THGOVSK
%
o
IST
časopis za trgovino, Industrijo in
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.	Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, . I/
*—• Dopisi se ne vračajo, •— št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. JJ 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — r-. 4$.
LETO VI.
Telefon štev. 552
LJUBLJANA, dne 30. oktobra 1923.
! Telefon štev. 552
za četrt leta ,e v ! jubljani.
ŠTEV. 128.
Mačeti evropski problemi.
Poskusi Nemcev pri Francozih imajo popolnoma negativen uspeh. Težki položaj Stresemannove vlade označajo resni politični berlinski krogi kot katastrofalen preokret. Na vse prošnje in predloge je odgovoril Poincare s kratkimi: ne. On pravi, da se bo začel pogajati z nemško vlado šele tedaj, ko bo vzpostavljen v Poruhrju isti položaj, kakor je bil pred 11. januarjem; torej takrat, ko se je začel štrajk in pasivni odpor. Tudi izhod direktnih pogajanj Stin-nesa z zasedbeno armado se ni obnesel. Francoski list »Temps« pravi, da je položaj sedaj isti, kakor je bil prej, ker izjavljajo ruhrski industrij-ci, da ne morejo nič dati.
Poincare se bo pač moral vdati v dejstvo, ki obstoja. In to dejstvo pravi, da Nemčija ne more plačati. Pa naj reče kdo, kar hoče. Poincare je pač strmoglavil vlado Cuno-ja in je prisilil Stresemanna k praktični izvedbi opustitve pasivnega odpora. Pozabil pa je na svojo obljubo, da
j bo po opustitvi tega odpora pre-! senetil svet s svojo velikodušnostjo. Lloyd George, ki je gotovo bolj brihten kakor Poincare, pravi, da bo francoka politika tirala 60mili-jonski nemški narod v revolucijo. Kaj pa, ko bi ta revolucija potegnila tudi Francijo za seboj?
Med Berlinom in Parizom je visok zid. Kaj torej? Nemčiji ne preostaja drugo, kakor da se obrne na vse člane entente ali pa na Rusijo. Neizprosna Poincarejeva politika je nevarnost za vso Evropo in s tem seveda za ves svet. Razrušena Nemčija ne more ne plačati reparacij — Franciji in Belgiji — in ničesar več kupiti — od Angležev. Tako je ententa s polomom Nemčije sama najbolj zadeta. Mi smo zmeraj rekli, da je Lloyd George najsposobnejši evropski diplomat, on je pred Francozi zmeraj svaril — kot neodjenlji-vimi politiki namreč — in bo doživel zadoščenje dobrega preroka.
Dr. Henrik Steska, član upravnega sodišča za Slovenijo.
0 tožbah na upravno sodišče. (Konec.)
ke, zaradi katerih se tožba vlaga. Vobče se sme tožiti: a) da ni upravno oblastvo v svojem aktu nikakor uporabilo, ali da ni pravilno uporabilo zakona ali zakonite uredbe;
b) da upravno oblastvo v postopanju, ki se je vršilo, ni upoštevalo predpisov postopanja, t.j.da je glede ugotovljenih činjenic v spisih protislovje, ali da so činjenice v bistvenih točkah ugotovljene nepopolno ali da se v upravnem postopanju niso upoštevale oblike postopanja.
c) dalje se sme tožiti, da pristojno upravno oblastvo v treh mesecih od dne, ko je tožitelj ponovno s posebnim aktom zahteval odločbo, ni izdalo nobene odločbe.
V	pojedinih tožbenih točkah pa se naj na kratko in točno navajajo pojedine konkretizirane, t. j. z navedbo merodavnih činjenic zadostno subsficjirani pravni razlogi, zaradi katerih se smatra tožba za upravičeno. Pravnih izvajanj ni tre-
Tožba na upravno sodišče se mora vložiti v 30 dneh po vročitvi odločbe upravnega oblastva. Ako je poslednji dan roka dan, ko sodišče ne posluje, se podaljša rok do prihodnjega delavnika. Tožba se vlaga pri sodišču ali neposredno ali po pošti na recepis. Ako bi se tožba vložila po preteku tega roka, jo upravno sodišče takoj z odlokom v nejavni seji zavrne, ne da bi pozvalo stranke.
Tožba mora imeti določeno vsebino. V tožbi mora tožitelj označiti sebe po imenu, priimku, poklicu in rednem bivališču. Dalje se mora navesti upravni akt, zoper katerega je tožba naperjena in mora biti iz iožbe razvidno, je li naperjena zoper upravni akt v celoti ali pa le zoper določen in zoper kateri del izpodbijanega upravnega akta. V prilogi se mora priložiti akt sam v izvirniku ali v prepisu. Potem se morajo našteti pojedine tožbine toč-
ba. Na točke, ki se kljub možnosti niso grajale v predhodnem upravnem instančnem teku, se upravno sodišče ne more ozirati izvzemši nedostatkov, ki jih mora upravno sodišče uradoma ugotoviti. Potreba za ugotovitev teh nedostatkov po službeni dolžnosti upravnega sodišča obstoja le v toliko, kolikor je nepristojno upravno oblastvo odločalo ali v kolikor je upravno postopanje v zvezi s pojedinimi tož-benimi točkami. V obče je tedaj treba, da se nedostatki v postopanju v tožbi sami navedejo. Upravno postopanje pa je nedostatno le tedaj, kadar so nedostatki bistveni. Bistven je nedostatek, če so se kršile prinudljive odredbe o postopanju, osnovane v veljavnih predpisih ali če utegnejo nedostatki neugodno vplivati na materijalni pravni položaj strank, ne da bi jih bile zakrivile stranke same. Tožba zavoljo nebistvenih nedostatkov je torej povsem odveč.
Končno mora tožitelj navesti dokaze o pravno merodavnih činje-nicah. odnosno te dokaze tudi kar priložiti v izvirniku ali v prepisu, vendar se smejo dokazila predložiti tudi pri ustni razpravi na prvem naroku, ako se vrši taka ustna razprava. Na dokaze, ki se niso že v predhodnem upravnem postopanju ponudili, se upravno sodišče ne more ozirati in jih tedaj ni navesti.
Tožbi se morajo priložiti tudi en prepis iste in prepise njenih prilog.
Ako se hoče stranka odreči javnemu naroku (ustni razpravi) pred upravnim sodiščem, naj to že v tožbi izrecno pove.
Če tožba v formalnem oziru ne odgovarja predpisom, se stranki ob vrnitvi tožbe in njenih prilog določa neprestopen rok za odstranitev teh formalnih nedostatkov v tožbi. Tožbe, ki se vnovič še le po preteku tega sodniškega roka pred-lože, se smatrajo za prepozno vložene.
V	nekaterih primerih tožba na upravno sodišče ni dopustna in bi se Ie-ta takoj v nejavni seji, ne da bi se pozvale stranke, z odlokom zavrnila. Nedopustna je tožba:
1) v stvareh, ki spadajo v pristojnost rednih sodišč;
2.) v stvareh, ki spadajo sicer naj-poprej v pristojnost upravnih obla-stev, a imajo stranke pravico iskati pomoči pri rednih sodiščih;
3.) v stvareh, v katerih niso odločala upravna oblastva;
4.) v upravnih poslih rednih sodišč.
Dalje ni dopustna tožba:
5.) v stvareh, v katerih in kolikor so upravna oblastva po pozitivnem pravu upravičena odločati po svobodnem prevdarku in ne gre za vprašanje nedostatnosti upravnega postopanja. Stvari svobodnega prevdarka so stvari, v katerih posluje upravno oblastvo morda po določenem postopanju (t. j. po občih predpisih upravnega postopanja ali po event. obstoječih posebnih predpisih o postopanju), a glede-smeri uradnega delovanja povsem po svojem lastnem prepričanju brez omejitve po zakonitih odredbah le z vidika obče blaginje in ob skrbnem uvaževanju eventuelnih interesov pojedincev. Kolikor je upravnemu oblastvu postopati po predpisih in načelih občega in posebnega upravnega postopanja, vprašanje pravilnosti postopanja, kakor že zgoraj omenjeno, ni stvar svobodnega prevdarka. Druge stvari je smatrati za stvari svobodnega prevdarka le v toliko, kolikor sme upravno oblastvo pri podvajanju stanja stvari pod abstraktno normo pravno merodavne činjenice po svojem lastnem prepričanju na podstavi svojega strokovnega znanja in svojih izkustev oceniti.
Končno ni dopustna tožba:
6.) v primerih, v katerih je tožba vložena zoper upravne akte, zoper katere se je mogla vložiti pritožba na višje upravno oblastvo, pa se ni vložila; potem 7.) v primerih, da je tožba naperjena zoper upravne akte, zoper katere se je smela vložiti pritožba le na državni svet odnosno na drugo upravno sodišče izven Slovenije; slednjič 8.) kadar se tožba očividno ne opira na nikakor-šno pravico ali na nikakoršen v zakonu osnovan neposredni osebni in-
Dr. Milan Todorovič:
Vprašanje povišanja nov-čaničnega obtoka.*
i.
Vprašanje o povečanju novčanič-
H9 z?n,Iaa v največji meri vse gospodarske kroge. To je popolnoma razumljivo. Skoro bosta dve leti, kar se pri nas občuteva trdo pomanjkanje denarja. Denarni zavodi so zvedli na minimum dovoljevanje kreditov, tako da tudi naj-solveninejše firme ne morejo dobiti posojila, kadar ga potrebujejo. V izvozni sezoni - v septembru do novembra — dosega pomanjkanje denarja svoj maksimum in se pojavlja kot zelo velika ovira za pravilno in ciljno efektuiranje izvoza.
Ob takem stanju stvari je docela razumljivo, da se v naših novicah od časa do časa stavlja na dnevni red vprašanje o povečanju
* V Beogradu so obnovili društvo »Ekonomist«, ki prireja predavanja in diskusije o gospodarsko - političnih vprašanjih. Dne 17. oktobra t. 1. je bilo prvo predavanje o aktualni temi »Povišanje banknotnega obtoka«. Govoril je načelnik ministrstva trgovine g. dr. Todorovič. Predavanje prinašamo po objavi v beograjskem Trgovinskem Olasniku.
novčaničnega obtoka. Zahteva se namreč, da se napravi tolika emisija novčanic, da bi bolje odgovarjala potrebam našega prometa.
Ako človek pregleda diskusijo, katera se vodi o tem vprašanju, se more brez težave opaziti dve struji, ki sta si temeljito nasprotni.
Jedni zahtevajo, »da Narodna banka popusti sedaj veljavni kruti sistem emisije in ga zamenja z drugim bolj elastičnim,« kateri bi bolje vodil račun o prometnih potrebah. Drugi zopet temu nasproti zastopalo stališče, da ni za nobeno ceno obtoka novčanic povečati, naopak da ga je postopoma zmanjšati.
Ali izvzemši obe osnovne črte, katere sta jasno izražene v jednem in drugem stališču, je vse ostalo nejasno, nedovolj precizirano in nedo-volj motivirano. Pristaši povečanja novčaničnega obtoka nam ne pove--na način in v kaki meri naj se izvrši to povečanje. Njihovi nasprotniki, zahtevajoči energično deflacijo, nam ne dado nikakih argumentov v prilog svoje teze. V najboljšem slučaju se v prilog tega navaja neka občna ali z ničemer dokazana fraza, »da bo povečanje novčaničnega obtoka upropastilo našo valuto.«
Komajv je potrebno naglasiti, da
odločitev v tako velikem in značilnem vprašanju mora pasti stoprav na podlagi vsestranskega pretresa-vanja vseh dobrih in slabih strani, katere povzroči odločitev raz jed-no ali drugo višje označenih stališč. Mnenje inflacionistov, da more novčna kriza biti odpravljena samo ob povečanju novčaničnega obtoka, ne bi se moglo osvojiti, predno se ne utrdi, da je to v istini edino sredstvo za ublažitev krize. Ali isto-tako se ne more brez rezerve sprejeti niti drugo, z ničemer obrazloženo^ mnenje deflacionistov, da povečanje novčaničnega obtoka upro-pasti našo valuto.
Namesto takih nedovoljno obrazloženih terjatev je tukaj potrebno, kakor smo že naglasili, marljivo pre-tresavanje vseh dobrih in slabih strani, vseh razlogov za in proti, kateri govore v prilog jedne ali druge rešitve. In na temelju takega proučevanja še le more pasli odločitev.
V	tem cilju smatramo za potrebno, da pokrenemo razpravo v tem vprašanju. Podčrtamo besede »da pokrenemo razpravo«, to znači da ne mislimo, da mora naš članek iz-crpiti diskuzijo in da mora biti zad-j nja beseda v tem vprašanju. Na-j sprotno ob takem vprašanju je po-1 trebno čuti mnenje čim večjega šte-
vila teoretičarjev in praktičarjev, kjer nam samo tak postopek proža zadostno garancijo, da bo odločitev najbolje odgovarjala našim privred-nim interesom.
II.
Praksa emisijskih bank po dolgem in drago plačanem izkustvu je napravila dva sistema za izdajanje novčanic, namreč sistem metalnega in sistem bankarskega pokritja.
Za prvi, za sistem metalnega pokritja, kateri se često naziva tudi angleški sistem, ker je tam najsirikt-neje sproveden, velja pravilo, da mora biti vsaka v obtok puščena novčanica pokrita z zlatom (kovino).
Agleška narodna banka (Bank of England) je razdeljena na dva oddelka, na bankarski in emisijski oddelek. Bankarski oddelek vrši navadne (v angleškem smislu) bankarske posle. Ta sistem ne prihaja niti v obzir za izdajanje novčanic. Izdajanje novčanic pada izključno v delokrog emisijskega oddelka, kateri tiska novčanice in jih prodaja bankarskemu oddelku — da se tako izrazimo — za kovino in to vedno al pari. Ob takem postopku ima emisijski odelek v svojih kasah v aktivih točno toliko vsoto v zlatu, kolikor znaša njegov pasivum v emitiranih novčanicah.
TRGOVSKI LIST,
r.'wa9Haa»’n.oie*tt r.mgir -gwna»fla^aK>MB<wauTi>jMiniiitr	tu	mmmmammmmmmmmmmmm	mmmammm
teres in 9.) kadar je po iožbi upravno sodišče že enkrat dokončno odločalo.
Upravno sodišče v nejavni seji kar z odlokom zavrne tožbo, kadar tožba ni dopustna, ali kadar se je prepozno vložila. V ostalih primerih bodisi v nejavni seji bodisi po izvedeni ustni razpravi upravno sodišče
ali a) tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt zaradi nezakonitosti razveljavi ali b) tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt zaradi nedo-statnega postopanja upravnega ob-lastva razveljavi ali c) tožbo zavrne in iožitelja obsodi na plačilo stroškov v postopanju pred upravnim sodiščem.
stanejo med člani Zveze iz njenega članstva, v katerih se priznava pristojnost Zveznega razsodišča.
O poslovanju Centrale industrijskih korporacij v Beogradu je podal obširno in zanimivo poročilo njen podpredsednik g. dr. Fran Win-discher. Poročilo razpravlja podrobno o postanku in delovanju centrale, o važnosti njene ustanovitve in o praktičnih koristih, ki jih je prineslo dosedaj njeno delovanje našemu gospodarstvu. Poročilo pohvalno omenja zasluženo delovanje tajnikov centrale g. Čur-čina in g. dr. Gregoriča ter izraža zahvalo za podporo naših stremljenj predsedniku centrale veleindu-sirijalcu g. Ignaciju Bajloniju. O podrobnostih tega važnega poročila in o interesantni debati, ki se je k temu razvila na podlagi vprašanja g. inž. Remeca glede akcije za povečanje industrijskih kreditov pri Narodni banki, bomo v prihodnjih številkah podrobneje poročali.
Na predlog inž. Remeca je bila sprejeta sledča resolucija:
»Glavna skupščina Zveze indu-strijcev opozarja na kritični položaj naše industrije, ki je nastal vsled pomanjkanja gotovine in vsled izrednih težav za dobivanje kreditov ter poživlja kraljevo vlado in Narodno banko, da naj pravočasno in predno pride do težkih gospodarskih nesreč, ki pretijo trajno oškodovati naše celokupno gospodarstvo, spremenita svoje zadržanje napram naši industriji, pri čemur naj pozoveta na sodelovanje Centralo industrijskih korporacij v Beogradu, da se najdejo prave smernice za rešitev perečih problemov.«
Nato je sledilo poročilo tajnika inž. Šukljeta o železniških zadevah. Poročilo posveča predvsem pažnjo prevzetju južne železnice v državno upravo in se nato bavi s sedaj najbolj aktuelnimi tarifnimi in prometnimi odredbami, s skrajšanjem nakladalnega in razkladalnega roka na 6 ur, podražitvijo stojnine in prepovedjo reekspedicije. Poročevalec zastopa stališče, da je treba dovoliti vsaj enkratno reekspedicijo železniških pošiljatev ne glede na to, ali je blago že ocarinjeno ali ne. Drugi del poročila navaja interesantne podatke o kvarnih posledicah zadnjega tarifnega povišanja, ki se je izvršilo na zelo diletantski in nepremišljen način, kakor se dela uradna tarifna politika sploh. Praktične posledice sedanjega tarifnega povišanja je ilustriral g. inž. Suklje na sledečem primeru:
»Trstje za strope« tarifira po razredih: voluminozno, ako se odda kosovna pošiljatev, po razredu A pri najmanj 5000 kg in po razredu C pri 10.000 kg, tako da znašajo postavke za relacijo Beograd — Niš za 248 km in za 100 kg kot kabasta roba Din 121.60, po razredu A Din 21.10 in po razrgdu C Din 10.40 oziroma znaša voznina za 2500 kg komadne robe Din 3040, za 5000 kg kot pol vagona Din 1055, za 10.000 kilogramov za celi vagon Din 1040. lasno je, da klasifikacija za pol vagona ne pride nikdar v poštev in da je že pri 900 kg ceneje naročiti cel vagon nego oddati blago kot ko-madno robo. Poročilo kritizira tudi diference med posameznimi razredi, ki so postale po sedanjem povišanju blagovne tarife še bolj občutne in se je baš pošiljanje komad-nih ekspedicij ogromno podražilo. Nadalje poroča, da se Zveza pridružuje akciji trgovske in obrtniške zbornice za enotno železniško upravo v Sloveniji, kateri bi se naj podredila še proga Bubnjarci—Karlo-vac. K izvajanjem poročevalca se o priliki še vrnemo.
K poročilu se je razvnela živahna debata, v kateri je g. dr. Rekar posebno povdarjal potrebo poprave defektnega železniškega voznega parka in zgradbe železniških delavnic v Ljubljani, dalje ostro kritiziral monopoliziranje železniško - carinskega posredništva po nekaterih organih, medtem ko železniško uradništvo, ki je materijelno zelo na
slabem, nima od velikih dohodkov nikakih koristi. Posledice pomanjkanja vagonov je kritiziral tudi inž. Remec, na kar so bile sprejete sle-deče resolucije:
1. Zveza industrijcev pozdravlja zgodovinsko dejstvo, da je država vsled sklepa ministrskega sveta z dne 22. avgusta 1923 prevzela Južne železnice v svojo upravo. Uverjena je, da bo nacijonalna uprava teh važnih prog premagala prehodne težave ter uspešno delovala v splošno korist. Pozdravlja predstavnike državne uprave Južne železnice. Ko se s priznanjem spominja prijaznih odnošajev, kateri so obstojali med bivšim obratnim ravnateljstvom Južne železnice v Ljubljani in industrijo v Sloveniji, izreka iskreno željo in svojo trdno nado, da bo državna uprava v še večji meri upoštevala potrebe narodnega gospodarstva in zlasti nujne potrebe industrije v Sloveniji, ki je v prvi meri interesovana na rednem železniškem prometu. Ob enem izjavlja, da hoče upravo Južne železnice podpirati v njenem delu s stvarnimi predlogi, s smotre-no kritiko, pa tudi s tvornim sodelovanjem.
2. Izjemne odredbe, ki jih je izdala Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu pod št. 9632, z dne 31. avgusta 1923, in ki so se s posebnimi razglasi uveljavili na progah južne želejnice, so za Slovenijo tem občutnejše, ker doslej sličnih strogih odredb nismo poznali. V interesu vse splošnosti moramo predlagati potrebne spremembe teh odredb in sicer:
a) V slučaju, da je železnica dostavila stranki istočasno vagone, ki jih je stranka za ločene dneve naročila, naj se šteje nakladalni rok za ostale vagone šele po preteku nakladnega roka za prvo naročene vagone, oziroma drugo naročene vagone.
b) Na stranskih progah z le enim tovornim vlakom dnevno v obeh smereh naj izteče nakladalni rok in razkladalni rok tudi po izteku 6-ur-
nega roka šele 2 uri pred odhodom tovornega vlaka, ki more pošiljko odvzeti.
cl Za prvih 24 ur po izteku nakladalnega roka naj se računa normalna stojnina in šele po tem času naj se plača povišana stojnina.
d)	Pri vseh carinskih pošiljkah naj bo dovoljena reekspedicija. Za že ocarinjene pošiljke je dovoljena enkratna reekspedicija. Direkcije državnih železnic naj se pooblastijo, da smejo v utemeljenih primerih dovoliti enkratno reekspedicijo tudi za necarinske pošiljke. To naj velja zlasti za industrijska podjetja pri prehodu iz enega obrala v drugi obrat istega podjetja. Pa tudi sicer naj Direkcije v važnih, utemeljenih primerih in v konkretnih slučajih dovolijo enkratno reekspedicijo.
3. Zvišanje blagovnih tarif, ki je stopilo v veljavo dne 15. septembra 1923, je izdelano tako površno in ne-strokovnjaško in je tako kvarno interesom važnih gospodarskih faktorjev, da moramo z vsem povdar-kom zahtevati temeljito revizijo blagovnih tarif in zlasti revizijo klasifikacije vseh predmetov. Zahtevamo, da se vpoštevajo obstoječe razmere v produkciji in v trgovskem prometu in da se spravijo tarifne postavke posameznih razredov medsebojno v pravilno razmerje. Zahtevamo, da se skliče tarifni odbor, ki naj prouči predloge tarife in naj nudi Ministrstvu Saobračaja podporo pri določitvi zdravih smernic tarifne politike.
4. Zahtevamo, da se naj čim preje ustanovi v Ljubljani državna železniška direkcija, kj naj upravlja vse železniško omrežje v Sloveniji s programa Zidani most — Zagreb in Bubnjarci — Karlovac. V tem cilju naj se nemudoma prouči, da-li se ne morejo vse proge državnih železnic v Sloveniji takoj podrediti državni upravi južne železnice v Ljubljani, pri čemur naj se pritegne še proga Bubnjarci — Karlovac.
(Dalje sledi.)
Skupščina Zveze industrijcev.
V	nedeljo, 28. t. m. se je vršila v dvorani Ljubljanske univerze IV. redna glavna skupščina Zveze industrijcev na slovenskem ozemlju Skupščine so se udeležili induslrijci iz vseh krajev Slovenije v znatnem številu. Pokrajinsko upravo je zastopal svetnik A. Mencinger, oddelek za socijalno politiko pa dr. Gor-šič, za oddelek Ministrstva trgovine in industrije se je udeležil skupščine dr. Pfeifer, za Rudarski urad inž. Pehani, za Delegacijo ministrstva financ nadsvetnik Bajič, za Inšpekcijo dela inž. Domainko, za Ravnateljstvo državnih železnic v Zagrebu dr. Kavčič, za Državno upravo južne železnice centralni nadzornik Vidic, za Trgovsko in obrtniško zbornico preds. I. Knez in Jean Schrev ter konc. J. Mohorič, za rektorat ljubljanske univerze dekan pravne fakultete dr. Fr. Eller in za tehniko prof. dr. A. Kralj. Od centrale ind. korporacij v Beogradu so bili navzoči podpreds. g. dr. Fran Windischer in tajnik g. dr. Cvetko Gregorič. Ze-maljski savez industrijalaca za Hr-valsko in Slavonijo v Zagrebu je zastopal generalni tajnik g. Marko Bauer. Od predsedstva Zveze so bili navzoči gg. Vinko Majdič, A. Praprotnik in Drag. Hribar.
Skupščino je otvoril s kratkim nagovorom njeri predsednik g. Vinko Majdič. Njegov predlog, da se odpošlje udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Aleksandru in pozdravna brzojavka ministru trgovine in industrije dr. Dr. Kojiču se je vzel z odobravanjem na znanje. — Nato je sledilo poročilo o poslovanju Zveze industrijecv v letu 1922, ki ga je podal g. inž. M. Suklje. Iz obširnega poročila posnemamo, da je znašalo koncem leta 1922 število članov Zveze industrijcev 288 in se je zvišalo do današnjega dne na 296. Podjetja, ki so včlanjena v Zvezi industrijcev, zaposlujejo nad 35.000 industrijskih delavcev. Računski zaključek za poslovno leto 1922 izkazuje 312.677 Din izdatkov, in je primanjkljaj dohodkov v znesku 68.134 dinarjev že z izdatnimi prispevki dinarjev že z izdatnimi izrednimi prispevki članov v tekočem letu pokrit. Proračun za leto 1923 izkazuje 695.280 Din izdatkov, od česar odpade kot prispevek za Centralo industrijskih korporacij v Beogradu
znesek 100.000 Din in odseku za lesno industrijo 50.000 Din.
Poslovno poročilo omenja sodelovanje zveze s sorodnimi organizacijami industrijcev v ostalih pokrajinah ter izreka zahvalo za podporo predsedništvu in tajništvu Centrale industrijskih korporacij v Beogradu. Delo Zveze industrijcev se je v tekočem letu v splošnem, kakor tudi v posameznih odsekih zelo pomnožilo. Zveza šteje sedaj 7 odsekov in sicer odsek za lesno industrijo, odsek velike usnjarske industrije, od-se»< mlinske industrije, odsek gradbene stroke, odsek opekarn, odsek pivovarn in odsek elektrarn. Mnogo trudapolnega dela so povzročila Zvezi vprašanja socijalrie zakonodaje in sodelovanja pri socijalno-zavarovalnih zavodih. Tudi prometnim zadevam je posvečala industrijska zveza trajno pažnjo in je z uvedbo industrijskih tovornih vlakov v lanskem letu v dobi najhujših prometnih omejitev mnogo pomogla naši industriji. Zveza je zbirala nadalje obširen materijal za revizijo uvozne carinske tarife, ki pa dosedaj ni našel v ministrstvu potrebnega priznanja. Končno omenja poslovno poročilo akcije zveze za olajšanje deviznih predpisov pod Plav-šičevo ero in njena prizadevanja za olajšanje denarne in kreditne krize.
Ob sklepu se poroča o sodelovanju zveze pri sestavi novega rudarskega zakona za celo kraljevino, o delavnosti mariborske sekcije industrijcev in o sodelovanju Zveze industrijcev pri Ul. Ljubljanskem velesejmu.
Pri dopolnilnih volitvah v odbor Zveze industrijcev so bili izvoljeni sledeči gg.: Inž. Anton Rudež, Franc Gale, Andrej Jakil, Fran Roblek, Alojz Križnič, Rihard Skubec, Jožef Smerinik, Ivan Knez, Josip Lenarčič, yiktor Glasser, Avgust Westen, Fran Bonač, Andrevv Gassner, Franc Guček, Karl Noot, dr. Radoslav Pi-puš, Franc Woschnagg.
Izstopivšemu odborniku dr. M. Obersnelu in izstopivšim članom E. Hiengu in J. Zadravcu se je za njih uspešno delovanje izrekla na skupščini zahvala.
Nato je bila sprejeta izprememba pravil Zveze industrijcev, ki se tiče obravnavanja sporov, ki na-
Za drugi, bankarski sistem pokritja, ki se naziva tudi nemški sistem, ker je izveden v Nemčiji najlepše, velja princip, da mora biti vsaka v promet puščena novčanica pokrita s sigurnim in kratkoročnim aktivom. Kot tak aktivum, siguren in kratkoročen, se smatra samo trgovska menica, to je menica, katero izstavi prodajalec robe na svojega kupca in katera naj bo potemtakem takoj po izročitvi robe plačana.
Nemška državna banka (Deutsche Reichsbank) ima torej v svojih aktivih menični portfelj, čigar iznos se krije z njegovimi pasivi, izraženimi v novčanicah, ki se nahajajo v obtoku.
Tako izgleda, to se pravi, tako bi izgledalo stanje imenovanih novča-nih bank, ako bi bil jedni in drugi sistem, metalnega odnosno bankarskega pokritja striktno izveden.
Iznos novčanic v obtoku bi se kril z zlato podlago pri prvi in z meničnim portfeljem pri drugi banki.
V	praksi pa je jedna kakor druga banka ublažila svoj sistem. One so napravile izvestne izjeme pravil, katere smo gori navedli.
Na Angleškem se nahaja poleg novčanic, emilovanih na podlagi zlata, v obtoku še za 18,450.000 funtov šterlingov novčanic, izdanih na podlagi državnih papirjev. Tako ka-
že faktično stanje angleške banke sledeče številke
Pasiva:
emitirane novčanice . . 46,973.700 Aktiva:
zlato.......................... 28,523.700
državni papirji ....	18,450.000
Prav tako je ublažen, samo da v nasprotnem pravcu, tudi pri Nemški državni banki princip bankarskega {čisto meničnega) pokritja: tukaj je jeden del v obtok postavljenih novčanic pokrit ne z meničnim portfeljem, nego z metalom. Tako na primer je izkazovala nemška državna banka sledeče stanje (pred vojsko):
Pasiva:
emitirane novčanice 1.604,260.000 Aktiva:
menični portfelj . . 1.394,696.000 metalna podloga . .	673,695.000
Pripomniti je ob koncu tega odstavka, da je v bilanci Angleške banke številka 18,450.000 stalna količina, dočim so druge številke iz-premenljive ali vendar tako, da se vedno obdrži točna bilanca. V bilanci Nemške državne banke se menjajo vsa tri števila, ali je vedno vsota obeh števil v aktivi večja od vsote novčaničnega obtoka.
(Dalje sledi.)
Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v IV. četrtletju 1923.
(Opozoritev Trgovske in obrtniške zbornice za Slovenijo v Ljubljani.)
I. Stanovanjski izkaz.
Do dne 30. novembra t. 1. morajo vsi posestniki hiš v Sloveniji in v Prekmurju vložiti sami ali po svojih namestnikih pri pristojnih davčnih oblastvih hišne in stanovanjske izkaze, če so hiše dane v najem, za v najem neoddana poslopja pa zaznamek prebivalcev takih poslopij. Tiskovine se dobivajo brezplačno pri vseh davčnih oblastvih in davčnih uradih.
II.	Davek na poslovni promet.
Davčni zavezanci, ki so dolžni voditi za davek na poslovni promet knjigo opravljenega prometa (poleg trgovskih družb, zadrug itd. vsi obrati, katerih promet je presegal v
1. 1922 vsoto 360.000 Din) in omenjenega davka za III. četrtletje 1923 še niso odpremili, so dolžni ga odpre-miti do 30. oktobra 1923 in hkratu predložiti prijavo. Zamudniki se še posebe opozore na svojo dolžnost ali s posebnim pozivom ali z javnim razglasom ter z zapretilom uradne ocene ter rednostnih glob.
Kdor vloži nepravilno prijavo, izgubi pravico pritožbe.
III.	Dospelost direktnih davkov.
Dne 1. novembra 1923 dospo v plačilo vsi direktni davki za 111. četrtletje 1923. Davčni uradi so upravičeni jih po 14. novembru 1923 prisilno iztirjevati in zaračunjavati poleg 6 % zamudnih obresti še za opomin
A(y '
* /O
terjanega zneska.
ML Savič:
fiaša industrija in obrt.
(Nadaljevanje.)
Pri predenju bombaža odpade \5% od uporabljenega bombaža in sicer je od tega 5% suh prah, 10% sc pa lahko porabi za izdelavo vate. Da bi se lahko vata izdelovala iz teh odpadkov, bi bilo treba vsem tovarnam vate dovoliti prost uvoz teh odpadkov, posebno pa odpadkov od mako-bombaža pri predenju, ki so boljši od surovega indijskega bombaža in tudi bolj poceni.
Mi izvažamo znatne množine bombaževih cunj v inozemstvo. To je za nas velika izguba, ker bi jih mi lahko predelali v vato in kot take pri nas uporabili namesto odpadkov od bombaža in namesto tuje vate. Ravno tako bi mi lahko izvažali vato namesto krp. Barvane bombaževe krpe bi lahko porabili za izdelavo kartona za kritje streh in katraniranega papirja za pako-vanje, ki ga uvažamo v velikih količinah.
Imamo pa tudi velik narodno-obrambeni interes, da bi se ta industrija vate čimbolje razvila, ker nam je v dobi vojne potrebna za izdelavo brezdimnega smodnika in vate za obveze. Da bi se to doseglo, bi bilo treba prepovedati prost uvoz bombaževih odpadkov za vse druge, razen za bombaževe predilnice kn bi jih bilo treba cariniti kot bombaževo vato.
22- NAŠE PREDILNICE ZA BOMBAŽ-
V naši državi imamo predilnice bombaža v Nišu, Beogradu, Dugi-resi, Litiji, Preboldu in Tržiču. V Nišu obstoja predilnica za bombaž, ki je last Niške akcijske hranilnice. Predilnica je imela pred vojno 6000 vreten z vsemi pomožnimi stroji. Predla je okrog 50.000 paketov po 10 funtov preje angleških številk $ — 24 enožične surove kvalitete, kompsovega bombaža za ročno ikanje za kmete.
_ Med vojno je bila popolnoma uničena pa je sedaj obnovljena in je
bratom da b° ,etos pričela z
V Beogradu ima Milan Ječmenica & Lo. predilnico za vigogne-predi-vo, io je predivo za pleteno in prepleteno blago (trikotažo) z 1300 vrelem, ki izdeluje prejo za potrebo svoje trikotaže.
V Dugiresi se nahaja domača tovarna bombaža, ki ima svoje predilnice, tkalnice, belilnice, barvarne apreture in tovarno za vato. Predilnica ima 22.112 vreten na selfaktor-ph, 17.332 trostovih vreten in 5334 vreten za izdelavo šivalnih niti. Poteg tega ima kompletne za to po-bebne stroje. Ima tkalnico z 1200 !f*fv°ji> izdela lahko 1,800.000 kg ***mbaževega prediva in sicer iz-"e'a do št. 8 enožične surove preje <£-3.142 kg; do št. 8 enožičnega barvanega prediva 1170 kg; od št. 8 do 20 enožičnega surovega prediva 78.5.034 kg; od št. 8 — 20 enožičnega barvanega prediva 53.833 kg; surovo enožično št. 20 - 30 192.495 kg; °d št. 20 — 30 enožičnega barva-
nega prediva 12.139 kg; od št. 30 in dalje enožičnega surovega prediva 89.908 kg; od št. 30 in dalje enožičnega barvanega prediva 2320 kilogramov; do št. 8 mnogožičnega surovega prediva 24.269 kg; od št. 8 — 20 večnitnega surovega prediva 194.204 kg; od št. 8 — 20 večnitnega barvanega prediva 3379 kg; od št. 20 — 30 mnogobarvnega surovega prediva 28.734 kg; od št. 20 do 30 barvanega 1342 kg; od št. 30 in dalje večnitnega surovega bombaža 54.331 kg; od št. 30 in dalje večnitnega surovega bombaža 6588 kilogramov; raznega prediva 48.014 kilogramov. Delavcev ima 6 — 1400, kakor je tovarna zaposlena. Od tkanin izdeluje »Amerikan«, beljeno platno, zefirje, barhente in podobne izdelke. Poleg tega izdeluje tudi vato. Predilnica izdeluje prejo na ročnih razvojih za mehanične predilnice, trdo in mehko prejo, kakor tudi niti za tkanje in šivanje.
(Dalje sledi.)
Opozoritev. V današnji številki pričenjamo objavljati predavanje načelnika ministrstva trgovine g. dr. Ivana Todoroviča o predmetu »Povečanje obloka novčani«. Težavni predmet je tako lepo obdelan, da postane trda tvarina vsakemu čita-telju iz naših krogov lahko umljiva. Predavatelj je spretno obdelal predmet, tako da je njegovim izvajanjem lahko slediti in da je mogoče temeljem teh izvajanj ustvariti si tudi lastno sodbo. Opozarjamo svoje čita-telje na ta instruktivni spis, katerega objavimo v štirih nadaljevanjih. Priredil nam je za list spis g. dr. Fran Windischer.
m
m
Zahtevajte povsod našo domačo
Kolinsko ellcorajo
izvrsten pridatek za kavo.
Trgovina.
Borza za lan v Pragi. Konzulat Češkoslovaške republike naznanja, da je v Pragi otvorjena borza za lan, ki je začela delovati 1. septembra t. 1. Trgovina z lesom v Češkoslovaški je postala zopet svobodna, ter za izvoz lana zadostuje navadna prijava pri ministrstvu trgovine
Indeksna številka za veletrgovino v Nemčiji. Indeksna številka po stanju dne 23. oktobra 1923 znaša glasom uradne ugotovitve 14.6 mitijardkratno predvojno vrednost. Indeksna številka se je izza 16. oktobra 1923, torej v 7 dneh dvignila za 1237%.
Konkurzi v češkoslovaški. V septembru je bilo v Češkoslovaški 118 izravnalnih postopanj z 16 'A milj. aktiv in 44 milijoni pasiv in 48 konkurzov z 5Vi milijona aktiv in 24 milijonov pasiv.
Oenarstvo.
čekovni promet. Koncem meseca septembra t. 1. je imel čekovni urad v Sarajevu 2426, v Ljubljani 3641 in v Zagrebu 3224 čekovnih računov. Koncem avgusta t. I. so znašale vloge v Sarajevu 86,258.546 Din, v Ljubljani 75 milijonov 735.941 Din in v Zagrebu 100 mi-
lijonov 607.512 Din, skupaj torej 262 milijonov 602.001 Din. Tekom septembra t. 1. se je stanje vlog znižalo za 29 milijonov 846.281 Din na 232,755.720 Din.
Ogrski devizni predpisi. Ogrska devizna centrala je svoj čas odredila v interesu olajšanja izvoza, da se mora oddati le en del izkupička za izvozno blago v tuji valuti, ostanek pa v ogrskih kronah. Sedaj pa se radi poostritve deviznih predpisov, sprejemajo le take krone, ki izvirajo iz prodaje akcij inozemcev in ki se vpišejo na domač konto dotičnega inozemca.
Dvomilijardni primanjkljaj v češkoslovaškem budgetu. Češkoslovaški desetčlanski izvršilni odbor, ki je sestavljen iz zastopnikov koalicijskih strank, je razpravljal pravkar primanjkljaj v budgelu za leto 1924. Izdatki znašajo 18 milijard, dohodki pa 16 milijard Kč, torej primanjkljaj 2 milijardi.
Carina.
Povišanje carine v Poljski. Z veljavnostjo od 23. oktobra so bili poljski carinski tarifi povišani za 160 odstotkov. Temeljne postavke se morajo pomnožiti mesto z 81.000 z 210.000. Teh 160% se nanaša tudi na vse ostale blagovne skupine, ki jih je treba zaca-riniti z znižanimi koeficijenti.
>1T0<
ZOBNA PASTA sigurno odstranjuje močni tobačni duh iz ust.
Davki.
Izterjanje davkov v Ljubljani. — Pred kratkim je davčni urad za mesto v Ljubljani opozoril zamudne davkoplačevalce, da čimpreje poravnajo svoje davčne zaostanke in se s tem ognejo občutnim stroškom, kateri bi jim nastali, ako bi se morali zaostanki prisilno iztirjati. Po naših informacijah je davčni urad objavil omenjeno opozoritev ravno zato, da si spričo nezadostnega šlevila osob-ja prihrani delo za opozoritvene položnice, katere se ravno te dni vročajo davkoplačevalcem, ki ne plačujejo davkov ob rednih plačilnih rokih. Davkoplačevalce opozarjamo, da bo davčni urad v mesecih november in december t. I. začel prisilno izterjevati davčne ža-ostanke z zakonito določenimi stroški (4% opominjarina, 4% rubežna pristojbina itd.).
Donos direktnih davkov v proračunskem letu 1922./23., ki obsega dobo od 1. avgusta 1922. do konca junija 1923., je dosegel v posameznih pokrajinah nastopne vsote: Srbija 138,604.634 Din, Črnagora 4,832.561 Din, Bosna in Hercegovina 62,212.248 Din, Dalmacija 14 milijonov 538.058 Din, Hrvatska in Slavonija 111,481.018 Din, Slovenija 80 milijonov 522.199 Din in Vojvodina 122 milijonov 341.194 Din. Na davkih, ki so centralno izkazani, je dosegel donos davka na poslovni promet 148,275.188 dinarjev in invalidskega davka 41 milijonov 966.793 Din. Proračunjeno vsoto je dosegla edino Slovenija* ki naj bi po proračunu z vojnim davkom vred plačata 48,427.750 Din, dejansko pa je plačala nad 80 milijonov dinarjev. Najbolj je za proračunom zaostala Vojvodina, ki je za proračunjenih 220 milijonov dinarjev plačala le 122 mil. Din, čemur se pa ne moremo čuditi po tem, kar smo v zadnjem času čuti kako v Vojvodini odmerjajo davke. Od celokupnega donosa direktnih davkov in pribitkov po 534,468.914 Din je plačali Slovenija preko 50%, ki se pa neraz-merno še zvišajo čim se pobere še izredni državni pribitek. V celoti je Slovenija plačala v preteklem proračunskem letu poleg direktnih davkov še najmanj 30 miljonov Din davka na poslovni promet in invalidskega davka, skupaj torej približno 110 milijonov dinarjev vseh davkov.
Promet.
Voznoredna konferenca. Spričo vesti, ki so krožile v dnevnem časopisju, da se je vršila pri ministrstvu saobra-čaja konferenca za sestavo zimskega voznega kola, ki ima stopiti s 1. novembrom v veljavo, je trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani prosila direkcijo državnih železnic v Zagrebu in državno upravo južne železnice v Ljubljani za pojasnila, v koliko odgovarjajo te vesli resnici, ker je zbornica zelo in-
teresirana na tem, da se ji da priliko, da stavi glede sestave novega voznega reda svoje želje in predloge, ker dosedanji vozni red v mnogem oziru ne ustreza željam potujočega občinstva in potrebam naše trgovine. Nato je dobila od uprave v Ljubljani odgovor, da ostane vozni red, veljaven dne 1. junija 1923, neizpremenjen do 31. maja 1924. Pri ministrstvu saobračaja, odn. pri generalni direkciji drž. žel. v Beogradu so se vršili med posameznimi direkcijami samo dogovori glede predlogov za evropsko mednarodno voznoredno konferenco, ki se vrši začetkom meseca novembra t. 1.' v Nici Za otvoritev poštnega urada Ljub-Ijana 6. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je v daljši vlogi opozorila poštno in brzojavno ravnateljstvo, da je vsled razvoja mesta v nekaterih smereh nastala nujna potreba, da se mreža poštnih uradov v Ljubljani dopolni. V to svrho predlaga zbornica, da naj se poštni urad št. 6., ki se je nahajal dosedaj na Miklošičevi cesti, dokler ga tam ni mogoče obnoviti, prinese na kak primeren kraj na Rimski cesti med Tržaško in Valvazorjevim trgom, kjer bi imel velik dotok strank iz trnovskega in krakovskega predmestja ter iz Mirja in iz Tržaške ceste ter iz Podrožnika, kjer se je v zadnjem času zgradilo zelo mnogo novih stavb in otvorilo tudi veliko število trgovskih in obrtniških podjetij. Na svojo vlogo je dobila zbornica od poštnega ravnateljstva dopis, da je ravnateljstvo zadevo glede ustanovitve pošte na križišču Bleivveisove, Tržaške in Rimske ceste svojecasno že natanko proučevalo in nameravalo otvoriti tam nov poštni urad oz. predložiti ministrstvu tozadevno poročilo, toda prostorov za urad ni bilo mogoče najti in zato je ostal načrt neizvršen. — Po našem mnenju je otvoritev poštnega urada za ta okoliš v interesu nemotenega trgovskega prometa nujno potreben. Iz gornjega dopisa poštnega ravnateljstva na trgovsko in obrtniško zbornico je razvidno, da je ravnateljstvo samo prepričano o potrebi otvoritve urada na omenjenem križišču ter bi zahtevam trgovslva ugodilo, ako bi imelo potrebnih prostorov na razpolago. Dolžnost vseh je, da gredo ravnateljstvu v tem oziru na roko, ter da mu svetujejo, kje bi se moglo dobiti prostor, da se omogoči otvoritev tega tako nujno potrebnega urada.
Uradne ure pri ravnateljstvu Južne železnice. Poroča se, da bodo od ponedeljka, 29. oktobra naprej uradne ure pri ravnateljstvu Južne železnice deljene od 8. do pol 1. ter od 3. do 5. popoldne.
Prometne omejitve: 1. Sprejemanje vsakovrstnih pošiljk za postajo Ludas (na Madžarskem) je do nadaljnega ukinjeno. Izvzeta je brzo pokvarljiva roba. Medpotne pošljke se zadrže in stavijo pošiljatelju na razpolaganje. 2. Sprejemanje pošiljk, naslovljenih na naslov »Lei pozger Szeszgvar« za postajo Obuda (na Madžarskem) je do nadaljnega ukinjeno. Medpotne pošiljke se iztečejo. 3. Sprejemanje pošiljk žita na naslov »Viktorija Dampfmiihle« za postajo Budapest Lipotvaros je do nadaljnega^ ukinjeno. Medpotne pošiljke se zadrže in stavijo pošiljateljem na razpolaganje. 4. Sprejemanje pošiljk na naslov »Gregersen Endrees Fia« za postajo Budapest Lipotvaros je do nadaljnega ukinjeno. Medpotne pošiljke se zadrže in stavijo pošiljateljem na razpolaganje. 5. Za postajo Budapest Du-naparli teher palyaudvar je navzlic obstoječi prometni omejitvi dovoljeno sprejemati in prevzemati pošiljke premoga in drv y vsaki količini. 6. Prometna omejitev za postajo Budapest An-gyalfold, razglašena v objavi štev. 7 pod točko 24, se razveljavi.
Tovorni brzovlaki v Romuniji. Romunija je uvedla tovorne brzovlake na nekaterih progah, da se izboljša blagovni promet.
>BUDDHA<[
ra &
TRADE MARK I	'	n
Izvoz in uvoz.
Izvoz tobaka. Ker je letina tobaka io leto precej boljša kakor lani, je uprava monopolov sklenila, da potem, ko zadovolji domače potrebe, izvozi v inozemstvo okoli 300 tisoč kilogramov nepredelanega tobaka.
Razno.
Razpis službe ravnatelja. Na osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani se razpisuje mesto ravnatelja. Zahteva se sposobnost za državno službo vobče in strokovna sprema: pedagoška in komercijalna predizobraz-ba in specijalna sprema za vodstvo zavoda. za čipkarstvo in žensko domačo obrt. Prejemki se določijo v smislu zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923, št. 299 »Uradn. lista«. Prošnje, opremljene v smislu člena 12. cit. zakona, naj se predlože do 15. novembra 1923 pri oddelku ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani.
Francosko - rusko zbližanje. Pozornost vzbujajo parižke vesli o prihodu ravnatelja ruske državne banke, Schein-manna v Pariz. Po zadnjih poročilih namerava Scheinmann predložiti konkreten program za medsebojno zbližanje, ki vsebuje sledeče točke: Sovjetska vlada prizna vse prejšnje dolgove napram Franciji, izvzemsi vojne dolgove. Rusija dobi desetleten moratorij in kredite za gospodarsko obnovo. Francija prizna sovjetsko vlado de jure, ia pa se zopet zaveže, da opusti vsakršno komunistično propagando v Franciji. Glede zasebnega premoženja, ki ga je zadela nacijonalizacija, se izreče sovjetska vlada, da povrne del zasebne posesti francoskim državljanom in da odškoduje s koncesijami prejšnje lastnike nekaterih vrednot, kakor železnic, ladij in rudokopov. Ne glede na to, če odgovarjajo ia poročila v celoti dejstvom ali ne, je danes gotovo, da je bila sovjetska vlada že davno pripravljena priznati svoje predvojne dolgove napram Franciji in da že dolgo časa deluje v Parizu stalni ruski delegat Ska-beljav na vpostavitvi medsebojnih od-nošajev. Prav tako je treba polagati vanost na potovanja Herriofa in sena-iorja de Monzieja po Rusiji, ker dokazujejo, kako se tudi s francoske strani pojavljajo važna stremljenja za likvidacijo dosedanjega političnega in gospodarskega razmerja do sovjetske Rusije.
Zvišanje pošfnih pristojbin v Avstriji.
Avstrijska poštna uprava namerava v najkrajšem času zvišati pošto za pisma od 600 na 1000 aK., telefonske pristojbine pa za 80%, da s tem omogoči kritje nameravanih investicij. Avstrijski gospodarski krogi zavzemajo proti zvišanju odklonilno stališče, ker bo imelo to za posledico povečanje draginje.
Odprava vizumov med Francijo in Čehoslovaško. Z ozirom na skupen sklep francoske in čehoslovaške vlade se ukine s 1. novembrom medsebojno vidiranje potnih listov. Pač srečni ljudje, ki jih naši potniki v inozemstvu lahko zavidajo.
Sladkorna kampanja na Madžarskem. Letošnja produkcija sladkorja na Madžarskem znaša po dosedanjih cenitvah 8000 vagonov. Lanskoletna produkcija je znašala samo 6000 vagonov. 5500 vagonov bo Madžarska porabila za lastno potrošnjo, dočim bo preostalo ostalih 2500 vagonov za izvoz.
Izboren sladkorni pridelek v Bolgariji. V Bolgariji bo letošnji pridelek sladkorne pese, po sedanji presoji trikrat večji kakor prošlo leto in pri tem kvaliteta dobra. Pet večjih rafinerij bo produciralo letos 40.000 ton sladkorja napram 14.000 tonam dosedanjega povprečnega letnega pridelka. Domača poraba potrebuje tri četrtine, tako da se bo mogla zvoziti ena četrtina producirane količine. Cena se giblje okrog 30 lev za kg, od teh odpade 10 lev na davke. Cene so torej precej visoke, to pa radi visokih cen pese.
Mednarodna razstava v Havani. Od
9. do 24. februarja 1924 se bo vršila prva mednarodna razstava v Havani (Kuba). Prospekti za razstavo so interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na ogled.
Tržna poročila.
Trg z jajci. Zaradi toplega vremena kupčija z jajci prilično stagnira po celi Evropi. Pokriva se samo najnujnejša potrebna. Blaga je v naši državi malo. Cene se drže, dasi je bilo zaradi porasta dinarja pričakovati oslabljenja. Na domačih tržiščih so se gibale cene za komad: v Vojvodini okrog 1.75 Din, v Sloveniji 1.85 do 1.90 Din, v Ljubljani na trgu 2 Din), v Srbiji 1.70 do 1.80 Din, v Hrvatski-in Slavoniji 1.80 do 1.85 Din.
žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 325 Din, ječmen 265 Din, oves 220 do 225 Din, koruza 235 Din, beli fižol 540 Din, pšenična moka št. 0 527.50 Din, otrobi 130—135 Din. — Tendenca nespremenjena — Na zagrebški produktni bor ji so bile cene sledeče: pšenična moka št. 0 540 Din, pšenica 330 Din, koruza 250 Din, oves 250 Din.
Podraženje cen kruha in pocenitev premoga v Avstriji. Avstrijski peki so povišali cene hlebu navadnega kruha od 6350 na 6400 aK, lorej za 50 aK, 1 kg boljšega kruha pa se podraži za 40 aK. Slezki premog se z ozirom na kalkulacijo v švicarski valuti poceni pri kilogramu za 20 aK.
Dve kopejki za en pud žita. Vzlic pospešenem izvozu žita padajo v Rusiji njegove cene neprestano. V kijevski guberniji se plačuje 1 pud (16 kg) rži z 2 kopejkami (5 centimov). Radi slabega zaslužka od prodaje žita kmečko ljudstvo ne more kupovati industrijskih izdelkov, kar zopet povzroča krizo produkcije in brezposelnost. Da bi se trg oživel bi bilo potrebno 50%no znižanje cen industrijskim proizvodom. 15% znižanje cen izdelkov državne industrije je ostalo brez vpliva na trg.
Najboljši
PREMOG, DRVA IN OGLJE
kupite najceneje pri Družbi Ilirija, Ljubljana Kralja Petra trg 8. — Telefon 220.
Dobava, prodaja.
Dobava ovsa. Pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 14. novembra f. 1. oferialna licitacija glede dobave 990.000 kg ovsa.
Dobava čevljev. Pri odelenju za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 14. novembra t. 1. druga ofertalna licitacija glede dobave 6.000 parov podkovanih čevljev in 2000 parov nepodkovanih
Dobava bencina. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 13. novembra t. I. ofertalna licitacija glede dobave 40.000 kilogramov čistega bencina.
* * *
Predmefni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
T
lil mi:
(tudi na električni pogon).
THE REX CO., LJUBLJANA.
Odlikovanja razstavljalcev indu-strijsko-obrtne izložbe v Mariboru.
Cenilna komisija ppd predsedstvom g. župana Viktorja Grčarja je na svoji seji dne 25. oktobra 1923 na podlagi cenilnih tistin priznala 76 prvih (od teh 9 soglasno), 88 drugih in 3 tretje ocene. — Prvo oceno so dobili soglasno sledeči: Jurij Zupanič, mizarski mojster v Mariboru; Josip Tuhtan, umetni rezbar (samouk) v Mariboru; »Drava«, lesna industrijska d. d. v Mariboru; »Kristal«, tovarna ogledal in brušenega stekla v Mariboru; Ivan Sojč, kipar in pozlatar v Mariboru; inž. J. & H. Buhi, livarna zvonov in kovin ter strojno-stavbena delavnica v Mariboru; Šimen Forstnerič & sinovi, 1. jug. podj. za stavbo mlinov v Mariboru; Rado Nipič & dr., kov.-tisk. industr. v Mariboru in Marib. tiskarna d. d., tisk., knjigoveško in litogr. podjetje v Mariboru. — Prvo oceno so nadalje dobili sledeči: I. mariborska tovarna zamaškov, F. Ogrizek v Mariboru; Fran Čuček, tovarna gospodarskih strojev v Ptuju; Karol Wesiak v Mariboru; I. elektr. zavod za emajliranje pločevine in koles, Jos. Škof v Mariboru; F. Kajetan Ahačič, tov. kos, srpov, klin za slamorezne stroje in drugih železnih izdelkov v Tržiču; Železarna »Muta« na Mufi ob Dravi; Henrik Kieffer, tovarna kos in srpov, Sv. Lovrenc nad Mariborom; Franc Schnell, I. jugoslov. izdelovalnica blagajn v Mariboru; Kamnoseška ind. dr. v Celju; »Kovina«, d. d. v Maribour; M. Vahtar, atelje za umet. knjigoveštvo in izd. okvirjev v Ma-
riboru; »Mirim«, tovarna čokolade in kakava, K. Zalokar v Mariboru; Avgust Sidar, tapeinik in dekorater v Mariboru; Josip Brandl, tov. za izdelovanje orgelj in klavirjev v Mariboru; E. G. Hoppe, koricesio-nirani zobotehnik v Celju; Ivan Andolšck, izdelovanje zobotrebcev (čačkalica), Rašica (p. Vel. Lašče)); Anton Marušič, pohištveno in stavbeno mizarstvo v Mariboru; Marko Nerat, elektr. kuhalnik »Ljubček« v Mariboru; Albert Loschnigg, lesni rezbar in umet. mizar v Mariboru; Franjo Kaiser, pohištveno in umetno mizarstvo, lircsternica 31; Ivan Šafarič, mizarstvo v Mariboru; Klančnik & Kompare, pohištvo in stavbeno mizarstvo v Mariboru; Jagodič & Sajko, tapetništvo in mizarstvo v Mariboru; Vinko Vabič ml., eksport in konserviranje hmelja, Žalec; Franc Čuček & Cie., prej W. Hintze, šampanjske kleti v Ptuju; Ludvig Franz & sinovi, eksportni mlin in tovarna za testenine v Mariboru; Verdnik & drugovi, tovarna perila v Mariboru; Josipina Letonja, tvornica perila v Mariboru; Fotografični atelje »Ma-kart v Mariboru; Franc Podgoršek, banda-žist in rokavičar v Mariboru; Zadruga brivcev, frizerjev in lasničarjev za Mariborsko oblast, Maribor; Zavod šolskih sester v Mariboru; »Petovia« d. d. Ptuj; Franc Ce-rer, tovarna slamnikov in klobukov, d. z o. z., Domžale; Ivan Kvas, izdelovanje klobukov in slamnikov v Mariboru; »Vesna«, mestni dekliški zavod v Mariboru; Ivan Kravos, sedlar, jermenar in torbar v Mariboru; Gjuro Simonovič, 1. zagrebačka postolarska radiona »K Zemuncu« v Zagrebu; Mijo Horvat, postolar, Varaždin; Josip Sulič, čevljarski mojster v Mariboru; Viljem Frcund, tovarna usnja v Mariboru; K. & R. Ježek, tovarna strojev, livarna železa in kovin v Melju 103; Razinger & drug, strojno ključavničarstvo v Mariboru; Guido Riitgers, podetje za lesno impregniranjc v Hočah pri Mariboru; Mestna plinarna, plinska industrija v Mariboru; Ivan Pelikan, slaščičarna v Mariboru; inž. dr. Miroslav Kasal, stavbeno podjetje, Ljubljana, podr. Maribor; Rudolf Kiffmann, mestni stavbenik v Mariboru; Franc Pergler, tovarna vozov v Mariboru; Josip Stajnko, kolarski mojster v Mariboru; Franjo Verzel, podkovski mojster in izdelo-vatelj vsakovrstnih vozov in kočij v Mariboru; Josip Gumzej, sodarski mojsier v Mariboru; Andrej Marčec, sodarski mojster, Središče o. D.; Ivan N. Adamič, L kranjska vrvarna in trgovina s konopnino, podr. Maribor; »Express« d. d., poduzeče za pro-vodnju ručne vatrogasne sprave u Zagrebu; Ivan Sirak, stavbeno, strojno, umet. ključavničarstvo v Mariboru; Franc Tašker, stavbeno, galanterijsko in ornamentno kleparstvo v Celju; Prva jugoslov. žična industrija d. z o. z. v Celju; »Volta« d. d., tovarna elektr. žarnic v Mariboru; Lovrenc Tomažič, kotlar v Mariboru; Dimitrij Glumač, kotlar v Mariboru; Franjo Žnider, kovač za fino orodje in izdel. tehtnic v Mariboru; Džamo-nja & drug »Vrt«, vrtnarsko podjetje v Mariboru; Ivan Jemec, vrtn. podj. v Mariboru; Anton Požar, vrtnarsko podjetje v Mariboru; Ignac Vauda, vrtnarsko podjetje v Mariboru; Ignac Vauda, vrtnarsko podjetje v Ptuju. — Drugo oceno so dobili sledeči: Makso Rovšek, umtenostni slikar v Slov. Bistrici; L jugoslov. tovarna plut. in lesnih izdelkov v Mariboru; L A. Koncgger, tov. zamaškov, Maribor-Studenci; »Braco«, L jugosl. tovarna barvnih trakov in karbon-papirja, brata Čopič v Mariboru; M. Vodišek, lesna trgovina in industrija v Mariboru; Ceršaška tov. lesnih snovi in lepenke, preje Viljem Fiirth, d. z o. z. v Mariboru; »Sana«, ivorn. čokolade, d. z o. z., v Hočah pri Mariboru; Pavla Kerth, izdelovalka klobukov za električne lampe v Mariboru; »Narcissus«, tov. robe iz prešanega papirja K. D. u Zagrebu; C. Th. Maver, foto-manu-faktura v Mariboru; Ljudevit Murko, mizarski mojster v Ptuju; Tomaž Kavur, strugarski mojster v Mariboru; Lovrenc Mačič, mizarski mojster, Prevalje, Mežiška dolina; Joško Sagadin, pohišiveno in umetno mizarstvo v Ptuju; »Zora«, lesna industr. družba in tov. lesenih žebljev d. z o. z., Črnomelj; Simonič, tov. harmonik v Strnišču; Frid. Zinauer, izdelovanje štampilk iz kavčuka v Mariboru; Ferdo Kuhar, tapetnik in dekorater v Mariboru; Ravnateljstvo dr. Fcrd. Attemsovih posestev, Slov. Bistrica; Jos. Do-bič, Hoče pri Mariboru; Štefan Horvatič, mizarski mojster v Ptuju; Sladkogorska tov. lepenke in papirja, Sladki vrh, p. Št. lij; Andrej Babenko, kolarski mojster, Sp. Kungota;^ Josip Antloga, izdelovanje košar, sit in žične mreže v Mariboru; Štefan Koter, mizarski mojster v Mariboru; Lesna in kovinarska zadruga v Strnišču pri Ptuju; Anton Kaiser, mizarski mojster v Mariboru; Josip Pajtler, gačitelj živali, Pekre pri Limbušu; kemo-tehn. pharm. laboraiorium »Lavora-ter«, inž. E. Kandušer v Celju; »Jelen«, tvor. kem. izdelkov v Mariboru; Tovarna za špirit in drože, Račje; »Reiko«, komisija in špedicija v Mariboru; Erich Eisenmann v Mariboru; Pugl & Rossmann, veletrgovina z vinom v Mariboru; Produktivna zadruga za lesno industrijo v Celju; Zabukošek, tvor. umet. študijskih, oljnatih in akvarelnih barv v Mariboru; »Merkur«, mlin za papriku, Hor-goš pri Subotici, Banat; »Patria«, tvor. likerjev, d. d. v Zagrebu; Hutter & Elsbacher, 1. jugoslov. alkoholna družba v Ptuju; Vekoslav Kralj, pekarna in izdel. vanili, cimet in otročjega prepečenca »Suhar«, Beltinci, Prekmurje; Ivo Pahor, odlikovana pražarna ječmenove kave v Mariboru; Kolinska tov. kav. primesi, trgovsko delniško podjetje v Ljubljani; Izdelki »Novis«, Milko Košir v Ljubljani; Franjo Ambrožič, črkoslikar in pleskar v Mariboru; F. Hergouth, izdclo-valnica samoveznic in kravat v Mariboru; Fran Derenda & Cie., konfekcijska tovarna, d. z o. z. v Ljubljani; Marija Repeš, izdelovanje steznikov v Mariboru; Franja Magerl, izdelovalka perila v Mariboru.
(Konec sledi.)
rt
to
irt
prt
irt
A
to
>
9
8)
u
H
9
9
rt
?
1%
3
irt
Prt
S
a
<#i
►
o
6)
h
H
►
4)
rti
?
>»
(8
rt
8)
0
irt'
•rt
•rt1
to
8
■8
C
irt
S
irt
•rt
u
►
o
8)
h
H
Veletrgovina
ILŠarabon
V
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo.
Lastna pražarna za kavo
in mlin za dišave z električnim obratom.
Ceniki na razpolago. : j
letošnjega pridelka kupi veletrgovina
Ed. Suppanz
1 Pristava, Slovenija.
Priporočamo:
Ljubljana, Sv. Pelra nasip 7. Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, istotam igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme.	Na	veliko	in	malo!
Prodam ca 7.500 kg
liji
I. HEIMER
Murska Sobota Prekmurje.
TEODOR KORN
LJUBLJANA
POLJANSKO CESTA ŠT. 3.
Krovec, stavbeni, galanterijski in : L ;; okrasni klepar. Instalacije vodovodov. • ►
Naprava strelovodov. — Kopališke in >»' klosetne naprave.
Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikost', kakor tudi posod (škatle) za konserve.
*•
t::
m
LJUBLJANA
SIN0N GREGORČIČEVA ULICA 13 Telefon štev. 552
se priporoča
za naročila vseh v njeno stroko spadajočih del.
Izvršitev točna in solidna 1
Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS.
Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.