THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF! AMERICA.
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za r«ro h narod — za pravico in resnico — od boja Ho antgi! GLASILO SLOV KATOE, DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — 3. B DRU2BE SV, MOHORJA V CHICAGI
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH 'AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 148.
CHICAGO, ILL., TOREK, 3. AVGUSTA — TUESDAY, AUGUST 3, 1926.
LETNIK XXXV
KnezošKof Dr. A. B. Jeglič v Brittle in Mono.
SLAVNOSTNI SPREJEM GOSTOV V BRIDGEVILLE.
KNEZOŠKOF LJUBLJAN SKI DELIL ZAKRAMENT SV. BIRME. — VELIKO NAVDUŠENJE MED NARODOM. — ŠKOF POHVALIL VRLO BRIDGEVILLSKO ŽUPNIJO.
škofa v slovenščini v imenu dr. sv. Jožefa št. 21 KSKJ. kot predsednik društva, ter tudi v imenu vseh zavednih katoliških mož in žena te župnije. Za tem pozdravi škofa Mr. John Zir-den v nemščini v imenu Vitezov sv. Jurija. Nato pozdravi cerkveni odbornik Mr. Felix Klein v imenu cerkvenega odbora in cele župnije ter mu za-kliče prisrčno dobro došli.
Ko je bilo s pozdravi končano, smo se zopet povrnili v cerkev, kjer se je prevzvišeni zahvalil za sprejem ter imel nagovor v slovenskem, kžkor tudi v nemškem jeziku, kar je napravilo globok utis na ljudstvo. Po nagovoru je podelil škof našim malim zakrament sv. birme.
Po birmi je imel slovaški duhovnik Rev. Martin Rubicky— rojen Amerikanec ter velik prijatelj Slovencev — pridigo v angleščini. Za tem nam je škof podelil blagoslov z Najsvetejšim. Po končani pobožnosti je vse hotelo še enkrat pozdraviti prevzvišenega vladiko. V znak hvaležnosti do ljubljenega nad-pastirja, se je župnija kakor tudi posamezni farani odzvali z denarno podporo za namene prevzvišenega in v trajen spomin mu je domači g. župnik Rev. Albin F. Moder podaril zlato posodico za krizmo.
Nato se je ljudstvo in večina duhovščine razšlo, a škof s svojim spremstvom se je ustavil na prijaznem in gostoljubnem griču ter v večernem hladu občudoval okolico in užival sveži zrak, da se malo odpočije od trudapolnega pota.
Jako pohvalno se je izrazil o župniji in lepem redu, ki vlada v župniji, dasiravno so-raznovrstne narodnosti zastopane, a ob sprejemu škofa so tekmovale med seboj s pripravami, kdo se bo boljše odzval. Drugo jutro smo imeli čast prisostvovati Ipri sv. maši, ki jo je daroval prevzvišeni, na kar smo v senci še malo pokramljali z visokimi gosti. A solnce je hudo pripekalo ter popoldan se je bližal čas, ki nam je imel iztrgati škofa iz naše srede. Prihiteli so Pittsburžani ter nam odpeljal mile goste: škofa Dr. A. B. Jegliča, č. g. Markeža, in naše domače goste Rev. John Blažiča in Luka Gladeka. Še en pozdrav in izginili so nam izpred oči.
Vladika in Vaše spremstvo nam ostanete v trajnem spominu. Vsemogočni Bog naj Vai ohrani slovenskemu narodu še mnogo let!
John Krek,
preds. dr. sv. Jožefa št. 21
Presto, Pa.
D--
Bridgeville, Pa. (Izv.)—Dan j 21. julija je bil za našo naselbino in župnijo sv. Barbare presrečen in velik in nam bo vedno ostal v spominu.. Ta dan smo imeli v naši sredini prevzvišenega knezoškofa Dr. A. B. Jegliča, nadpastirja naših bratov Slovencev v stari domovini. Zavladalo je med nami nepopisno veselje in komaj smo čakali na ta veseli trenotek.
Omenjeni dan ob 11. dopoldne so se farani podali z avtomobili proti Pittsburghu v spremstvu domačega g. župnika, Rev. Albina F. Moder in Rev. John Blažiča ter cerkvenih odbornikov, da pripeljejo slovenskega vladiko med nas.
Malo pred drugo uro popoldne so se zbrala društva z zastavami in sicer društvo sv. Jožefa št. 21 KSKJ. in nemško društvo Vitezov sv. Jurija štev. 41, ter odkorakala naproti pre-vzvišenemu, da se mu z zastavami poklonijo in ga spremijo do cerkve, kjer ga je čakala mnogobrojna množica — najmanj devet različnih narodnosti — da ga navdušeno pozdravijo.
Člani obeh društev so napravili špalir pred cerkvijo, od kjer se je podal škof v polnem ornatu v cerkev. Pred^župni-ščem so že čakali slikarji s kamero in vzeli sliko prevzvišenega z domačim župnikom ter druge čč. duhovnike : Rev. Markeža, Bogoviča, Žužeka, Kra-gelna, John Blažiča, Luga Gladeka, B. Ponikvarja in M. Ru-bicky-ja.
Potem so se podali v cerkev, kjer so jih čakali birmanci in botri. Predno so škof podelili zakrament sv. birme, so se vsi birmanci, 208 po številu, z botri in botrami razvrstili ter korakali v procesiji izven cerkve, za njimi prevzvišeni škof z duhovniki, kar je bilo zelo veličastno. Na prostem polju so se vzele slike od vseh navzočih. Te slike bodo last župnije sv. Barbare, tako da bodo birmanci kot odrasli možje in žene lahko videli v premikajočih slikah svoje mlade obraze, kajti bile so vzete^s kinematografom. Tudi prevzvišeni škof je bil ja-ko vesel ponudbe, da se bodo poslale njemu v spomin na našo župnijo ter tudi tam v stari domovini kazale.
Ko je bilo s slikami končano, je nastopila Miss Annie Der-novšek ter pozdravila škofa v slovenščini v imenu birmancev in mu podarila šopek cvetlic. Za njo pozdravi škofa v angleščini Miss Josephine Kress v imenu šolske mladine ter poda šopek cvetlic. Potem nastopi Mr. John Krek ter pozdravi
člani in članice dr. sv. Alojzija, ki tudi lastuje omenjeno amer. zastavo.
V	cerkvi so nam naš vladika najprej spregovorili par krasnih, v srce segajočih besed,, čemur je sledilo slovesno blago-slovljenje ameriške zastave. Di-ven pogled je bil na skupino, ki so jo tvorili škof in pred njimi stoječi botri in botrce; nad njimi pa se je ponosno dvigala nova zastava, kakor bi prosila za besedo, hoteč reči: "Tudi tujina Vas pozdravlja in Vam kliče: Dobrodošli med svoje brate in sestre!" — Botrov in boterc je bilo čez 20 parov. Prva botra sta bila John Simonič ml. in njegova sestra Genevieve. Po tej slovesnosti so nam prevzvišeni podelili svoj blagoslov.
V	šolski dvorani, kamor smo se nato podali, je našega višjega duhovnega očeta najprej pozdravila šolska deklica Margaret Solčič. Za njo je nastopila Mimi Zlogar, ki je v imenu mla dinskega oddelka dr. sv. Alojzija izrekla prevzvišenemu pozdrav, kakor tudi zahvalo za njegov obisk.
Sledil je ganljiv govor našega domačega župnika, Rev. Gladeka, v katerem je povda-ril. da ni vse tako. kakor se govori in piše čez našo katoliško veTo in nismo taki odpadniki, kakor zatrjujejo naši nasprotniki.
Sledilo je več drugih govornikov, kakor Mr. John Krašo-vec, Anton Malešič, M. Stareši-nič, Mrs. M. Kofalt, Ant. Petro-šič, Martin Nemeth, Mrs. Dorothy Dermeš, Anton Bratina in Marko Kofalt. V svojih govorih so obljubljali nadaljno zvestobo slovenskega naroda v Ameriki predvsem katoliški veri, kakor tudi novi domovini in njeni zvezdnati zastavi, pod katere okriljem smo našli nov svobodni dom in ki spoštuje našo vero in naš jezik. Pozabili pa ne bomo pri tem svoje stare domovine, kjer so nam tekla najlepša leta, leta mladosti, in prevzvišeni so bili naprošeni, naj ponesejo naše srčne pozdrave čez široko morje tja do naših dragih bratov.
Tako smo končali ta krasni večer, ki nam ostane za celo življenje v neizbrisnem spominu, in kakoršnega ne bomo najbrž dočakali nikoli več. Videli smo moža, velikana po duhu, kri naše krvi, katerega ljubeče očetovsko srce bije' le za našo vero in za naš mili slovenski narod.	Poročevalec.
-o-
TIHOTAPCI PRIZADETI PC ORKANU.
Miami, Fla. — Ko je m vzhodu divjal orkan, so bili ti hotapski parniki naloženi 5 žganjem za Ameriko zelo pri zadeti. Osem takih plavajočil skladišč prepovedane pijač* je razbitih, škoda je cenjen? na $250,000.
MEHIKA NA ROBU REVOLUCIJE.
SIJAJNI SPREJEM KNEZOŠKOFA IN GOSTOV V STEEL-TONU. — SLOVESNO BLAGOSLOVLJEN JE ZASTAVE.
Steelton, Pa.
Dne 23. julija je tudi našo naselbino doletela izredna čast, da smo mogli osebno pozdraviti našega velikega moža, škofa ljubljanskega.
Izmed vseh slovesnosti, ki so se vršile pri nas ob tem času, je
bilo pač blagoslovljenje ameriške zastave najbolj ganljivo.
Ob 7. zvečer smo se zbrali v dvorani, odkoder smo odkorakali pred cerkev, kjer smo se uvrstili v špalir. V sprevodu skozi naše vrste so najpreje korakali prevzvišeni, za njim pa
V boju za pravice katoličanov je padlo več oseb, mnogo je bilo ranjenih, med temi tudi otroci. — Vojaka streljali v cerkvi na vernike.
Mexico City, Mehika. — Kar
smo pričakovali, to se je zgodilo. Mehiško katoliško ljudstvo, se ni moglo ločiti od svojih svetišč, ni moglo verjeti, da ne bo smelo v svojih cerkvah več moliti, niso se hoteli ganiti iz cerkev ko jim je bilo tako ukazano; vojaki so jih s silo podili iz cerkev, v nekaterih slučajih so tudi streljali.
Iz Pachuca poročajo, da je prišlo šest žensk ob življenje, mnogo oseb, tudi otroci so pa bili ranjeni.
Calles, tiranski predsednik Mehike, nahujskan po odpad nikih katoliške cerkve izjavlja, da ne odstopi od svoje nared-be; pogum mu dajejo tudi delavski voditelji, ki so ljudstvo nahujskali, da je katoliška vera zapreka napredku.
Iz Mexico City poročajo, da je v soboto večer prišlo v mestu do boja mer* v»rriik! iti policisti, tri osebe so bile ubite, mnogo ranjenih, petdeseti mož in žena pa je bilo vrženih v ječo. Do spopada je prišlo v raznih cerkvah, ker verniki niso hoteli iste zapustiti ob določenem času. Policisti, vojaki in gasilci so napadali množice.
V soboto so imeli duhovniki veliko posla; spovedi, birma in poroke ter krsti, v katedrali je bilo 8000 otrok pri birmi, nad 3000 novorojenčkov je bilo kršenih.
Sv. Oče, Pij XI., je močno potrt vsled teh dogodkov, vendar trdno upa, da se bo konča lo s zmago katoličanov, v tej veri moramo tudi mi živeti in prositi Vsemogočnega za po moč.
-o-
OROŽNIKI V BOJU S KMETI V JUGOSLAVIJI.
Dunaj, Avstrija. —- V petek jutro so bolgarski komitaši, 60 po številu s sovražnimi nameni prišli Iv Jugoslavijo. Jugoslovanski orožniki so se takoj spustili z njimi v boj, ki je trajal 16 ur, končal se je s zmago orožnikov, katerim so prišli na pomoč vojaki.
Trije orožniki in šest komi-tašev je ostalo mrtvih na bojišču pa tudi deset ranjenih. Vojaštvo se je poslužilo lahkih topov. Ostali komitaši so pobegnili preko meje v Bolgarijo.
Poročilo pravi, da ozadje tega incidenta ni ugotovljeno, domneva pa se, da so jugoslovanski agentje izzvali te upade komitašev na jugoslovansko ozemlje, kakor tudi Romunski na njih ozemlje, da bi se s tem dolžilo Bolgare pred svetom kot napadalce. Od bblgar-ske strani se zatrjuje, da ne morejo imeti pod kontrolo ko* mitašev, ker se jim po mirovni pogodbi dovoljuje le majhna armada.
LETALSKA NESREČA; DVA MRTVA.
Washington, D. C. — Vojaško letalo na potu iz Wash-ingtona proti New, Port News, Va., je treščilo v bližini Vineyard Haven, Mass. na zemljo, letalca sta bila na mestu mrtva, letalo razbito. Vzrok, de fekt pri motorji.
'ame5b. slovenec" je najstarejši, a mora postati tudi največji
KRIŽEM SVETA.
—	Milwaukee, Wis. — Dva vojaka sta se tukaj sprla pri neki igri radi 5. centov, sledil je pretep, katerega posledica je bila, da je 16 letni, George Barmetoff, član ambulančne kompanije štev .123, na za-dobljenih poškodbah umrl.
—	San Juan, Porto Rico. — Orkan, ki je divjal v tukajšni okolici minuli teden, je bil eden izmed najhujših v teku 25 let. Mnogo je bilo človeških žrtev; pet milj železniške proge je voda odnesla.
—	Council Bluffs, la. — V kleti poslopja Monarch Manufacturing kompanije je izbruhnil ogenj, plameni so objeli tudi gorenje prostore, škoda je cenjena na pol milijona dolarjev.
—	St. Louis, Mo. — Radi malenkostnega prestopka je bil aretiran John A'. Schaetzel, star 39 let, oče šestih otrok, ki pa se je v svoji celici v okrajni jetnišnici obesil.
—	Tokio, Japonsko. — V Kaiyamurs je bila velika, poplava. Reka je prestopila bregove in preplavila neko vas, katere prebivalci so v ogorče-■niti »»1T dni sli ^»lp'/.niijVi most.
ki je bil po zatrdilu vaščanov na poti, da se voda ni mogla odtekati.
—	Tokio, Japonsko. 1— V Niigata okraju je povodenj porušila 1700 hiš, 200 oseb je utonilo.
—	Ženeva, Švica. — "Itali-j.ani naj zapravljajo svoj denar v Italiji," tako pravi diktator Mussolini. Nedavno je hotelo 2000 romarjev iz Milano o-diti v Švico na božjo pot, na meji so jih pa italijanski orožniki zavrnili, niso jih pustilo preko.
—	Danville, 111. —t John Pro-nitis, star 38 let, je bil na mestu mrtev, ko je padla na njega težka skala v Vermilon rudniku kjer je bil zaposlen.
—	Mexico City, Mehika. — Senator Manuel Hernandez Galvan in sodnik Jesus Salce-do, oba. prominentna politika, sta med prepirom potegnila: revolverje, posledica je bila, da sta oba smrtno zadeta padla po tleh.
—	New York, N. Y. — Louis J. Rhead, umetnik in športnik, star 69 let, je ujel želvo, ki je tehtaLa 30 funtov, ta lovska sreča ga je pa stala življenje, kajti od veselja ga je zadela kap. W
—	London, Anglija. — Dasiravno sfe v Bolgariji dementira vest o zaroki kralja Borisa, vendar je resnica. Poročilo od tukaj se glasi, da se je kralj Boris zaročil z italijansko princezinjo Giovano.
—	La Grange, Mo. — Dva mlada človeka sta utonila v Mississippi reki, ko se je čoln v katerem sta se vozila prekucnil. Nesreča se je zgodila ko je mimo njiju vozil neki parnik, ki je delal tako velike valove, da so čoln preobrnili.
—	Alpena, Mich. — Mrs. Peter Woloszyk je bila obdarovana z 22. otrokom, je pa z detetom vred umrla, stara je bila 40 let. Od 21. otrok jih je še 18 pri življenju .najstarejši je 24 let star.
Iz Jugoslavije
DR. FRANC DETELA UMRL. — ODKRITJE SPOMENIKA KRALJU PETRU I., VELIKEMU, V KRANJU. — RAZ-NE NESREČE. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
f Dr. Franc Detela.
V nedeljo, dne 11. julija 1926 ob pol 3. uri popoldne je umrl v Ljubljani starina slovenskih leposlovcev., do visoke starosti vedno mladi, dobrodušni satirik dr. Fran Detela.
Rodil se je 3. decembra 1850 v najuglednejši hiši v Moravčah na Gorenjskem. Njegova mati je bila sestra profesorja naravoslovja Valentina Kon-ška. Detela je kot kmetiški o-trok prišel precej pozno do študija; bilo mu je že blizu trinajst let, ko je stopil po dovršenih ljudskošolskih razredih v ljubljansko gimnazijo; bil je vseskozi odličen dijak. Ko je bil dovršil gimnazijo, je odšel na Dunaj študirat. Leta 1876 je postal profesor v Dunajskem Novem mestu. Po tridesetih stalnih letih je stopil 1906 v pokoj in se preselil v Ljubljano.
Povest, ki jo čitate v Amer. Slovencu — "Gospod Lisec," je spisal pokojni dr. Fran Detela.
S svojimi spisi si je postavil Leiela irajen spomenik v slovenskem slovstvu,v srcu svojih učencev, tovarišev in znancev si ga je postavil že zdavnaj kot vzoren, blag !n moder mož, tak v življenju, kakršen še je kazal v spisih, kakršeh se je kazal v vseh svojih delih. Tako bo živel v bodoče.
na tem mestu pred leti smrtno ponesrečili štirje duhovniki. — Šarmanovega Drav^ še ni naplavila.
Neprestane nevihte spremljata tudi grom in strela. Ravno letošnje poletje beležimo že dokaj smrtnih slučajev radi udara strele. Nedavno je med divjanjem nevihte udarila strela v viničarijo barona Pongratza v Halozah. Viničarija je pogorela do tal, a strela je zahtevala tudi dve človeški žrtvi.
Slovesno odkritje spomenika
kralju Petru I. v Kranju.
V Kranju so v nedeljo, dne 1. avgusta slovesno odkrili spomenik kralju Petru I. Velikemu. Na imenovani dan je bila v gorenjski metropoli velika slovesnost. Že tedne preje so gospodarji hiš po mestu dali svoja poslopja prenoviti in prebarvati. Bila je tudi dovoljena polovična vožnja na železnicah, kar je privabilo mnogo ljudi v Kranj.
!	-O-
I	Nesreče.
- V nedeljo, dne 11. julija, malo pred polnočjo je našel železniški uslužbenec približno 100 metrov severno od kolodvora Kresnice ležati med tiri težko ponesrečenega moža v nezavesti. Postaja Kresnice je ponesrečenca s prvim vlakom odposlala v ljubljansko bolnico. Mož je težko poškodovan na 'glavi, eni roki in nogi. Pri njem so našli le listek z imenom Fr. Krulc. Ne ve se pa, ali je to 'njegovo ime ali ime koga drugega. Star je od 40 do 50 let.
Drava je zahtevala nedavno mladostno smrtno žrtev. — V Breznu ob Dravi so zgradili splav, ga porinili v Dravo in ga [nameravali spraviti proti Fali. V Breznu nad mostom je Drava najbolj deroča in posebno nevarna sedaj, ker je vsled deževja močno narasla. Na splavu je bil poleg drugih komaj 25 let stari Šarmanov splavar. Nobeden od tovarišev ne zna razložiti, kako se je pripetilo, da so ga malo nad mostom v Breznu posneli valovi s splava in izginil je za vedno. Na kako rešitev ni bilo niti misliti, ker je Drava tamkaj silno deroča in so se baš
Suhor pri Metliki. »
Čudno vreme. Zjutraj solnce sije, popoldne že grmi, strele švigajo in močno dežuje. Ljudje imajo veliko pokošenega sena, zlasti na Gorjancih, pa posušiti ga ne morejo; mnogo ga je že segnilo. Rž in pšenica sta polegli od silnih viharjev. Koruza ne more rasti, ker ni prave toplote. Vinogradi sicer lepo kažejo, a palež se že kaže vsled vsakdanjega deževja. Kmetje vzdihujejo in s strahom gleda-
■WiM
JO V OOUOVJHOSL, CCS, KaKO DUUO
živeli, ker davki so vedno višji, a pridelki bodo slabi in pičli. — Proslava Vidovega dne se je vršila na praznik sv. apostolov Petra in Pavla popoldne v šolski dvorani. Nastopili so šolski otroci s petjem in deklamacija-mi ter z dvema igrama "Pepel-ka" in "Lojzka." Župljani so se slavnosti udeležili v Obilnem številu.
Umrl je
v petek, dne 9. julija 1.1. ob 11. ponoči v drž. bolnišnici g. Ant. Brozovič, strojni stavec Jugosl. tiskarne. Rajni je bil 34 let star, vzgojil se je v Marijani-šču, v tiskarski stroki pa se je izučil v Katoliški oziroma Jugoslovanski tiskarni. Kal bolezni je dobil na fronti oziroma v italijanskem ujetništvu.
.-o—-—
601etnico rojstva
je praznoval 15. julija g. Ignacij Zargi, znani trgovec, po domače "Pri nizki ceni" na Sv. Petra cesti v Ljubljani.
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO Itd.
VaSa denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako ae p o služite naše banke.
Dinarje, ozir. lire amo včeraj pošiljali po teh-Ie cenah:	,
500 Din _| 9.43
1.000 " --9 18.60
2,500 " -» 46.25
5,000 * -1 92.00
10,000 " -1183.00 *
100	lir ..............................$4.05 1
200 lir .............................$ 7.75 '
500	lir............................$18.50
1000 lir ..............................$35.75
Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina j« v teh cenah f« vrača, nana.	*
Zaradi neatalnoitl cen Je nemogoče vnaprej cena določevati. Mefodajn« so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila M izvršujejo po poit) aH pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO Pisma In pošiljke naslovit« mi 1
ZAKRAJSEK & CESARK 1
455 W. 42nd ST.. NEW YORK. 11. Tj
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
AMEKIKANSKI Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkov in dncvov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III.
Telefon: Canal 0098.
Naročnina:
Za cclo leto......................................$5.00
Za pol leta ....................................... 2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ............................. 6.00
Za pol leta ......................................... 3.00
The first and the oldest Slo-, venian newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, III.
'Phone: Canal 0098.
Subscriptions:
•or one year ....................................$5.00
?or lvilf a year................................... 2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year --------------------------------- 6.00
For half a year-.....................—_ 3.00
POZOR:—Številka poleg Vašega naslov^ na listu zrtači, do kedaj imate list plačan.' Obnavljajte naročnino točno ,ker s tem veliko pomagate listu.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne,—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Dr. Anton Korošec:
Balkanska politika.
Do zaključka miru po svetovni vojni se je politika balkanskih narodov udejstvdvala v pravcu, da se osvobodi vpliva Turške in Avstro-Ogrske. Z balkansko vojno je bil likvidiran turšk! vpliv, s svetovno vojno avstro-ogrski. Svetovna vojna je ustvarila na Balkanu veliko državno zajednico, kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki zavzema zaradi svoje velikosti med drugimi balkanskimi državami predominanten položaj. Vse njene sosedinje na Balkanu so manjše in slabejše, le Turška in Italija, ki s svojim ozemljem segata tudi na Balkan, sta večji in močnejši. Toda Turška je za sedaj desinteresirana na Balkanu. Ali bo tudi za bodoče, je dvomljivo. Ovire, ki jih stavi Turška izseljevanju turškega in muslimanskega elementa v svoje pokrajine, bi opravičevale naš dvom. Njena želja, da ostane ta element še nadalje v mejah naše države, se lahko tolmači kot namera, da se bo Turška, ko uredi svoje notranje razmere, začela zopet bolje zanimati za Balkan, Za sedaj je edino Italija ona sosedinja, katere politiko mora najmočnejša balkanska država zasledovati z največjo pazljivostjo.
Povojna italijanska politika je imperialistična. K temu jo prirodno nagiba prevelika populacija in nedostajanje sirovin. Najbližje ji je ozemlje ob Sredozemskem morju, zato so tudi njene oči obrnjene na Afriko, Azijo in Balkan. Toda v Afriki in Aziji se. mora povsod srečati z močnejšimi državumi, z Angleško in Francijo. Manj ne.varna ji ;je ekspanzija ha Balkan. Zato pa Italija pomeni permanentno nevarnost za mir na Balkanu, a tudi permanentno nevarnost za integriteto največje balkanske države, kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. To je dovolj jasno občutila jugoslovanska država že v kratkem Xnsii no svetovni voini. Tn ker nimamo ne Volie. ne moči. da
obračunamo z Italijo, se je sklenilo z njo prijateljsko zvezo, ne sicer s srcem, a z razumom. Vkl.jub temu je ostala italijanska nevarnost za nas latentna tem bolj, ker romanticlzem' zunanje politične koncepcije tedanjega italijanskega prenjierja Mussolini j a' vidi v Balkanu tudi ozemlje starega rimskega imperija.
Glavna pogreška jugoslovanske politike napram Italiji je vse do danes, da se nahaja v diplomatično-politični areni sama z Italijo. Še po Lokarnu, ki je Jugoslovanom dal vendar le plainer, kako je treba v zunanji politiki za svojo usodo zainteresirati kolikor mogoče veliko število drugih držav, je storil zunanji minister veliko napako, da je šel najprej v Rim se pogovarjat o garancijskem paktu, ih še le Pariz ga je moral opomniti, da je taka politika nevarna. Ni se treba Jugoslovanom samim raz-govarjati z Rimom, ako je Pariz,voljan in pripravljen, da je pri teh razgovorih kot tretji zraven. Za slabejso državo pomeni vedno pogreško, ako sama, tete a tete razgovarja z močnejšo.
V vseh dosedanjih aranžmanih in pogodbah z Italijo so Jugoslovani'kot slabejši podlegali. Saj so bili tudi navadno brez šekimdanta. Posledica tega je, da v notranji politiki, v svojem notranjem razvoju že na vsakem koraku neprijetno čutijo italijanskega sqseda. Isto je v zunanji politiki. Izjemo tvori samo ona zunanja politika, katero vodijo v sklepu male antante. Vsa prizadevanja Italije, da vodi politiko, v kolikor rezultira iz nasledstva avstro-ogrskega ozemlja, so bila do sedaj vsled spretnosti malo-antantinih voditeljev brezupešna. In zato Italija nima €olj vroče želje, nego da razpade mala antan-ta. A razpad malo antante bi za Jugoslovane pomenil še večjo, usodepolno odvisnost od Italije. Zato bi imelo za nje nedo-gledne posledice, ako bi nasedli italijanskim' intrigam, ki se pojavljajo od časa do časa, češ, vi se pustite voditi od dr. Be-neša. To vodstvo, a sigurno imajo na njem1 tudi Jugoslovani svoje zasluge, dosedaj ni bilo slabo.
Ker Jugoslovane Italija ne more izriniti iz mate antante in dobiti kot voljno igračko popolnoma v svoje roke, zato je tem aktivnejša na Balkanu.	čiJj je, postati voditeljica držav
na Balkanu. A ta naloga pripada po prirodi samo Jugoslaviji.
In v tem oziru delajo Jugoslovani drugo napako, ker radi svoje pasivnosti do sedaj ni so uspeli, da bi postali faktični voditelji balkanske politike. Kakor po boju leže ranjene balkanske države na bojišču in Jugoslovani nismo umeli, jih zbrati in postaviti v eno fronto, ki bi nam koristila, a drugim ne škodila. Angleška nas je po Grčiji dala opozoriti, da je skrajni čas, da se ustanovi balkanski pakt,, zveza balkanskih držav, v istem smislu nam govori tudi Francija, pamet nam to pravi, a mi smo pasivni in medtem s strahom gledamo, kako se je Italija usidrala v Albaniji, približala Grški in Bolgariji ter ostala zvesta tradicionalnemu prijateljstvu napram Romuniji.	'
Mi odlagamo ustvaritev balkanskega pakta z izgovorom, da še razmere na Balkanu za nas niso zrele. To je res, a res je tudi, da mi do sedaj nismo ničesar storili, da bi hitreje dozorevale. In v tem leži naša glavna krivete, da ne pridemo do političnega vodstva na Balkanu.
Da smo izgubili teren'v Albaniji, smo največ sami krivi, ker se po zadnji spremembi vladnega režima v, Albaniji nismo več dovoljno'larigali za to zemljo, dočftn je Italija skrbela, da je na vsakem polju prožela albanski narod s svojim1 uplivom in na koncu dobila na svojo stran tudi sedanjo vlado, čeprav je ta prišla na krmilo z našo pomočjo proti volji italijanske politike. Albanija je bila zrela za balkanski pakt pod našim vodstvom, bila bi ga svojčas sprejela z veliko radostjo, a danes plava Albanija v italijanskih vodah ter je zelo dvomljivo, da bi se dala pridobiti v sedanjih razmerah za zvezo balkanskih držav.
(Konec jutri.)
NESREČE MED NAŠIMI ROJAKI V WILLARD.
Willard-Tioga, Wis.
Cenjeno uredništvo:— V naslednjem poročam nekoliko ža-postnih, žal le malo veselih vesti. Ko je Mrs. Toleny hotela prestaviti neko posodo, 'ji je 'spodrknilo in je padla po stop-'nicah v klet; zlomila si je roko. j— Otroci.so se igrali, pri tem'je pa padla .petletna hčerka Mr. Fr. Francelna tako hesrečno, da si je zlomila nogo. — Pri o-biranju borovnic je padla Mrs. A. Schwamb preko neke grape, zlomila si je nogo. Nesreča nikoli ne počiva, zato panoramo biti vedno pripravljeni. — Vsem poškodovancem želimo Bkorajsirega" okrevanja. $
Poleg žalostnih vesti naj na tem mestu sporočim tudi eno veselo. V nedeljo, dne 15. avgusta, priredijo tukajšnji farmarji skupni sestanek — piknik. Za žejna grla bo dobro preskrbljeno. Kar se pa tiče za lačne želodce, bo pa nekaj posebnega, kajti Mr. Mike Podobnik bo pekel kostruna, velikega, mogoče še dva. Ker je Mike veščak v tem poslu, smemo u-pati, da bo izvršilna pečenka. Zatorej ste prav vsi uljudno vabljeni na omenjeno nedeljo k Mr- John Bajuku, kjer bo piknik. Podpisani prav iz srca obžaluje, ker ne bo mogel biti pričujoč, kajti oditi mora na konvencijo K.S.K. Jednote v Pittsburgh, Pa.
Zadnje dni sem se mudil med rojaki na Gormansu, kjer sem obiskal naročnike Amer. Slovenca. Povsod sem bil prav prijazno sprejet, videl sem le vesele in zadovoljne obraze.
Vreme imamo sedaj prav lepo in gorko.
Pozdrav vsem rojakom!
Ludvik Perušek, zastop.
--o—-—
RAZNE VESTI IZ GILBERTA.
Gilbert, Minn.
Nihče se ne oglasi iz našega mesta. Kaj je vzrok, saj je ven-'
dar v naši naselbini pra^. veliko šJ;evilo naročnikov na Amer. ŠJovenca, ki je postal zelo zanimiv, tako da bi ga jaz za nobeno ceno ne pustil. Preberem ga od konca do kraja, potem še naprej dam drugim, da ga či-tajo. Ker se drugi ne oglasijo, zato sem se pa jaz, priznati pa moram, da je največji vzrok le — lenoba, sicer bi že še kdo kaj pisal.
Dne 25. julija smo imeli tukaj v cerkvi sv. Jožefa prvo sv. obhajilo. 65 malih dečkov in deklic je prvič stopilo k mizi Gospodovi. Lep dan je bil to, da bi vsaj ta mladež ostala še za naprej zvesta sv. veri in hodila pogosto k sv. obhajilu! fJJn^" I'/, juiija smo imeli volitve ža šolski odbor. To pot smo se dolSlo postavili, izvolili smo novi odbor, ki bo z nami in nas razume. Zmagali smo katoličani. Cast volivcem in volivkam!
Pred dobrim tednom je utonil v tukajšnem jezeru devetletni Tony Qmerza, sinček Mrs. John Omerza. Šel' se je kopat, zašel je'v pregloboko vodo in po njem je bilo. Pred šestimi meseci je pa njegovega očeta zadel mrtvoud. Pač žalostno za mater in ostale. Materi, sestram in bratom iskreno sožalje, Tončku večni mir in pokoj!
V'zakonsjki jarem sta skočila John Drešar in Miss Boitz. — John je sin gorenjskih starišev, rojen v Ameriki, tako tudi njegova nevesta. — Anton Germ nam je vzel iz naše srede Anico Bruks, odpeljal jo je menda v Cleveland, O. Tone je rekel, da ne pusti svoje drage v tej mrzli Minnesoti. — Pravijo tudi, da namerava John Potočnik pripeljati pred oltar nevesto Miss Stupica. Tacega mnenja je tudi Krank Vranik, ki popelje pred oltar Misš Mustar.' Bog daj vsem tem mladim zakonskim parom veliko veselja in blagoslova!
Kar se pa dela tiče tukaj, je
sto pod ničlo. Vsi rovi so zaprti že par let, pa tudi še nič ne kaže, da bi bilo kaj boljše. Kar je nas oženjenih, hodimo na delo v druga mesta, fantje so se pa razkropili po širni Ameriki. Mnogo je praznih domov, v najem ne moreš dati stanovanja, ker semkaj nihče noče priti. Z<* trgovce je zelo slabo, pa tudi za one, ki točijo mehko pijačo, zlasti, še, ako suhači s svojim nosom kaj trdega zavohajo. V takem slučaju pa je joj. Ko bi bilo malo več složnosti med na-|imi Slovenci, bi marsikateremu ne bilo treba sedeti za mrežami . . .
Imeli smo tudi čast pozdraviti v našem mestu prevzv. kne-zoškofa dr. A. B. Jegliča. Sprejem ni bil tak kot se tako visokemu gostu spodobi, ker smo prekasno zvedeli, da bodo tudi našo naselbino obiskali. Postavili smo v naglici par mlajev in mestni možje so ukazali razobesili po vsem mestu zastave. Tukaj so pokazali drugorodci, kako znajo spoštovati velike može, ne glede na njih narodnost. Vsa čast mestnim očetom. Od teh naj bi se učili naši odpadniki, ki mažejo po brezver-skih listih vse polno obrekovanja in sramotijo našo vero. Ti, ki se po krivici nazivajo delavski prijatelji, niso prav ničesar še storili za dobrobit delavca. Vse kar znajo, je le blatenje duhovnikov in vse, kar je katoliškega.
Ker se je že moj dopis zavlekel in časa malo, ker me čaka nabrušena kosa, zatorej naj končam. Prav pridno sedaj pri nas kosimo, potrebujemo pa dekleta, da bi grabile. Ako jih imate kaj odveč, nam jih pošljite iz Chicage. Naše žene imajo tako veliko opravila doma.
Kmalu se zopet kaj oglasim, do tedaj pa ostanite zdravi vsi rojaki, zlasti pa minnesotski kosci in grabljice.
Gilbertski kosec.
-o---
REZULTAT ELYJSKIH VOLITEV V ŠOLSKI ODBOR. |	Ely, Minn.
Dne 20. julija je bila v Ely volitev šolskega odbora. Bilo;je šest kandidatov za izvolitev dveh uradnikov za dobo treh let. Med Jemi je kandidirat na neodvisnem tiketu Slovenec Jos. Markovich, član mestne policije. Poleg tega je bil na kandidatni listi tudi Bernard M. Lambert, tudi na neodvisnem tiketu. Eni Slovenci so volili Markoviča in drugi zopet Lamberta, nekateri so pa volili oba. Ker je bila ta stvar nepremišljena ih po volji nekaterih tako organizirana, sta oba kandidata zgubila. Poleg tega je imel Lambert še drugega konkurenta z imenom Bonier.
Mr. Bernard M. Lambert se uljudno zahvaljuje Slovencem za njih uslugQ na dan volitve. Volitve postajajo vsako leto bolj živahne, najsibo te-ali one. Veliko pa je še naših ljudi, ki se toliko brigajo za volitve, kakor za lanski sneg. Imajo sicer volivno pravico, a se je ne poslužujejo, godrnjajo .pa takoj jčez tega ali onega. Jaz pravim, ,ta-k človek ni dober državljan, kajti on ne izpolnuj.e svojih dolžnosti kot državljan.
V jeseni meseca novembra bo zopet bitka z glasovnicami. ;Za urad cestnega komisarja se
bosta bojevala Jakob Pete, Finec, stanujoč na Ely, in William Fay, sedanji cestni komisar, za St. Louis okraj. Kaj je Mr. Fay za Slovence, to elyski Slovenci dobro vedo. On je ja-ko naklonjen revnejšim družinam. To pa nekaterim ni po volji, ako si kakšen, revnejši človek nekoliko opomore iz težkega položaja, tu se pokaže tista podedovana nevoščljivost, pa hvala Bogu, teh je le nekaj.
Pravočasno se moramo skupno odločiti, da na ta način pokažemo svojo politično moč, le potom tega se nam bo izkazala hvaležnost potom zaslužka naših ljudi na okrajnih cestah. Ko se bo bližal čas volitev, bom še kaj več o temu pisal.
Dne 24. julija je nenadoma preminul rojak Leopold Kuz-ma, rodom iz Zočenc pri Črnomlju. Prišedši od nočnega dela domov, je pa zajtrku imel nekaj opravka v pritličju hiše. Nesreča je hotela, da se je dotaknil električne žice, ki ni bila ovita, ker so bila tla vlažna, je električni tok še bolj deloval. Nesrečnež je bil pri priči mrtev. Zapušča vdovo s tremi malimi otročiči. Kakor se sliši, ni bil pri nobenem društvu. — Družini naše sožalje!
Ako je še kakšen Slovenec v naši naselbini, da ni pri nobenem društvu, naj mu bo to zopet vzgled, da človek nikoli ne ve, kje ga smrt čaka. Dobrih katoliških društev je dovoflj na razpolago.
Pozdrav!
Jos. J. Feshell.
Pred dvema tednoma je umrl po 4mesečnem bolehanju Mr. Frank Strukel. Mirno je v Gospodu zaspal pri svojem stricu Mr. A. Struklu, kjer je tudi ležal na mrtvaškem odru. Zapušča v starem kraju ženo ter dva otroka, tukaj pa nekaj sorodnikov. Bil je član dveh društev. Naše sožalje njegovi družini ter sorodnikom!
Pri Mr. in Mrs. Avgust Mover se je prvikrat oglasila Mrs. Štorklja in jim pustila brhko hčerkico, pa tudi pri Mr. in Mrs. John Ujčič sta bila obdarovana s prvim prezentom, tudi brhko hčerko. Vsem skupaj iskrene čestitke!
Pozdrav!
Mrs. A. Okolish.
KAKO SE GIBLJEJO BAR-BERTONČANI.
Barberton, O.
Že dolgo časa ni bilo nobenega dopisa v Amer. Slovencu iz naše naselbine. Zatoraj mi db-volite, da jaz nekoliko poročam starih in novih novic, katerih ne manjka.
Nedavno so naši fantje priredili "basket party," ki je bila povoljno obiskana, dasi so take prireditve pri nas še novost.
Imeli smo pa tudi cerkveni piknik. Vsega je bilo zadosti, zabave ni manjkalo za otroke, pa tudi ne za odrasle/Prebitek je bil prav povoljen, da smo zo-'pet nekoliko dolga odbili.
Dne 25. julija smo imeli prvo |sv. obhajilo. Bilo je 13 deklic in 11 dečkov prvoobhajancev. Naš č. g., župnik Father Bom-bach so naše malčke jako lepo pripravili za ta velepomembni dan, ko so pristopili prvič k mizi Gospodovi.
Dne 19. julija so prišli k nam prevzvišeni knezoškof, dr. A. B. Jeglič s spremstvom. Vsi fa-rani bi jih bili radi videli, a ni bilo to mogoče radi cleveland-čanov, ki nam niso prav nič privoščili, tudi ne enega večera, da bi se kaj pomenili, ali pa vsaj videli častitljivega starčka. Za spi'ejem nismo prav nič pripravili, tako je bilo vse na hit-rico.
Pred kratkim, je tukaj umrla Mrs. Mary Kranjec, po domače Jeršanova mati. Dosegla je visoko starost 78 let. Članice materinega društva so jo spremile k večnemu počitku, čigar članica je bila pokojna. Zapušča 2 hčeri, Mrs. J. Adamič in Mrs. F. Paulič ter enega sina, Mr. Franca Kranjec. Družinam naše sožalje.
SIROM SLOVENIJE.
Umrl je g. Leopojd Amon, provizor v Stopercah. V svoji službi si je vsled prehlajenja nakopal jetiko. Pogreb je bil v petek, dne 9. julija.
Nesreča. Tvrdka "Slograd" čisti hišo trgovca g. Josipa Mol-la. Pri postavljanju odra je padel z lestve delavec Novak Ivan in si pri tej priliki zlomil dve rebri in razen tega dobil poškodbe na glavi.
Smrtna kosa. Dne 6. julija je preminul v Zrečah pri Konjicah zeveden katoliški mož, posestnik Pavel Rušnik. Pokopan je v Zrečah. Rajnik je bil tast Mimi Lamutove, sedanje go-N spodarice na Gradčiču.
Posledica lahkomiselnega streljanja. V Poljčanah so se neki vinjeni gostje, kakih 20 po številu, vračali iz gostilne proti domu. Med potjo je eden pobegnil samokres ter ustrelil večkrat v zrpk. En strel pa je oddal tako nespretno, da je zadel Josipa Šmida v koleno. Poškodba je bila težka, ker je Šmidu krogla obtičala v kolenskem, sklepu in prepeljati so ga morali v ljubljansko bolnico.
Usodna pomota. Zidar France Mozetič je delal v podstrešju Alojzija Barčuna v Zeleni jariii. Med "defum je našel Jene«" napolnjen s črno tekočino. Bil je uverjen, da je črna kava in napravil par krepkih požirkov. V istem hipu pa je že začutil |ilne.' bolečine, zgrudil se je in onesvestil. Pil je Tizol. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so mu sprali želodec in ga rešili smrti.
Umrla je v bolnici v Mariboru gdč. Zofka Vajland v 20. letu. Bila je vneta magdalenska cerkvena pevka, v vsakem oziru zgledna in zato obče priljubljena. — V Studencih pri Mari-; boru je dne 8. julija umrla gospa Zinka Milisavljevič, rojena 1 Mlinarič, bivša učiteljica v Sre-! dišču, stara 23 let.
-o-
SMRTNA KOSA.
Chicago, 111. — V petek, dne j 30. julija ob 1. uri zjutraj, je na svojem domu, 2307 So. Lincoln cesti, mirno v Gospodu zaspal naš. rojak Andrew Mi-roslavich. Pogreb se je vršil s 1 sv. mašo v cerkvi sv. Štefana v pondeljek 2. avg. ob pol deseti | uri zjutraj. Pokojni je bil i blag mož, zapušča vdovo in ! štiri otroke; bil je član treh katoliških društev. Preostalim naše iskreno sožalje; pokojnemu mir in pokoj!
>-o——
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA"
MLADI KAREL.
"Mati, on je sam in zapuščen!"
Zdele so se ji te besede kot nekak očitek in je odgovorila: "Kaj pa ti veš o t%tn! Ali ti je povedal, da je.sam in pozabljen od celega sveta?"
"Ne, tega ni povedal," je odgovoril Karel in gledal v strahu materi nasproti in videlo se mu je, kakor bi še kesal, da je izgovoril te besede.
Ves potrt se je podal na to, proti hotelu. Premišljeval je vse, kaj je mati govorila, ali bo oče tako ljubezniv ali ne?
V strahu je vstopil v hotel in srce mu je bilo bolj kot prejlni teden. Prišel je v sobo. Oče ga je sprejel še z večljm'veseljem in zaupanjem. Poljubi ga in vpraša, koliko časa sme ostati pri njemu.
"Toraj do večerje smeš ostati, tedaj imava čas celo popoldne in greva na izpre-hod ven iz mesta."
Oba sta korakala ob reki in nato zavila v hribček, majhen gozd, kjer je fcarel pokazal mesta, kjer sta se z materjo ljubkovala in zabavala.
Solnce je dobro in ljubko ogrevalo gozdove in travnike v svoji jesenski krasoti.— Oče je govoril tako ljubeznivo, toda vendar, Karel ni bil popolnoma vesel in zadovoljen. Mislil je na mater in kako M bilo prijetno, da bi se sprehajali v tej lepi naravi vsi skiipatf v pravi družinski-sreči. Nekaj se mu je oglasilo, pri srcu, da Vse bi se lahko še zgodilo, samo da ne bi bilo Maksa. Začel ga je sovražiti pri srcu.
Oče je opazil, da se je Karel nekam zamislil in videl je žalosten izraz ne dečko-
vem licu. Vsede se na travo in potegne dečka k sebi, ga sprašuje z zavitimi vprašanji tako, da je skoraj zvedel od dečka, kaj ga je tako razžalostilo.
OČe je postal razburjen in bolelo ga je pri srcu; njegov obraz se je spremenil, da se je Karel Ustrašil. Dve debeli solzi So se mu potočili, — dečko je to opazil, zjoka se in se stisne v očetovo naročje:
"O, papa," se je stiskal k očetu in jokajoče rekel: ''Zakaj nisi naju z materjo preje tako ljubil kot sedaj? Tako bi ostali vedno slcupaj v ljubezni!"
Oče pritisne svojega jokajočega otroka k sebi in govori bolj -zase kakor za dečka:
"Tako je včasih s človekom; to, kar ima, ne ve ceniti." Šele potem, ko enkrat zgubi srečo, tedaj se mu šele odprejo oči." Nista dosti več govorila, toda z roko v
roki sta se počasnih korakov pomikala proti domu.
"Ne moreš ostati še nekoliko v večer z menoj?" je vprašal oče, ko se je Karel pripravljal za odhod."
Karel je odkimal z glavo: "Mati mi je naroČila, da naj točno pridem k večerji."
"Je sama doma?"
'£pče, nikdar ne ostane — za večerjo."
Oče se je nagnil k sinu in mu šepetal, kakor bi se svojih lastnih besedi bal: "Kaj ne, otrok moj, da boš prišel k meni, če se mati zopet —; poroči —
se je stresel,
nokoliko , ganil S,
Karel glavo.
"In še to: ol>fjubi mi, da boš še prišel k meni. — Ti si moj nad vse vredni otrok!" Oče je jokal, ^juirel je bil presenečen od
prepozne očetovske ljubezni. Še enkrat sta se objela in deček je hitel na to proti domu. Ko pride domov, mu služkinja odda pismo, katerega ji je dala mati za Karela. Pisano je bilo, da naj ne čaka na njo, da je morala na važen sestanek, naj sam odvečerja in gre brez skrbi spat.
Vprašal je služkinjo, če ve, kam je šla? Odgovorila mu je, da je prinesel častnikov strežnik pismo in kmalu na to je sam prišel z lepo kočijo in sta se odpeljala neznano kam.
Hudo je bilo dečku in pri tem mu je prišlo na misel, da je očeta odvrnil, da bi z njim'večerjal. Hitro vzame kapo in hiti nazaj proti hotelu, če mogoče, še dobi očeta na mestu.
(Kortec jutri.)

Tvoj nedeljski tovariš.
Rev. J. C. Smolej	'

BARVE - MIZARSTVO - ZFlEZNiNA
Prodajam vsakovrstno barve, varniSc itd. po najzmernejših cenah. Barvam hiše znotraj in zunaj. Lepim stenski papir. Izvršujem vsa mizarska in tesarska dela. — Prodajam vsakovrstno železnino, različno orodje in vse ltar potrebujete v-tem oziru za Vaš dom. — Prodajam tudi vsakovrstne šipe (šajbe.)	/
John Kosmach
SLOVENSKA TRGOVINA Z 2EJ-EZNINO
1804 V/est 22nd St., Chicago, 111-\
Phcne; Canal 0490.

"AMERIKANSKI SLOVENEC"
TEDENSKI KOLEDAR.
11. po bink. — Jezus ozdravi gluhomutca. M. 7.
8	Nedelja — Cirijak, m.
9	Pondeljek — Roman, muč.
10	Torek — Lavrencij, muč.
11	S^eda — Suzana, dev.
12	Četrtek — Klara, dev. Hilarija, muČ.
13	Petek — Janez Berkh-man.
14	Sobota — Vigilija Evze-bij, sp. Anast. d.
ENAJSTA NEDELJA PO BINKOŠTIH.
Sem najmanjši med apostoli, in nis^m vreden, da bi bil imenovan apostol, ker sem preganjal božjo cerkev.
1 Kor. 15, 9.
"Sem najmanjši med apostoli, in nisem vreden, da bi bil imenovan apostol, ker sem prej ' ganjal božjo cerkev." Te fce-sede je napisal apostol Ravel v listu k Korinčanom. Kaj je pač čutil v svojem srcu, ko je te besede pisal? Ko bi mogli videti v njegovo dušo, bi videli njegovo globoko bolest, ki mu je razjedala srce, kadar se je spomnil, kako je preganjal Kristusovo cerkev; videli bi njegovo globoko žalost radi preganjanja cerkve^
Prijatelji, koliko je še dandanes takih, ki preganjajo Kristusovo cerkev! In ti preganjalci vabijo še druge k pe-bi: hujskajo, ščuvajo, lažejo, obrekujejo itd. Se bote dali tudi- vi od njih zapeljati^? Ne storite tega, da ne bo tudi vam, kakor apostolu Pavlu, pozneje žalost razjedala srca, ko je resnico spoznal. Premišljevati hočem danes ž vami o tem preganjanju .cerkve, pokazal vam bom, da je boj proti cerkvi
vnstnrtj, nouspošni in
2. — grozen.
Boj proti cerkvi je zastonj brezuspešen.
Koga pa preganja ,kdor preganja cerkev? Na to nam daje odgovor Kristus sam, in sicer dal je najprej odgovor Savlu. Savel je kruto preganjal cerkev; in ko ga je na poti v Damask razsvetila luč iz neba, ko je padel na zemljo, je slišal gl.as: "Savel, Savel, zakaj me preganjaš?" In je vprašal? "Kdo si, Gospod?" In slišal je odgovor: "Jaz sem Jezus, katerega ti preganjaš."
Jaz sem Jezus. . . Sina Božjega preganja, kdor preganja cerkev. Sina Božjega preganja, kdor se bojuje proti cerkvi. Mislite li, da bo človek, da bo narod, da bo država, ki preganja cerkev, zmagala?
Koliko ljudi,j, koliko držav je že preganjalo Kristusa! Herod je hotel pokončati malega otročička, Jeruzalemčani s b preganjali Kristusa: "Kri njegova naj pride nad nas in naše otroke," so vpili. KmtUs je bil sicer križan, pa je tretji dan zopet vstal od mrtvih. Rimska država je preganjala krščanstvo skozi celih 300 let, kruto preganjala, .a cerkve ni uničila. Julijah Odpadnik je hotel pokončati cerkev in Kristusa, toda premagan je moral heho-te priznati in klicati :"Zmagal si, Galilejec." S krvjo in z mečem šo hoteli ugonobiti cerkev, a ni se Jim posi*ečiIo, cerkev zmaguje. Hudi šo boji proti cerkvi, proti katoliški veri sedaj v Mehiki, preg.anjajb, izganjajo škofe, duhovne sestre, zapirajo cerkve, zapirajo šole, groze, da bodo uropali vse cerkveno imetje, so hudi časi, a cerkve ne bodo uničili. Koliko je bilo že držav, koliko ce-( sarstev, razpadla so, hi jih več, — cerkev pa še vedno stoji, in bo stala do konca .sveta.'
Bojevali se pa niso proti cerkvi, proti Kristusu samo z mečem, bojevali so se tudi s
krivimi nauki. Dvigali so se krivi preroki, kakor je to Kristus prerokoval, zmote so se nekaterih prijele, in videti je že bilo, da odpade vse od cerkve, in da bo cerkve konec. Se je pa li to zgodilo? Ne in ne! Kolikor bolj so divjali nasprotniki, toliko gorečnejši so bili zagovorniki cerkve. Kar je odpadlo od cerkve, to je v kratkem času razpadlo na razne sekte, cerkev pa razširja svoje mogočne veje vedno bolj in bolj. Posamezniki bodo od cerkve odpadli, kakor vidimo to med našim narodom, odpadle bodo cele družine, odpadla cela mesta, odpadle cele države — so to le vejice, drevo, deblo cerkve pa ostane, teg.a ukon-čati ne morejo. Cerkev bo trajala do konca sveta. Tu se spolnjuje, kar je rekel Gamaliel, ko so se višji duhovni v Jeruzalemu posvetovali, kako uničiti cerkev: "Če je to ljudsko delo, bo razpadlo samo od sebe. Če je pa od Boga, ga pa uničiti ne bote mogli." Nesrečen je t.a, ki odpade; nesrečen ta, ki se bojuje proti cerkvi, ne bo pogubil cerkve, pač pa bo pogubil sebe in te, katere je zapeljal.
Boj proti cerkvi pa ni samo zastonj, ni samo brezušen, ta boj je tudi grozen.
Grozen v prvi vrsti radi tega, ker je to boj proti Sinu Božjemu, torej proti Bogu. Boj proti Bogu! Kake posledice bo pa tak boj iniel? Ali bo tak človek odšel ali ušel kazni?
Je fes, da Bog dolgo čak.a, predno udari. In če čaka, če takoj ne udari, naj nikdo ne misli, da gleda Bog mirno na ta boj proti cerkvi. Gospod gleda in čaka. Ljuliko je na-■so.ial sovražnik med pšenico, apostoli so jo hoteli poruvati, pa Gospod je rekel : "Pustite vse do žetve. . ." pustite ljuliko in pšenico. Prišla bo žetev, in to se bo spolnilo pri verskih odpadnikih, kar je Apostol Pavel napisal v listu k Judom: "Grozno je pasti v roke živega Boga."
Dvignil se je proti Kristusu Herod, dvignil židovski narod, dvignil se Mohamed, dvignil se angleški kralj vHenrik, dvignil se Luter, Kalvli, dvignil se /Napoleon, dviga se sedaj Mehika, koliko zgledov bi lahko našteli! Izginil je Herod, izgl nil je Mohamed, ni Lutra, ni Napoleona, dviga se katoliški narod v Mehiki proti preganjalcem, nesrečen bo konec vseh, ki so se kedaj dvignili proti Kristusu in njegovi cerkvi !
kev božjo preganjal." Da, Pavel je bil poprej Savel, mnogo jih je odvernil od Kristusove cerkve, zato je pozneje tako britko tožil. Toda popravil je vse, trpel je za Kristusa, dal svoje življenje za njegov,nauk, ni se bojeval več proti Kristusu, ampak za Kristusa.
Tudi vas, prijatelji, hočejo brezverski odpadniki zapeljati, potegniti v svoj tabor. Ali bote šli za njimi ? Mislite na se, mislite na apostola Pavla, misli na njegove besede, katere smo danes premišljevali! Ne dajte se zapeljati! Bodite zvesti učenci Kristusa Gospoda! In Kristus vam bo dal svoje plačilo, kakor je je dal apostolu Pavlu. Amen.
mestih v Atlantskem oceanu. Vendar je profesor Ilaber za svojo osebo zaključil iskanje ter izjavil, da ne bo nadaljeval dela ker se ne izplača. Stroški za ekspedicijo so namreč o-gromni in vrednost pridobljenega zlata jih niti od daleč ne odtehta.
IZJAVA MARŠALA PILSUDSKIJA,
ZLATO IN MORJE.
Daleč naokoli znani berlinski kemik, profesor Ilaber je pred kratkim predaval na kongresu kemikov v Kielu o pridobivanju zlata iz morske vode. Teorija o pridobivanju zlata iz morja je že zelo stara in sega v petdeset, šestdeset in sedemdeset let prošlega stoletja. Po najstarejših podatkih bi bilo to podjetje zelo pridoben posel. V vsaki toni morske VO'
'Grozen je pa ta boj tudi, ker je to boj proti največjemu dobrotniku. "Moje ljudstva, kaj sem ti storil," je napisal prerok Mihej. Da, kaj nam je storil Zveličar? Iz ljubezni do nas je postaj'človek, iz ljubezni do nas trpel, da bi nam odprl nebesa. Ljudstvo moje, kaj sem ti storil!
In glejte, kako plačujejo ti, ki se bojujejo proti cerkvi, Kristusu za njegove dobrote!
Konečno je ta boj grozen, ker bo preganjalce cerkve pahnil v večno pogubljenje. Ti sovražniki cerkve, ki se proti nji bojujejo, iščejo tovarišev, pomagačev, in žalibog le premnoge jih vjamejo v svoje mreže, ker so v verskih resnicah premalo poučeni, verskih resnic dobro ne poznajo, pa v času skušnjav odpadejo. In taki odpadniki so še hujši, kakor zapeljivci sami: so pravi apostoli pogubljenja v svoji družini, v svoji občini, V svojem narodu! Grozna odgovornost, ki čaka take ljudi!
"Sem najmanjši med apostoli, in nisem vreden, da bi bil imenovan apostol, ker sem cer-
Poljski diktator se ne briga kaj mislijo druge države o njegovi politiki. — Na Poljskem so premogarji obrnili hrbet komunistom.
Varšava, Poljska. — Maršal Pilsudski, poljski diktator izjavlja, da Poljska ne potrebu-^ je, da bi se v njene notranje zadeve vmešavale druge države, pravi, ako jim naša notranja politika ni po volji, naj gredo v peklo. Pristavlja, da oni vodijo državo tako, kakor sprevidijo, da je najbolje za nje, ne oziraje se na druge. Rekel je tudi, da so Poljaki hvaležni Ameriki kar je ona za nje storila, a vendar si ne bodo pustili od nje diktirati.
Resnica je, da je premogar-ska stavka v Angliji rešila Poljsko pred finančnim polomom in ojačila stališče Pilsud-, skija. Ko se je stavka začela, je bila Poljska na robu propada in njeni premogarji so počivali. Brezdelje je bilo vzrok, da so poljski premogarji pokazali hrbet komunistom in kopljejo premog za Anglijo. Lastniki premogovnikov pa zahtevajo sedaj, da bi premogarji delali po devet ur na dan, kajti naročila za Anglijo so o-gromna, a pied delavci se je začelo gibanje za stavko, dasi tudi se jim obljublja višja plača.
Zaupanje v Pilsudski j a na Poljskem je veliko. Neki poljski državnik je rekel: "Naša vlada ima železno roko Pilsud-sldja, s katero bo preprečila vsako nevarnost, ki bi pretila napredku Poljske."
-o-
Najmanjša cerkev v Londonu, sv. Etelburge, je stala že pred velikanskim londonskim požarom 1. 1666. Zato je po zakonu zaščitena ter je ne smejo podreti.
-o-
Širite in agitirajt« vsepovsod
za Amer. Slovenca!
de se baje nahaja 5 do 10 in celo do 30 miligramov zlata. Arrhenius je ocenil količino zlata, ki se nahaja na dnu morja, z osmimi milijardami ton. A -to bogastvo nam je dostopno le z največjo muko. Lov za zlatom pa je tekom zadnjih petdesetih let postal tako intenziven, da so države in vlade na kontinentu v tem času podelile nad 50 koncesij in patentov za pridobivanje zlata iz morske vode. Navzlic temu pa je uspeh še danes zelo malenkosten.
Problem je prav za prav dokaj težko reševati. Pomagati si je mogoče samo z analizo
Širite "amer. slovenca"
PRODAJALCA ZAEAZNE DOBROIDOčE STVARI, LEPA PRILIKA. — PLAČA VSAKI DAN. PRIDITE NA 5618 W. DIVISION ST. 8-10 A.M. in 3-5 P.M. 857-p,s,t
DELO DOBIJO" "Wrought Iron Workers," izkušeni, za svetilke in opravo. Pridite pripravljeni za delo. PEERLESS LIGHT CO., 663 W. Washington St.
•	____869-s,t
DELO DOBIJO "Cabinet makers," tovarna za pohištvo. Vprašajte pri:
ED. ROOS CO., (7300 Harrison St., Forest Park, 111. (Metropolitan Elevated RR. 'do Hannah Ave. postaje.)
870-s do s
Proti zdravniškemu predpisu!
Miha Krevelj, ki je med vojno obogatel, se je v vsakem oziru moderniziral. Vsako leto zahaja tudi v kopališča. Ko je nedavno dospel s svojo boljšo polovico v Rogaško Slatino, je sprevodnik ob postanku vlaka klical baš pred oknom njegovega oddelka: "Rogaška Slatina — 15 minut!"
"Kaj?" se je razhudila de-
MAL1 OGLASI. HIŠE IN LOTE.
LES." HIŠA 2 nadstr. in mala koča zadej, proda na 1217 Nelson St. Ph. Buckingham 2511. 851-sr do sr
BUNGALOW, 6 sob, garaža, zaprti porč. 600.3 S. Mozart St. Ph. Re-puhlic 8795.	863-p do p
belfišna gospa Kreveljeva, "sa-in rao 15 minut?! Zdravnik mi je
vendar predpisal 4 tedne!"
POLETNA HIŠA v Gages Lake. 111., 38 milj od Austin Electric, plin in električna luč .Dobro opremljena, 5 sob in 'kuhinja. S24S W. Chicago Ave. Ph. Austin 1226. S64-p,u,t
vode. A to delo je izredno težavno, ker prihaja pri tej ana-; lizi v poštev predvs^pi morska j voda na odprtem morju. Tam j je voda v čisto drugem stanju j kakor blizu nabrežja, kjer pri- j naša tok s sabo vsakovrstne i odpadke, mineralije,. ostanke j rastlin in živali ter delce odmrlih bitij.
Profesor Haber je uredil poseben plavajoči laboratorij. Dal je opremiti veliko ladjo s potrebnimi instrumenti in se odpeljal pa široko morje, da preišče vsebino morske vode. Križ aril je širom Atlantskega oceana v vseh smereh, da bi dosegel stvarne rezultate.
Uspehi ekspedicije pa so bili zelo nepovoljni. Mesto pričakovanih miligramov zlata v vsaki toni morske vode, se je našlo le par delcev želj ene količine. Haber je izvršil nad 5000 analiz v II^j^S.JuaaCju.CjoC ITI vodovju. Ekspedicija je obstojala iz treh ladij: iz nemške ladjg, "Meteor" ter iz danskih parnikov "Danae" in "God-thaab". Uspeh je bil skoraj povsod enak. Celo v 'zalivu pri San Frančišku, kjer so vsi pričakovali, da bo voda bogata na zlatu, so doživeli raziskovalci mučno razočaranje. Kot najbolj zlatonosna voda se je izkazalo polarno morje; količina zlata je bila tam petkrat tako velika kakor na drugih
LOWS STRITAR
se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljani na da an. Prevažam pohi-etve ob času selitev in vse kan spada v to stroko.
Pokličite nje po' telefonu!
201S W. 21st Plač«
CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221.
NAZNANJAM
Slovencem in bratom Hrvatom, da pridem zopet v okolico Jo-liet in Chicago, kjer jim bom' nudil fino grozdje, kastnega pridelka, cene bodo primerne.
Zanesljivo se obrnite z naročilom na John Jelenicha, 1210 Elizabeth St., Joliet, 111. Grozdje bo zrelo od 7 do 10 dni
TAKOJ MORA prodati bungalow 5 sob, s pohištvom, star 1 leto. Napravite sami ponudbo lastniku na 5721 So. St. Louis Ave.__861-p,s,t
EIMHURST. Za takojšno prodajo bungalow, 6 sob, 50x200, blizu York *St. in St. Charles Road, le nekaj takoj, ostalo po možnosti. Transportacija, dobra. 424 Argyle ključ 420 Argyle, M. K. Baer, 208 So. La Salle St. Ph. Wabash 0208. __________________860-p do p
Bungalow, 6 sob, moderno —
streha fino krita, kopalna soba
.s ploščami, topla voda. 4922 North IKostner Ave. Kildare 3283. __________85.S-,p do p
NIZKA CENA!
Dvonadstropne hiše baš dogotpvljene na 58. Ct. blizu 18. ul. po 6 sob, trim hrastov les, topla voda, kopalna soba, vsako stanovanje, svoj kotel. Klet pla-strovana, zaprte porče, lota 33x125. To so krasna poslopja. Cena je $16,500. Proda se za $15,750. — $2500 takoj. Ostalo na obroke.
KRASNE ZGOTOVLJENE BUNGALOW V BERWYNU
Imamo na prodaj 20 novih bungalow. Cena $8950. Takof $1500. Ostalo na
prej, kakor pa je bilo druga leta. Do svidenja
frank stefanich
R. 1, Box 230
Fresno, Calif.
t-p
s TEM, da POŠLJEŠ naročnino direktno na upraVništvo
pomagaš veliko listu.
SLOVEČI UMETNIŠKI • FOTOGRAFIST
onim rojakom, ki so nam tozadevno pisali, sporočamo, da priredimo prihodnje
SKUPNO POTOVANJE
v stari kraj na znanem priljubljenem parniku
MeiroceK
1439 W. 18th St.
CHICAGO, ILL. IZDELUJE NAJBOLJŠF SLIKE! SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S 3Q-LETNO IZKUŠNJO!
V NAJEM
se odda pod ugodnimi pogoji v slovenski naselbini v Jolietu, 111., dobro idoča
PEKARIJA.
Peč se nahaja v njej. Ponudbe
na upravo "Amer. Slovenca."
Domaica frgevlaa za Pontače potrebščine
■ J. t. Telser
FURNITURE AND MOUSE FURNISHINGS FONOGRAFE IN RADIO 2107-11 V/est 22nd Street, Chicago, 111.
Phones: Canal 6138: Roosevelt 2107 Ustanovljeno 1912.
ALASKA OMARE ZA LED
ne morete dobiti boljše ,p# tudi ne cenejše.
Od $15.00 naprej. Naše omare za led so znotraj prevlečene s korkovino, kar zadržuje toploto — to pomeni, da veliko prihranite na ledu in jedila ostanejo dalje časa sveža.
posebna CENA $69.50
za emajlirano peč, nikjer ceneje. Druge vrste od $35.00 naprej.
Za vsakovrstno pohištvo se obrnite na nas. Mi smo založeni z vsem. Naša postrežba je prvovrstna. Pridite in prepričajte se!
lahka odplačila. Oglejte si te hiše, predno kje drugje kupite.
A- W. KOMAREK & CO.,
Glavni urad: 6029 West 22nd St.,
Cicero, 111. Podružnica 6629 West 2^nd St., Be'rwyn, 111.	854-p,s,t
HIŠA 5 SOB, električna luč, transportacija; cena $5200. 3927 N. Francisco Ave. Ph. Keystone 7202. L. N. Nehlman.	867-s,t
DVONADSTROPNA HIŠA^i vogalu po 7 sob, parna toplota, vel. pisarna v pritličju. $28,000, polovico takoj. 3524 E. Grace St. 1 nadstr. ________ _____ 866-s do s
LES. HIŠA 5 sob. posebej lota. $2500 takoj, ostalo kakor rent. 4583 North Mel vina Ave.	871-s.t
BUNGALOW 5 SOB, $5850, takoj $500, v bližini šole in transportaci-je. Vprašajte Mrs. Smith, 5655 N. Melvina Ave.	871-t
BUNGALOW ZID. 6 sob,, modem«, ' Hrpotov HW.iUNt&&Mt>ttMiSi llSiftfc
ščahif; kopel, centr. kurjava. Lepi prostor poleg "L" in R. R. Cena bila $14.000, sprejme največjo ponudbo. Emil Peterson, 1848 — 63rd / Ct.*,' vogal 19. cesta, Bcrwyn,. 111. nedeljo 2 do 6.	872-t
HIŠA 9 SOB. hlev, garaža, kokdš-njak, 4 do* 18 a k rov, ob tlakovane Cesti, 4 bik. severno od Wheat on limits, drevesa, bogata zemlja. Box 543, Wheaton, 111.__ 867-t,sr,č
FARME NAPR ODAJ
20 AKR. Arcadia Gardens, Florida. Hall, 4604 N. Racine Ave. 862-p do p
190 AK. FARMA na novo ograjena, 10 al*- grozdja, 20 alfalfa, 40 pšenice, 20 ovsa, kokošnjak za 1000 koko«
- ši, dober hlev, moderna hiša! Kopel, vroča in mrzla voda, jparna toplota, blizu mesta. Vprašajte: Dave Roberts, Vieksburg. Mich- '8?3-p,s,t
CRYSTAL SPRINGS firma 260 akr. 3Vi milje zapaduo od McHenry, 111. 170 akr. obdelane zemlje, ostklo paša in gozd. Pripravno za mlekarstvo in živinorejo. Fina voda iz studencev. Nova hiša 12 sob, furnace ht. klet, hlev za konje 30x40, soba za. opremo, soba za orodje in druge gospodarske potrebščine. 2 silo, shramba za seno, tukaj je prilika za prvovrstno mlekarstvo, boljše ni za dobiti za tako nizko ceno. Vse je kakor novo. .Prodati mora takoj, $225.00 za afer; E. T- Fellows, West McHenry. 111.	875-t,sr,č
Phone: Canal 4340.
VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi 1320 W. ISth St. Chicago, 111.
Vence za pogrebe, šopke za neveste in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dostavljam na dom.
Cene zmerne.
PARIS 21. augasta '26
Ako ste namenjeni še to poletje v stari kraj, se vam nudi najugodnejša prilika.
Priglasite senčim prej! Slovenska Banka
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK 455 West 42nd Street, New York, N. Y.
JOS.1^lavaty""
zanesljivi lekarnar
Zdravniške recepte izvršuje
točno, f Zaloga fotografič. potrebščin. Kodaki in Kamere.
Prinesite k nam filme v iz-deljavp.
1738 W. 21st Street in Wood, Chicago, 111.
Izvrstni sladoled, mize za goste
20 AKR. 4 BL. do iezCra v Dunes. Tudi farme, vel. in male, od 1. do 10 akr. prijetno za poletno bivališče. M. W. Phillips, Brjdj?nian, Mich.
874-t do t



LAKE VIEW FARMA 5 minut do Summit Park ob jezeru blizu Lu-dington; poslopje in hlev prenovi-ran, 40 akr. dobra zemlje. Cene $3000. M. Baline, Ludington, Mich.
873-t
~~ UGODNA PRILIKA.
"BABY CHICKS" NA PRODAJ Rhode Island rdeče pišlce. $12.00 stol korli; Gotovo pridejo žive do vas. za kar jamčimo. The Red Hatchery, Mar-5 shall, Indiana.	836-t do t-t
K
GARAŽA ZA PRODATI prostor 25 kar, Lincoln davni ces't'1; po-lopje opremljeno, $10;500, lota 50x200, na obyoke. Main Garage, New Carlisle. Ind.	877-t,sr,c
DR. t p. KONOFA
ZDRAVNIK, KIRURG POKODNIK.
IN
X ŽARKI. Zdravi vse, bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskih in otroških bolezni.
1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St.; Chicago, 111. Pho. Armitage 6145. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo
od 10-12.
326
POPOLNA K O N F E CT ION E R Y trgovina po ceni na prodaj, dobra kupčija, nizki rent. na vogalu 900 W. Roosevelt Rd., Oak Park, 111.
t 878-t
POHIŠTVO NA PRODAT.
MAHOGANY POHIŠTVO za jed", sobo, piano, preproga 9x12 i. dr. 4048 Greenriew Ave. 2nd Apt.
{565-t,sh
V.
S
[PISANO POLJEj-%
^- J. M. Trunk.-® **
'	I
Pristopajte
PRVI, NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI SLOV. KAT, PODPORNI ORGANIZACIJI
Kranjsko ~ Slovenski Katoliški Jednoti
Posluje že 33. leto. V tej dobi je dosedaj izplačala raznih podpor v znesku
$2,769,364.00
TA JEDNOTA JE SOLVENTNA ALI NAD 1OO-PROCENTN A.
Njeno premoženje znaša $1,577,138.00
Članstva v obeh oddelkih šteje nad 30,000 Ima 1G7 krajevnih društev širom držav.
Glede pojasnila za pristop vprašajte kakega uradnika(co) našega krajevnega društva. — Glede ustanovitve novega društva (8 članov zadostuje) pišite »a glavnega tajnika: Jos. Zalarja, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Nagrada za ustanovitev znaša $20.00.
VAŽNO! TEKOM KONVEČNE KAMPANJE JE PROST PRISTOP V JEDNOTOI
KATOLIŠKI SLOVENCI, PRISTOPAJTE K NASI K. S. K. JEDNOTI!
Razprodaja novih knjig
"AMER1KANSXI SLOVENEC"
i	
s	
m	
1	
s=	
B	
M	
i s	
1	
25	
"GOSPOD LISEC"
POVEST.
Spisal Dr. Fr. D.
m
"Aha, imenitna nevesta, pa malo dote," mrmral je starec. "Oče se je trudil štirideset let, da je izletel iz dolgov, vidva bosta pa v dveh letih dogospodarila. Koliko pa bi rad?''
"Ko je Tone povedal, oclskočil je stai-ec in zavpil: "Reci bratu, da je znorel!"
Tone je vstal nejevoljen; a ustavil ga je Vrban, da se zmenita. "Ti si ravno tak ba-hač," učil ga je, "kakor tvoj brat. Toda človek mora biti ponižen, kader prosi in bodi si na posodo. Mlad na posodof star vbog-ajme. — Sedi pri miru! Kaj vstajaš! Tebi ne bom posojal za druzega. Ce hoče imeti brat denar, pride naj jutri po deseti maši h gospodu Liscu, kjer se bomo dogovorili in naredili pismo; kajti dolžniki so vsi sleparji in jaz sem že mnogo izgubil na posojilih. Jaz se mučim od jutra do večera, da si prihranim par krajcarjev; tak bahač pa zapravlja in se norca dela iz dobrotnika, katerega je osleparil. Torej jutri pri gospodu Lisci, če mu je prav."
Tone je šel jn rotil se, da je bolje jesti suh kruh kakor prositi tako okrog. On bi gospodaril vse drugače, del.al bi, varČeval bi in gospodinja bi mu ne zapravljala, Jerica vsaj ne, zakaj ta mu je prišla takoj na misel. Pretehtal je vse, kar sta bila govorila in pregovarjal se, da bi s kakim drugim ne bila tako prijazna. Odločil je, da mora kmalu govoriti ž njo. Vrban ima denar, zato silijo tako vanj Kovačevi, a njegova dota tudi ni tako majhna.	/
"Tone, Brdar, stoj no! Nič ne slišiš,"" ustavil ga je poštni sel. "Tri pisma imam za tvojega brata. Vzemi jih s seboj!"
Tone je vzel pisma in se obrnil, Kmalu mu pride naproti brat Janez s hlastnim vprašanjem, kako je opravil in če ima denar.
"Denarja nič, samo tri pisma."
Janez je zmašil pisma v žep in komaj čakal, da mu je dopovedal Tone svojo zgodbo.
"Pri Lisici pismo delati!" zakričal je Janez. "Nikdar, nikdar !" Dolžil je brata, da je ravnal nerodno in klel. "S teboj ni nič, Tone, ti
nisi za nič! Sari* poj dem, sam PP^HH I je."
Tone je godrnjal, da bi bil sam šel lehko brat tudi prej. Janez pa je hitel razburjen proti Dobravi. Nestrpna mu je bila misel, da bi Lisec zvedel njegovo stisko, gospod Lisec, katerega je on tolikanj častil, s čegar prijateljstvom se je tako ponašal. Ker pa se stri j c Vrban ni zmenil za te pomisleke, vračal se je Janez kmalu razjarjen in ponižan proti domu in rotil se da ne bo pisal pisma Lisec. A kje dobiti denarja? Pri hranilnici je preveč ovinkov; tudi se je Janez, dasi je rad občeval s kakim uradnijn služabnikom ali pisarjem, preveč bal gosposke in ogibal se pisarn, kar se je dalo.
Na vprašanje, kje se je mudil toliko časa, povedal je ženi vso svojo stisko in menil, če bi si mogli kako pomagati do tedaj, da pride Žitni kupec..
"Kakor misliš," dejala je žena. "Toda jaz
ne vem, kje bi se dalo kaj prihraniti. Drugi teden bo moje matere god, kmalu potem o-četov in Janezek potrebuje oblačilca."
"Ali bi ne bila sramota, da bi Lisec delal pismo in raznašal po vsi fari, kako se nam godi? Lojza, ali bi ne bila to sramota?" Loj-za je zmajala z glavo, ker ni bila istih misli, in nejevoljen je vrgel Janez suknjo na klop, da so padla iz žepa vsa tri pisma.
"Teh pisem sem bil čisto pozabil," dejal je sam zase ter jih pobral in odprl. Prvo je bilo uradno iz davkarije, ki ga je terjala za zaostali davek in pretila z rubežnijo; drugi dve pa sta bili z Vač od dveh trgovcem, ki sta tudi zahtevala denarja in grozila s tožbo.
"To mora biti pomota," menil je Brdar. "Saj nisem jaz nikder nakupil tega, kar je tu pisano."
"Pokaži!" dejala je Lojza in mu vzela pismi iz rok. "Kava, sladkor, rum, čaj; oh Janez, že vem. To sem bila jaz nakupila pred dvema mesecema. A dozdevalo se mi je, da je že plačano. Toda, vidiš, Janez, pozabila pa nisem; jaz ne pozabim nič. Tudi vem, o kateri priliki sem to kupila. Ko sta se vezovali teta in sestra, poslala sem jima bila to vezilko. — In drugo pismo? — Morebiti se tudi spomnim. Kaj pa ^e že to, počakaj no! Že vem. To je pa blago za mojo pomladan-skq obleko, tisto pikičasto, ki ti je tako do-padla, potem ogrinjalka in par židanih robcev. Ampak 38 gld. 40 kr., to je pa drago za-računil. Menila sem, da bo največ kakih 35 gld. Pa taki so ti štacunarji! Robce mi je bil vrinil kar po sili, ker jih nisem zahtevala. Pa "to je najnovejše in najfinejše" gonijo v jedno mer pa "gospa" gor in "gospa" dol, dokler ne osleparijo človeka. A tistih 40 kr. mu bom utrgala. Kdor da toliko skupiti, temu se mora nekaj popustiti. Toda, veš, Janez, ta dva dolgova se morata poplačati kar najhitreje ; kajti sicer bi me bilo sram na Vače se peljati, kjer me vse pozna."
"A jaz ne dobim denarja razven vpričo Lisca."
"Ali misliš, da ni že Vrban vse povedal Liscu?"
Podala mu je malega Janezka, ki je objel in pobožal svojega očeta, da se mu je raztopila nejevolja kakor sneg v solnčnih žarkih.
Sl,abo je spal Janez to noč in vstal je neodločen^ kaj bi storil. Žena pa je dejala: "Veš kaj, Janez? Jaz sem premislila vse to natanko. Ti kar pojdi k Liscu; kajti denar mora biti pri hiši."
Ko so se bili po deseti maši ljudje nekoliko razšli, obrnil se je Janez, ne oziraje se ne na' desno ne na levo, proti prijazni Liščevi hiši, ki je stala malo nad vasjo sredi sadnega drevja. Lisec ga je začuden pogledal in mu podal roko.	1
"Neko sitnost imam," dejal je Janez in o-braz mu je potemnel. "Vrbana še ni tukaj?"
"Ne še: a če imata kak dogovor, bode kmalu tu."
Na tej razprodaji se nudi našim rojakm v Ameriki izvanredna prilika, dobiti po posebni ceni štiri jako zanimive knjige:
1.	"KRI MUČENIKOV." Interesantna povest iz tretjega stoletja po Kristusu,
ki pripoveduje o kristjanih in njih mukah............................ 60c
2.	"SOCIALNA ČITANKA" vsebuje poučno socialno berilo za naše slovenske delavce. Vsak slovenski delavec bi jo moral citati.................... 45c
3.	"NEVESTA IZ KORINJA" je zanimiva slovenska kmečka povest ........ 25c
Skupaj. .................$1.30
KDOR NAROČI VSE TRI SKUPAJ, PLAČA SAMO	%
IN DOBI ZRAVEN BREZPLAČNO ŠE VELIKI KOLE-	I
DAR MOHORJEVE DRUŽBE, KI JE POLN KORIST-	|
NIH, ZANIMIVIH IN PODUČNIH ŠPISOV.	*
Naročite te knjige takoj, dokler so v zalogi. Naročilom je priložiti Money Order ali bančni draft. ,
"Knjigarna Amerikanski Slovenec"
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
..' ...
SBBSSSSBSBSBSES
Zakaj se mučite
S POKLDANJEM LINOLEUMA, KO VAM MI TO STORIMO, NE DA BI VAM BILO TREBA PLAČATI!
Velike važnosti je, kako se linoleum položi, da dalje ostane poraben. Naši eksperti rešijo vprašanje polaganja linoleuma za vas. Baš sedaj imamo veliko zalogo krasnih vzorcev po različnih cenah. Pustite, da vam postrežemo takoj. Cene so 85c za štirjaški jard, $1.00, $1.50 in $2.00.
EICHHOLZER & CO.
527 MAIN STREET,	FOREST CITY, PA.
Za dobro pohištvo
SE obrnite vedno na staro poznano veletrgovino.
Ako hočete Vaše domove opremiti s trpežnim in dobrim ter lepim pohištvom, tedaj pojdite tja, kjer se tako pohištvo prodaja.
Ako hočete imeti v Vaši kuhinji dobro peč, dobro kuhinjsko posodo tedaj pojdite isto kupiti h
W. SZYMANSKI
VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM POHIŠTVOM.
1907 BLUE ISLAND AVENUE,
CHICAGO, ILL, ^
Tenko uho gotovo tudi ve.
Tenko uho sliši, Cleveland. O., je dobil dvojčke, ki jih ne pusti krstiti, ali nekemu rojaku so se rodili. Baje "mamice" govore, da so otroci psi. Tako govorjenje ni prav. Otroci so ljudje, samole kristjani niso. To ve prav dobro tudi uho, samo s krščanstvom ne bo vse v redu.
Brezplačno, brezplačno, seve.
Joško, Akron, O., stavlja v Žarkometu nekaj pertinentnih vprašanj in želi brezplačen odgovor, dasi "veleumu" da krepko zaušnico. . .
"Zakaj S. N. P. J. v splošnem bolj napreduje, dasi jo vodijo priprosti delavci, kakor pa K. S. K. J., katero vodijo silno učeni duhovni vodje in njihovi asistenti in katera je mnogo let starejša?" To je prvo vprašanje.
Za odgovor naj mu bode prvič, da je K. S. K. J. slovenska, Slovencev je pa malo. S. N. P. J. je sicer tudi slovenska, a precej tudi mednarodna, drugih narodov je pa kakor listja in trave.
Drugič je K. S. K. J. katoliška. "Strma je pot in ozka so vrata, in malo jih je, ki hodijo po ti poti," pravi evangelij. Nasprotno pa veli: "Široka so vrata in široka je pot. . . in veliko jih je, ki hodijo po njej." Dalje je katoličan pri svojem prepričanju miren, ravno ne išče po sili privržencev1 dasi bi bilo želeti, ko bi jih mirnim potom. S. N. P. J. sloni baje na svobodomiselni podlagi. Hočeš nočeš je svobodomi-selc nemiren in skuša dobiti več ■privržencev, da bi se s številom malo "potroštal" pri svojem "prepričanju," zato pa kriči, agitira, in odtod — število.
"Zakaj se "veleumni" asistenti tako zanimajo za S. N. P. J. in njene gl. odbornike?" To je drugo vprašanje. Odgovor je, ker se pač "priprosti delavci," ki vodijo S. N. P. J., še bolj zanimajo za versko prepričanje "veleumnih" asistentov, in bolj za to prepričanje, kakor pa za pristne jednotine koristi, kakor je pouz^i iz Prosvete.
"Zakaj se je g. Črne zbal debate v Sheboyganu ?" Rev. Črne je že odgovoril, in ker so Turki in poturice tako veseli, da je ni bilo, bodo še po smrti stavljali taka vprašenja. Nekaj bi znal povedati o takih do-batah tudi urednik Delavske Slovenije.
"Kje je 90 procentov?" Ba-rabas Joško je sam podal odgovor, kakršnega si je želel in bo špiritizem zadostoval.
"Zakaj pišejo Črnetovi bratci, da je baje deficit pri Pro-sveti?" Ker akronski Joško, ne kolekta, niti ne šteje na prste, tudi ne bo zhiožen, da bi ka-piral kak odgovor, časa je pa tudi že dosti potratenega s takimi duševnimi lučmi.
še nekaj odgovora.
Akronski Joško najde še nekaj odgovora, zakaj S. N. P. J. silno raste, v Prosveti št. 136, kjer pravi Joseph Ulaga, La-dysmith, Can., da zato pristopajo člani v SNPJ., ker hočejo pokazati, "da ni vse za xarje in sleparje ,kar slovensko govori," in dalje, da so prt jednoti taki, "ki gledajo, da bi dosti več dobili kakor plačajo," Raste, raste. . .
NOTARSKA DELA.
Kupne pogodbe, pooblastila, af-fidavite in vse druge legalne listine Izdeljuje rojakom za tu in stari kraj
JOHN JERICH.
Slovenski notar, 1849 West 22nd St., Chicago, 111.
Pozna se mu, da je duh.
Vsakemu je prosto, da umrje, kakor se mu poljubi, da se poroči, kjerkoli hoče, in se da pokopati, kakor se mu dopa-de. Kakega usiljevanja ne o-dobravam, in ga tudi ne bom. Navadni ljudje sodijo, da mora biti delavec plačan. V De-troitu, Mich., je neki "duh," ki razodeva po Žarkometu druge nazore. Govori o nekem "Trun-ku, ki beli zamazane delavske duše in čisti delavcem žepe.", Govori dalje o "paid" in "business."
V Detroitu toraj velja zakon, da delavec ne sme biti plačan .Tak zakon bo pač primeren kakim "duhovom," kakršen je pisač in čvekač, saj on za svoje "delo" gotovo ne bo zahteval "paid," in če bi, bi ne
bilo vredno niti ficka. * •* *
Inteligenca ,kje si?
Žarkometar je nedavno od tega nekaj govoričil o dostojnih izrazih, ki so znamenje inteligence. On se očividno noče prištevati inteliganci, drugače bi ne pisal ali ne dopustil v svoji koloni, izrazov, ki se baje rabijo v Clevelandu. Priporoča vodo, pa rad srka vince. ..
# * * £
Nekaj o konjskih figah.
Ako take konjske fige ne spravijo "zadnjega rojaka" v vrste svobodomiselstva, potem se trudi Glas Svobode pač "brez upa zmage." Pravi, "da mu je prišlo v roke pismo, ki , ga je neki katoliški duhoven j pisal svoji vdani ovčici ter ji j svetoval tako-le:
Cenjeni g. Šuštar:—"Glede ' na vaše pisanje z dne 22. t. m. vam sporočam, da ste z dobro voljo, čeprav brezposelni, .zmogli dva dolarja in 50 centov cerkvenega davka. To je pol ; tistega davka. Ostalo polovico pa še danes dolgujete. Pisali ' ste mi, da bi vam vsled vaših slabih denarnih in delavskih : razmer odpustil $2.50. Ker pa niste doslej ničesar storili, ker ! bi pričalo o vaši dobri volji, | vas opozarjam, da poravnate j svoj dolg najkasneje do 15. ju-I lija. Glede zaslužka vam na-svetujem tole: Ker ste brez dela, imate gotovo toliko časa, da greste nabirat jagode, ki ravno sedaj dozorevajo. Dosti jih je v bližnjem gozdu. In lahko, jih naberete toliko, da jih potem prodaste na trgu vsaj za $2.50. Ta denar potem meni prinesite, pa bo vaš cerkveni davek poravnan. In še drugače si lahko prislužite ta denar. Na naši glavni cesti je zelo dosti konjskih odpadkov. Te poberite ter jih prodajte bližnjemu vrtnarju, ki jih bo gotovo rad kupil in dobro plačal. Kakor vidite, leži denar kar na cesti. Treba je samo vedeti, kako ga more človek najti.
"Nikar ne pozabite plačati cerkvenega davka do 15. julija, ker drugače bom primoran izbrisati vas in vašo družino iz cerkvene občine. — Z odličnim spoštovanjem." Podpis nečitljiv.
Podpis nečitljiv. . seve, seve. . in odkod je to "pismo" prišlo, tega svobodomiselc ni hotel odkriti bržkone iz samega usmiljenja, da dotičnega "katoliškega duhovna" ne kompromitira. . .
"V nabiranju gnoja nismo posebno izvežbani. Te stvari mora biti pred vsem zmožen svetovalec'v duhovniški halji," vzdihne ogorčeno in zavije oči svobodomiselni svetnik, ki se mora smatrati za neznansko inteligentnega, in visoko nad maso slovenskega čitateljstva svojega lista, če mu kaj teke-ga servira.
Podpis je nečitljiv, tem bolj čitljive pa so svobodomiselne— konjske fige.	.