcerje štibre plačeval.« II V Rožu so prerokovali: Vojska bo, ko bodo vpeljali nove mere, uteži in nov denar, da se pri vsem nihče ne bo več spoznal. Ob cestah bodo postavili stebre, po katerih bodo iz mesta v mesto govorili. Kača bo na Koroško glavo pomolila in črn bik bo po Rožu tulil. Iz vsake kače bo prišla gospa in hlapec se ne bo ločil od gospodov. Od vsake malenkostne reči bodo večo pobirali, po hišah pa bodo pridelke zasegali. Ko bo gospodinja kruh pekla, ji bo birič svetil in ona ga bo z loparjem nagnala. Zene bodo vojsko začele in jo tudi končale. Rož bo čisto uničen, pa ne od sovražnikov. Kdor bo od Celovca do Beljaka iztaknil kravo, ji bo lahko zlat zvonec okoli vratu obesil. Prišli bodo takšni časi, da bo vsakdo svoje pokvečenosti in starosti vesel, da bodo nimaniči srečnejši od bogatinca, ko se bo gospoda z berači pogajala, da bi zamenjali suknjiče. Tri ženske se bodo za ene hlače steple. Dvojni denar bo, toda za denar se nič ne bo dobilo. Vsa dolina bo zalita s krvjo. Ljudi bo samo še toliko, da bodo z zažiganjem kresov našli drug drugega. Ko se bosta IZ STARIH KNJIŽEVNOSTI srečala na cesti dva najhujša sovražnika, se bosta objela in rekla. »Bratec, kje si bil, da si ostal živ?« (Koroške pripovedke, Lj. MK 1972) ZAHVALA Ob odbodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz EP2 in OO sindikata TOZD jeklarna za prejeto darilo. Vsem želim mnogo delovnih uspehov in sreče pri delu. Anton Kokal ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragih staršev Amalije in Jakoba Špilerja se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, članom kolektiva TOZD ind. noži, TOZD komerciala Ravne, TOZD Lesovina in Lepenka Prevalje, alpinistom in godbenikom Raven in Prevalj ter vsem drugim, ki so nam v teh težkih trenutkih lajšali bolečine, pokojnima pa darovali cvetje. Gospodu župniku in g. dekanu pa iskrena zahvala za pogrebni obred in poslovilne besede. Žalujoča sinova ter hčerka z družino ZAHVALA Ob prerani izgubi naše mame Olge German se zahvaljujemo vsem sodelavcem in sosedom za pomoč, sočustvovanje in podarjeno cvetje. Hvala tudi godbi na pihala in g. ž. Kotniku za tolažilne besede. Zinka in Borut z družinama Fotografije za to številko so prispevali: A. Černe, F. Rotar in oddelek za informiranje.