List 23.
                  Kmetijski poduki.
Vsak konj potrebuje dobriga hlapca, in vsaka njiva dobriga gospodarja.
Kdor svojo kmetijo zanemari, zgubi narmenj tretji del svojih dohodkov, in kadar jo proda, polovico tega, kar bi bil sicer za-njo skupil.
Ako svoje otroke ljubiš, skerbno obdeluj svojo kmetijo.
Dobra gospodinja je zlatiga denarja vredna.
Le kadar imaš kak opravek, pojdi v mesto in na somenj; tudi brez tebe se na somnji postopačev, pijan-cov in razsajavcov ne manjka.
Kader te doma ni, takrat nič ne delaš, drugod denar zapravljaš, doma pa delo zastaja; to je hujši, kot de bi sveča na obeh koncih gorela.
Pervi prišparek je pervi dobiček; nisi si zmirej dobička gotov; kar pa si prišparaš, to je gotovo.
Skerbi, de se nikjer ne nar manjši reč ne pogubi, ktera je ljudem, živini ali njivi v prid.
Ena pest slame, da dve pesti gnoja, in ta eno pest žita.
Shrani vsako reč na njenim mestu; shrani svoje orodje dobro; sonce in dež jih poškodovata, in les, železo , delo in denar ti gre po tem iz rok.
Navadi svoje otroke, de vse zapirajo in nič ne puste križem ležati.
Ne terpi pri hiši žganja; žganje je gotov strup.
Dobro orji, dobro gnoji, prevračaj zemljo, in dober gospodar boš; pa skerbi tudi za svojo zemljo, kakor za svojo živino, de ji preveč ne naložiš.
Kdor iz svoje njive vso moč izleče, sprazne tudi svojo mošnjo.
Ne orji težke zemlje, kadar je mokra; lahke pa ne, kader je suha.
Njiva se ne da dobro obdelati brez dobriga drevesa (pluga) in brez širokiga lemeža, ki korenine poreže.
Hočeš žito pridelati, napravi si senožeti ali travnike.
Kar je jed (hrana) človeku, to so senožeti njivi; senožeti okrepčajo njivo, če je opešala, jo oživijo, če je obnemogla, in jo sčistijo, če se je plevel zarasel.
Ni je zemlje, ki bi se ne dala na eno ali drugo vižo v senožet spreoberniti. Senožeti redijo živino, živina da gnoj , gnoj da žito.
  -   98   -