ŠT. 9 — X SEPT. 1961 CENA 10 DIN
0.	VSEBINA: Lipovšek:	Datumi in	L. Podgoršek: Osvojili smo	
J.	uspehi Za letošnji 17. september Ukmar: Poizkusni obra-	prehodni pokal I. Sešek: Za smeh in razvedrilo
E.	čun Ne vemo, kaj imamo Bojc: Brigada je odšla	J. Grčar: Filmi v kinu In-duplati V. Habjan: Personalne iz-
F.	Rebernik: Kako smo de-	premembe
J.	lali Klešnik: Lep uspeh našega traktorista Mavko: Nabava in pro-	Izdaja v 800 izvodih kolektiv
j.		tovarne Induplati. Odgovorni urednik Jože Klešnik.
M.	daja Surk: Vi vprašate — mi	Tiskala in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v
	odgovarjamo	Ljubljani
Dolgoletna želja se bo oresničila
Datumi in uspehi
Razgibano je to XX. stoletje!
Kaj vse je človek uspel ustvariti v ne celih 61 letih tega časa. Velika večina nas je mlajših kot to stoletje, toda zopet je večina tista, ki doživlja uspehe in zmage.
Dve veliki vojni sta stari kontinent napravili revnega. Dve vojni, ki sta imeli za cilj nadvladati svobodnemu svetu, sta sc zrušili v nič. Še vedno niso zaceljene rane zadnje vojne in že zopet rožljajo z orožjem glasneje kot doslej. Tokrat je rožljanje straš-nejše, ker grozi uničenje in konec vsemu živemu.
Prav v tem času pa se vse češče dviga glas milijonov ljudi — ki si želijo miru in koekstistence. Barva kože teh ljudi ni merodajna, ker imajo vsi ljudje sveta enako pravico do življenja — do svobodnega življenja. Vemo, da bo prevladal razum in da se bodo nasprotja zgladila za mizo. Vemo, da bodo glavno besedo imeli veliki, vemo pa tudi, da je veliko malih enakovrednih z enim od velikih. Glas, ki je prišel nedavno iz Beograda, je močan glas treznih ljudi — ki v tej vihri mirno gradijo svoje domovine.
Nova Jugoslavija bo šele čez dve leti praznovala 20-letnico svojega obstoja. Toda pot do svobode je bila plačana z milijoni življenj njenih najboljših sinov in hčera. Konec druge svetovne vojne nam je prinesel svobodo in istočasno pustil kot zapuščino zaostalost in ruševine. Sledili smo klicu naše Partije ter pričeli z gradnjo na še neugaslih pogoriščih.
Začeli smo graditi industrijo, katere smo imeli zelo malo. Pričeli smo postavljati šole in bolnišnice. Uredili smo vodovode in povezali kraje in mesta z modernimi cestami. V boj je šla domovina s srčnostjo in v boj izgradnje smo šli z voljo in željo po srečnejšem življenju. V tem delovnem zanosu nismo gradili samo z materialom temveč tudi s človekom. Nacionalno mržnjo smo premagali z bratsvom med jugoslovanskimi narodi in preko verskih in jezikovnih zaprek smo šli s parolo enakopravnosti. Ti dve vodili smo postavili kot prvo nalogo. S kolektivizacijo in socializacijo naših dobrin smo preobrazili našega človeka. Delavec je postal upravljalec in izkoriščevalcev ni več. Na svoji zemlji smo sami gospodarji.
Centralizaciji uprave je sledilo delavsko samoupravljanje.
Podobno razvojno pot je šla naša tovarna INDU-PLATI.
Ko smo 17. septembra 1950. leta izročili upravljanje podjetja delavskemu svetu, niti slutili nismo, kako važna prelomnica je bila s tem storjena. Pomembnosti
sc zavedamo šele danes, ko smo zreli za nadaljnje korake, na delitev uprave na neposredne upravljalce v obratih.
Po 10 letih samoupravljanja smo v poletnih mesecih izvolili svoje obratne delavske svete ter jih postavili na čelo ekonomskih enot. Tudi tokrat se še ne zavedamo nadaljnjih možnosti za boljše in rentabil-nejše gospodarjenje. Vse to, kar je bilo do nedavnega skoraj nemogoče ali le skromna želja, postaja resničnost.
Naši cilji so usmerjeni k nadaljnjemu dvigu življenjske ravni. Tempo današnjega dne zahteva od človeka več. Pozabili smo na stare makadamske ceste — kmalu bomo pozabili, da je bilo takšno tudi naše tovarniško dvorišče. Mogoči in nemogoči prostori, kjer so delali naši pomožni obrati, bodo kmalu na razpolago drugim in obrati sc bodo preselili v nove svetle in delu primerne prostore. Tudi možje ob parnem kotlu bodo laže opravljali svoje delo, ko bo gotovo polavtomatično kurišče. In vsi zaposleni v poslopju predilnice bodo v bližnji bodočnosti uporabljali nov vhod v to stavbo z zahodne smeri, ker bo stari vhod pregrajen za vmesno dvigalo. Zopet je namen olajšati transport predvsem težjih bremen v stavbo predilnice ali iz nje.
Na vzhodni strani naše tkalnice bomo uredili sanitarije, ker dosedanje sploh ne ustrezajo in so morda še edini odraz kapitalizma, ki je tudi v Jaršah vladal do osvoboditve.
Vsi ti napori težijo k enemu samemu cilju — izboljšajmo delovne pogoje, napravimo delovno mesto človeku dostojno, delajmo boljše in več — dvigajmo standard delovnih ljudi.
Ko bomo ob našem prazniku razmišljali o teh stvareh in obujali spomine na letnice in obletnice, potem dodajmo še eno. V soboto bo do konca rekonstruirana naša menza. Po 16 mesecih in pol se bomo zopet lahko posluževali dobrin in ugodnosti ter veselih uric v novih in sodobno preurejenih prostorih menze.
Delati in graditi (er graditi in delati je naše vodilo. Naši uspehi niso slučajni, temveč so člen v verigi jugoslovanskih uspehov. Glas o našem razvoju je zaradi našega naprednega dela na vseh področjih prešel meje naše domovine. S ponosom pokažemo gostom in tujcem razvoj socialistične Jugoslavije.
V naši deželi ni raketnih oporišč — pri nas tudi ni vojaških baz. Pri nas je le volja do svobodnega življenja — do miru in napredka.
17. septembra
bomo praznovali 11. obletnico delavskega samoupravljanja v tovarni INDUPLAT1!
K O N O P L A N
Stran 3
St. 9
Poizkusni obračun
Ko so organi samoupravljanja razpravljali o novih načelih nagrajevanja, je bil sprejet tudi sklep, da se vzporedno s starim in tedaj še veljavnim pravilnikom obračunata junij in julij po novih osnovah. Ker je bil Prehod od starega načina k novemu razmeroma zelo nagel, je bil ta primerjalni obračun zelo važen. Prvič smo tako dokončno in nedvoumno dobili odgovor na vprašanje, kakšni bodo naši prejemki. Pri tem našem novem sistemu namreč ni mogoče vnaprej točno izračunati višine osebnih dohodkov, ker enostavno celoten mehanizem sloni na tem, koliko smo naredili in koliko Prodali. To je novost, ki nam bo morda v začetku delala nekoliko preglavic ali hude krvi, toda navaditi se moramo na to in objektivno ocenjevati uspehe posameznih enot in posameznikov.
Poglejmo rezultate poizkusnega obračuna! Obračun je bil napravljen na stvarne podatke v mesecu. Torej tako, kot bi šlo zares in kot bo šlo zares avgusta in naslednje mesece. Predilnica bi ustvarila za izplačilo
Tudi kuhinja v naši menzi bo moderno opremljena
nekaj nad 5,5 milijona dinarjev. Od tega bi izločila 500 000 dinarjev v rezervni sklad, ostalo pa razdelila Po delovnih mestih z ozirom na rezultate posameznika. Izkazalo se je, da novi pravilnik v predilnici dobro funkcionira. Centralni DS je predilnici korigiral le Pokazatelje o produktivnosti, kajti le-ta je v primerjavi s prejšnjimi leti občutno narasla in pravzaprav sploh ni več primerljiva. Junija bi prišlo na delavca v predilnici povprečno 20 150 din, kar je precej več kot doslej, predvsem pa več kot lani. Na skupne plačane ure se povprečje povzpne na 22 050 din. Dejanski prejemki Po starem so bili junija nižji, julija pa višji v primerjavi s tem, kar pokaže obračun po novem. Meseca julija pa skoraj ne moremo primerjati, ker so bili Prejemki v celem podjetju za približno 10 %> višji zaradi »likofa« od starega. Obravnaval bom zato samo junij, ker nam ta pokaže res pravo sliko. Predilnica bo torej pri takem tempu proizvodnje zagotovo na boljšem.
Tkalnica bi bila junija precej na slabšem v primerjavi s predilnico. Moramo upoštevati, da je imela Zelo resne težave zaradi pomanjkanja bombažne preje in stroji niso polno obratovali. Na drugi strani pa je bil tudi cenik preostro postavljen in ga je centralni DS
že ublažil za 5 %>. Na enega delavca v tkalnici bi prišlo povprečno 17 800 dinarjev, z ozirom na izplačane ure pa se povprečje dvigne na 19 700 din. Skupnih sredstev bi tkalnica ustvarila nekaj nad 9,3 milijone din s tem, da bi v rezervni sklad lahko dala le nekaj nad 400 000 dinarjev. Upajmo torej, da se bodo razmere normalizirale in ne sme biti nobene bojazni za manjše prejemke ob pogoju, da se postavljena naloga v mesecu izvrši.
Tudi podatki za oplemenitilnico niso zadovoljivi. Zaslužila je nekaj več kot 1,4 milijona din, kar je komaj 97 °/o tega, kar so dejansko prejeli v juniju po starem. Oplemenitilnica je odvisna od surovih tkanin iz tkalnice in je delen vzrok za nedoseganje naloge treba iskati v tem, ker je imela tudi tkalnica manjšo proizvodnjo. Drugi vzrok je v tem, da se je treba zelo ozirati na potrebe tržišča in oplemenjevati tkanine, ki morda toliko »ne nesejo«. Praktično pa tudi v tem oddelku ni nobene bojazni, da naloge ne bi mogli izvršiti. Mora pa seveda obratni delavski svet zelo preudarno sodelovati pri sestavi mesečnega proizvodnega načrta, ker je treba to vprašanje reševati in gledati vsestransko. Povprečno bi v oplemenitilnici prišlo na delavca 19 450 din, na izplačane ure pa 22 600.
Tiskarna je svojo nalogo dobro izpolnila. Vrednost obračunane proizvodnje znaša nekaj nad 560 000 din, kar bi enoti omogočilo, da bi izdvojila v rezervni sklad 10 °/o sredstev. Na enega delavca bi prišlo 23 100 din z ozirom na izplačane ure pa celo 24 200 din. V primerjavi s starim obračunom bi bili osebni dohodki večji za 13,1 %>, kar pa je seveda krito z večjo proizvodnjo, ker tiskarna ni imela motenj pri delu.
Konfekcija je nov obrat in zanj nimamo primernih podatkov za primerjavo. Osebnih dohodkov si je v juniju ustvarila nekaj nad 650 000 din in bi tako prišlo na delavca 21 200, na izplačane ure pa 24 400, ob predpostavki, da ne bi v rezervni sklad ničesar izdvojila. Če bi sredstva izdvojila, se seveda povprečja zmanjšajo, rezerva pa bo zelo prav prišla takrat, ko morda ne bo toliko dela. To seveda velja za vse enote in z rezervo itak sami razpolagajo.
Obrat za vzdrževanje in uprava podjetja sta vezana na rezultate proizvodnih enot. Če so tam uspehi večji, je tudi zanju boljše in obratno. V obratu za vzdrževanje bi prišlo na zaposlenega delavca povprečno 28 800 din, na izplačane ure pa 30 200 din, kar je 5,6 °/o več kot po starem obračunu. Uprava podjetja pa bi dosegla povprečje na zaposlenega 31 150, na izplačane ure pa 32 500 din ali 4 °/o več kakor prej.
Povprečni prejemki za celo podjetje bi dosegli v juniju višino 20 900 din na delavca oziroma 22 900 na izplačane ure, kar je za 5,7 "/o več kakor po starem obračunu v juniju. Marsikdo je verjetno pričakoval višje povečanje, vendar upoštevajmo, da je bil mesec junij v proizvodnem oziru relativno slab in so zaslužki samo in res samo od tega odvisni. Imamo pa realne možnosti, da bomo dosegli cilj, ki smo. si ga postavili.
Ko bomo 15. septembra prvič odprli nove kuverte, se predvsem spomnimo, kako smo delali. In skušajmo biti čimbolj objektivni!
lA,a varno kuj imamo
Kako je bilo v Umagu? To je zanesljivo vprašanje, ki te čaka, ko se vrneš z dopusta. Torej, kako je bilo? Res ni miru v domu, je hrana zanič, vse predrago, se samo kregajo med seboj? In na drugi strani — je dobra hrana, imamo vse na razpolago, še nikjer nisem preživel lepšega dopusta ...
Prava zmešnjava mnenj, vtisov, izjav. Pa pustimo to. Rad bi napisal nekaj, kar bi bralcu, ki ni bil v Umagu, omogočilo ustvariti drugačno predstavo kot jo ima, če prisluškuje takim debatam. Rad bi napisal to, kar sem videl in doživel v družbi s sodelavci, s katerimi sem prišel in odšel iz Umaga. Torej nekako »objektivno« sliko, čeprav moram uporabljati narekovaje, ker vem, da ima objektivnost pri nas včasih različne vrednosti, posebno pri takih vprašanjih.
No začnimo z želodcem. Kakšna je hrana? Presodite, prosim. Zjutraj kava ali kakao, kruh, zraven pa salama, pašteta ali pa marmelada oziroma med in surovo maslo. Opoldne največkrat goveja, včasih zelenjavna juha ali ragu juha. Kot prikuha vsak dan meso — naravni zrezki, dunajski zrezki, perutnina, nadevana govedina. Zraven še ocvrt, pire ali v koščkih krompir ter mesna ali zelenjavna omaka. Nato še solata ali kompot ter pecivo ali sveže sadje. Večerja prav tako ni brez mesa, le s to razliko, da ni toliko »riht« kot opoldan. Dodam naj še, da je vse izredno okusno pripravljeno ter estetsko in hitro servirano. Nedeljko in Stanko sta res mojstra, kakršnih v Umagu še nismo imeli.
Taka hrana torej nekaterim ni všeč. Ne razumem jih in nisem sam, ki tako sodim. Tudi količinsko je hrane dovolj. Dokaz za to so krožniki, na katerih vedno kaj ostane. Če pa ima kdo večji apetit, ima tudi vedno možnost dobiti dodatek. Za 450 din dnevno na osebo ob takem udobju res ne bi smelo biti godrnjanja. Zakaj ne godrnjajo tuji gostje v našem domu, ki morajo plačati polni penzion, to je 980 din. Če jih vprašate, vam bodo brez nadaljnjega odgovorili: »Ne veste, kaj hočete, predvsem pa ne veste, kaj imate.«
Zakaj je vino po 250 din? To je morda precej boleče vprašanje nekaterih prijateljev istrske kapljice.
V	Umagu tega vprašanja nisem slišal, v podjetju pa. Pa sem se zanimal in zvedel, da je vino pri kmetih in v zadrugi res po 170 din. Kmetje ga sicer ne smejo prodajati direktno, pa naši ljudje le najdejo »zveze«.
V	domu pa ga prodajajo po 250 din zato, ker smo se že pred leti dogovorili v organih samoupravljanja, da bodo alkoholne pijače nekoliko dražje zato, da se vsaj delno krije izguba pri hrani. Na to pa smo najbrž že pozabili.
Ni miru v domu? O tem so tako različna mnenja, da je težko podati pravo podobo. Nekaterim gre na živce televizija, ker se zvok sliši v spalnice. Drugi ne
prenesejo vesele družbe, ki se zbere, ob kozarcu črnine. Kdor nima otrok, se jezi, če slučajno kakšen malček ponoči zajoka. So tudi ljudje, ki ne prenesejo šumenja valov, pa taki, ki se boje, če zaskovika sova. Drži pa to: kdor je udarjen na to, da išče dlako v jajcu, ta res nima miru. Zanimivo je še sledeče: če je nekdo prisoten v veseli družbi, je vse v redu, če ga pa ni, pa z redkimi izjemami ni vse v redu. Zakaj tako?
Res, zakaj tako? Zakaj ne znamo ceniti tega, kar imamo in kar drugi tudi cenijo? Kako človek preživi dopust, je v prvi vrsti odvisno od njega samega. Okolje je vedno na drugem mestu. Namesto, da bi se do pametne meje sprostili in pozabili na vsakdanje skrbi, iščemo in lovimo drobne napake drugih. Svojih seveda ne vidimo in nas prav nič ne briga, če pustimo čoln v vodi, umazan ležalnik na obali, zamašeno školjko v stranišču, odtise mokrih nog na parketu itd.
Da, taki smo. Najprej je treba pomesti pred svojim pragom — nas uči star pregovor. Kdor še tako ravna, zna Umag ceniti, ima res nekaj od dopusta in se vnaprej veseli ponovnega snidenja z njim. Če bomo dom zapostavljali ali ga celo izgubili, bomo kmalu trpko ugotovili, kako smo bili presiti. Zal bo prepozno.
Brigada je odšla
Že nekaj let zaposlujemo v našem podjetju med počitnicami tudi dijake. Prva leta jih je bilo več, medtem ko se jih je letos prijavilo samo deset. Dva od teh sta kmalu »vrgla puško v koruzo«, ostali pa so vztrajali do konca. Bili so ubogljivi in marljivi ter so vsako njim primerno delo v redu in z veseljem opravili.
Pazili smo, da so imeli taka dela, katera so z ozirom na njihove fizične sposobnosti zmogli. Kajti fantje še niso dorasli in ne zmorejo toliko kot odrasel utrjen moški. Ni lahko priti iz šole in takoj prijeti za težko delo. To je posebno za mlade fante prevelika in prenagla sprememba.
Ko so prišli v tovarno, eni plahi, drugi bolj korajžni, ker so delali že prejšnja leta, sem se z njimi pogovoril. Takole je, fantje, pri nas ne bo lahko, sedaj kramp in lopata, nato razkladanje in nakladanje vagonov pa zopet kramp, kar je pač ob določenem času potrebno. Včasih bo težko, drugič lažje, kateri-krat pa tudi lepo. Za vse prav ni nikjer, z dobro voljo in razumevanjem pa bomo vse opravili.
Fantje so me razumeli in kljub temu, da je bilo med počitnicami več zelo vročih dni, je delo potekalo v redu. Med kolektivnim dopustom sem imel nalogo s petimi fanti očistiti strugo Mlinščice. Bilo nas je malo za tako obsežno delo, vendar smo bili pripravljeni nalogo izpolniti pod pogojem, da ostanem samo pri tem delu. Toda prišli so vagoni in dva dni smo imeli delo z razkladanjem premoga. Tako se je delo v strugi nekoliko zavleklo, toda opravili smo le.
Opazil sem, da fantje le težko zmagujejo v taki vročini. Zato sem jim predlagal, da zjutraj, dokler je hladno, z delom pohitimo, nato pa odidemo v Bistrico po gramoz, kjer se bodo obenem tudi okopali. Fantje so predlog navdušeno sprejeli in tako smo rešili tudi ta problem.
Pripovedovali so mi tudi, kako bodo porabili zasluženi denar. Najbolj navihan si bo kupil motor, Tone je ves vesel, ker si bo lahko nabavil risalni pribor, katerega bo prihodnje leto rabil v šoli, drugi si zopet želijo boljšo obleko, saj veste, fantje doraščajo. »Prav imate« sem dejal, »le pametno porabite denar, takih vas bodo veseli starši in skupnost. In pridno se učite, sedaj vidite, kako težko si delavec prisluži svoj kruh.«
Taki fantje bodo vedno dobrodošli. Na svidenje!
Edi
Sedaj pa v Bistrico
K O N O P L A N«
Stran 5
St. 9
Pomanjkanje konopljenega vlakna nam narekuje, da se poslužujemo hitrejšega transporta
Rako smo delali v mesecu
JULIJU 1961
Primerjava
I2nn1y,,.	Mesečna	z letom 1960
^uinitev količinskega plana:	izpolnitev	kumulativa
plana	leto 1960
Indeks 100
Predilnica......................96,8 %	113,2 °/o
Tkalnica......................... 80,2%	92,5%
Gasilske cevi.............i .	87,2%	172,5 %
Zatkani votki...................86,1 %	93,5 %
Izpolnjevanje norm:
Predilnica	124,9 %	v	normi	je	delalo	235	delavcev
Tkalnica	111,0%	v	normi	je	delalo	471	delavcev
Oplemenitil.	118,2%	v	normi	je	delalo	106	delavcev
Tiskarna	120,0 %	v	normi	je	delalo	21	delavcev
Skupno je v normi delalo 833 delavcev, ki so dosegli povprečno 117,9% norm.
Konec julija smo imeli v delovnem razmerju 1083 uelavcev in 7 vajencev.
Količinski plan je bil dosežen v predilnici le z 9f>,8% in v tkalnici le z 80,2%. Predilnica ni izpolnila Plana v konopljeni preji, kjer so dosegli le 88,4%, Medtem ko so plan za laneno prejo presegli za 3,2 %. Nedoseganje plana je povzročilo pomanjkanje konoplje, ^tanje z nabavo surovin za predilnico se je že izboljšalo in v avgustu ne bo pomanjkanja. V tkalnici je °u .vzrok nedoseganja plana pomanjkanje bombažne Preje. Zaradi tega je tkalnica izgubila 19 000 m tkanin.
Juliju je bilo tudi 42 tkalskih strojev preurejenih za nove artikle, kar je prav tako povzročilo delni zastoj v Produkciji.
Oplemenitilnica je delala normalno in prav tako ‘Udi tiskarna. Del konfekcije smo preselili v prcdil-mco, kjer je bila začasno mizarska delavnica. S tem smo pridobili prostor za prikrojevanje, likalnico in embaliranje. Zastojev zaradi prekinitve električne ener-i1Je ni bilo. Konec julija smo nastopili kolektivni Qopust in med tem časom izvršili tudi delni remont,
V kotlarni bodo izvedli rekonstrukcijo kurišča pri Parnem kotlu iz leta 1928, medtem ko bodo drugi sta-iejsi kotel samo očistili. V mesecu avgustu je predvideno asfaltiranje dvorišča in popravilo fasad na tovarniških zgradbah.
Vi vprašujete — mi odgovarjamo
Pretekli mesec so se pričela dela na lokalni cesti Radomlje—Mengeš. Ker je bila ta cesta velik problem normalnega prometa na tej relaciji, smo se obrnili na vodstvo te akcije in dobili nekaj zanimivih podatkov. Na vprašanje: »Kako napreduje delo na cesti in težave v zvezi s tem«, smo dobili izčrpen odgovor tov. delovodje:
»Rok izgradnje je 15. oktober letos, seveda, v kolikor bo vse teklo po planu in to na relaciji Radomlje— most na Pšati v Mengšu. Za nas so važna predvsem finančna sredstva ker smo v primeru nerednega izplačevanja primorani prekiniti dela, kot je bil to primer v Zagorju. Drug problem je dobava tolčenca, ker ga ni moč dovolj dobiti v bližini, tudi kvaliteta le-tega ni najboljša, ker je bilo sedanje cestišče zelo mehkih temeljev in je treba na nekaterih mestih dvigniti traso nove ceste tudi za 50 cm. Sama trasa ceste se ne bo veliko izpremenila, ker bi v tem primeru določena finančna sredstva ne zadostovala. Ako bodo vremenske razmere ugodne, bomo s prvo etapo ceste, t. j. do križišča s cesto Domžale—Duplica, končali že 15. septembra.«
»Lepa hvala za odgovore.«
»Prosim«
Na jarški železniški postaji so letos dogradili nov tovorni kolodvor, ker sedanji ni več zmogel prometa. Tudi v zvezi s tem smo dobili nekatera pojasnila:
»Novozgrajeni tovorni kolodvor zaenkrat še ne služi svojemu namenu, vendar pa bomo v bližnji prihodnosti uredili vse potrebno, da se bo natovarjanje in iztovarjanje vršilo na novem objektu. Seveda potem vsa dela na starem delu odpadejo, izvzemši tu nekatere pošiljke tovarne ,Induplati‘ in delno ,Papirnice — Količevo.1
Pridobitve s tem novim objektom bodo precejšnje, saj je bila izgraditev le-tega že prava nujnost.«
Med remontom. V strugi Mlinščice montirajo cevi za vodovod v novih delavnicah
C&oofllf teo	f*oItal
Lani se je pojavila želja za čim večje zbližanje naših sorodnih podjetij. Zato smo se domenili, da se večkrat srečamo tudi na športnih poljih in pokažemo, kaj kdo zna in kdo zna več. Prvi organizator takega srečanja je bila tovarna Svilanit iz Kamnika. Po trdih borbah pa smo pokal v lanskem letu osvojili mi, oziroma Sindikalna podružnica Induplati.
Letos je v sodelovanju s TVD Partizanom, Jarše organizirala srečanje naša sindikalna podružnica. Pozivu so se odzvale štiri sindikalne podružnice in sicer:
Motvoz in platno, Grosuplje;
Tovarna dekorativnih tkanin, Ljubljana;
Svilanit, Kamnik ter
Induplati, Jarše.
Tekmovanje se je vršilo v soboto 19. VIII. 1961 v naslednjih disciplinah: odbojki, streljanju, namiznem tenisu in šahu. Za najtrši oreh smo smatrali ekipo iz Kamnika, kar se je izkazalo za popolnoma pravilno. Na igrišču odbojke za tovarno so nastopila samo tri moštva, ker Motvoz in platno ni imelo kompletnega moštva. Od naših igralcev smo pričakovali več in v tekmi s Svilanitom upali na boljši rezultat. Mislili smo, da bo borba zelo ostra, vendar smo se precej zmotili. Komaj so se naši znašli in pričeli igrati bolj povezano, že so morali predati igro, z rezultatom 2 :0, boljšemu nasprotniku. Drugo srečanje smo imeli s TDT, Ljubljana, katero smo odločili v svojo korist z rezultatom 2 : O, toda tudi v tej igri naši niso bili mnogo boljši. Sledilo je še srečanje med Svilanitom in TDT, Ljubljana. Zmagala je ekipa Svilanita in osvojila prvo mesto v odbojki (4 točke), na drugem mestu smo bili mi (2 točki), na zadnjem pa TDT, Ljubljana (brez točke).
Pri streljanju so sodelovale vse štiri ekipe. Tu so • naši fantje brez težav osvojili prvo mesto. Tudi med posamezniki so bili vsi trije naši strelci na čelu.
Rezultati:
1.	Induplati......................  515	krogov
2.	Svilanit ....................... 459	krogov
3.	TDT, Ljubljana............... 373	krogov
4.	Motvoz in platno ............... 335	krogov
Rezultati posameznikov:
1.	Rihtar Franc, Induplati .	.	.	175	krogov
2.	Šimic Miro, Induplati ....	172	krogov
3.	Andrejka Roman, Induplati	.	.	168	krogov
4.	Jenko Emil, Svilanit ....	157	krogov
5.	Šuštar Slavko, Svilanit .	.	.	151	krogov
6.	Zajc Ciril, Svilanit..........151	krogov
Namizni tenis je bil po vrstnem redu tretji. Sodelovale so tri ekipe (TDT, Ljubljana namreč ni imela enega igralca in zato ni nastopila). Naša ekipa je nastopila v postavi Ulčar, Kavčič, Podgoršek. Vsi trije igralci so se zelo potrudili. Čeprav je imel Svilanit močno postavo, so naši odločili srečanje v svojo korist z rezultatom 5 : 0. Tudi v srečanju z Grosupljem smo dosegli isti rezultat in tako osvojili prvo mesto. Drugo mesto je zasedla ekipa iz Kamnika.
Končno so nas čakale še šahovske figure. Kdo bo tu pobral največ točk? Sodelovale so vse štiri ekipe. Dvoboji med ekipami in posamezniki so bili zelo zanimivi. Naša ekipa je nastopila v postavi: Zabukovec, Lipovšek, Klešnik. Vendar na šahovskih poljih naši niso imeli sreče ter so se morali zadovoljiti s tretjim mestom.
Rezultati:
1.	Motvoz in platno
2.	Svilanit . . . .
3.	Induplati . . .
4.	TDT, Ljubljana
6 točk (brez poraza) 6 točk (s porazom)
5 točk 1 točka
Tekmovanje je bilo s tem zaključeno. Sledilo je še razglasitev končnih rezultatov, podelitev nagrad in zakuska.
Končni rezultati:
1.	Induplati;
2.	Svilanit;
3.	TDT, Ljubljana;
4.	Motvoz in platno.
Tako so ekipe naše sindikalne podružnice že drugič osvojile prehodni pokal in dokazale, da so ekipam iz sorodnih tovarn trd oreh. V imenu TVD Partizan, Jarše in sindikalne podružnice čestitam vsem nastopajočim k doseženim uspehom in želim, da bi se še večkrat srečali.	„
P. L.
IVfabava in prodaja v mesecu JULIJU 1961
Surovine:
Nabavljeno Porabljeno kg	kg
Lan D ..................... 784	26 878
Lan K........................ 9	303	12	002
Konoplja D ................. 14	554	20	889
Konoplja K ................. 12	463	9	389
Preja:
Bombažna..................... 37 013,88
Stanična in sintetična ...	3146,60
Konopljena — domača proizv. 21 224 Lanena — dom. proizvodnja 31738
41 738,5 3 027,3 21 319 24 090
Premog:
181 ton 306 ton
Tkanine:
Proizvodnja
m'
Prodaja
m!
+ — prodaja nasproti juliju 1960
Bombažne	66 991
Lanene	29 451
Bombaž - lan	136 847
Konopljene	29 648
Bombaž - konoplja	6 339
Lan - konoplja	4 551
Gasilske cevi — kg	2 064
Oprti — kg	—
80 427	— 19,2 %
24 954	— 40,5 %
113 993	+	9,7 %
40 578	+ 115,2 %
6 039	— 59,5 %
3 997	+ 270,0 %
4 025	+ 1,6%
Ce primerjamo prodajo v letošnjem juliju s prodajo v istem mesecu lanskega leta, ugotovimo, da smo prodali letos 3,65 °/o manj tkanin, medtem ko smo prodali 1,6% več gasilskih cevi.
Plan prodaje ni bil v celoti dosežen, vendar se stanje popravlja in tržišče se bo v septembru mesecu izboljšalo, saj gre mrtva sezona h kraju in jeseni trgovska dejavnost oživi.
Makulatura:
V mesecu juliju smo imeli 2103 m2 maku 1 aturnih tkanin, v istem mesecu lani pa 2915 m2. Letos torej za 27,8 % manj kot lansko leto.
Preskrba s konopljo komaj zadostuje potrebam, ker je pri proizvajalcih zelo veliko povpraševanje po teh surovinah, predvsem za izvoz. V zvezi s tem so cene dnevno v porastu in je od lanskega novembra do danes poskočila za 140 din pri kilogramu. So izgledi, da bo še dražje. Z lanom je stvar nespremenjena, obeta pa se boljša surovina iz letošnje žetve. Bombažne preje še vedno primanjkuje v nizkih številkah, se pa situacija popravlja. Pomanjkanje teh številk krijemo iz uvoza.
Vzidava polavtomatske rešetke v kurilnici
Za letošnji
#7,
11. obletnico samoupravljanja bomo v Jaršah praznovali tudi letos s sporedom, kateri bo vse zadovoljil.
Uvodoma navajam še naslednje:
Letošnji praznik je v nedeljo in je ta dan po sklepu US plačan kakor vsak drug državni plačani praznik. . V soboto 16. septembra pa sc bomo poveselili na igrišču ob zabavnih točkah in tabornih ognjih.
že v dopoldanskih urah 16. septembra bomo zakurili taborne ognje in potem na njih na ražnju pekli odojke. Predvideno je, da bodo gotovi ob 14. uri, ko Preneha z delom dopoldanska izmena. Poleg na ražnju !5eooncga odojka bomo točili tudi pijače — vse na igrišču vzhodno od naše tovarne.
Ob 14. uri 30 minut pričnemo s programom in sicer Pajprej s spretnostno vožnjo z mopedi.
Za spretnostno vožnjo pridejo na vrsto nogometaši. Igrajo v isti sestavi kakor pred letom dni TEKSTIL : REŽIJA. Baje se hočejo letos režijci oddolžiti za lanskoletni poraz!
V odmoru med tekmo, ki bo trajala 2 X 30 minut, ko spretnostna vožnja za kolesarje in po nogometni tekmi še tradicionalni tek v Žakljih. Zabavo bomo zaključili z vlečenjem vrvi. Moštvi bomo stehtali na Jhostni tehtnici v Preserjah ter ju pripeljali s traktorjem na igrišče. Zopet velja REŽIJA : TEKSTIL in Vsako moštvo lahko tehta 1000 kg žive teže.
Po tej točki sc bo precej stemnilo ter se bomo še nadalje poveselili ob tabornih ognjih in v ritmu plesne glasbe, ker nismo pozabili niti na ples.
Ob 21. uri sc bodo pomerili najboljši balinarji iz Induplati na novem balinišču pri restavraciji INDU-PLATI, ki bo tudi ta dan gotovo. Igrali bodo na izpadanje in to postave po 3 može (sestava je poljubna). V kolikor kdo od balinarjev med tekmovanjem odpove (zaradi fizične kondicije), zapravi šanse za celotno ekipo, ki tako avtomatično odpade od nadaljnjega tekmovanja.
Še naslednje: Posamezne tekme pripravljajo tile tovariši:
O.	Lipovšek — spretnostna vožnja z mopedi in kolesi;
A. Žibert — nogomet in vlečenje vrvi;
M. Narat — tek v Žakljih;
L. Zabukovec — balinanje.
Navedeni tovariši vam bod pojasnili tudi podrobnosti o posameznih tekmovanjih. Lc-ti sprejemajo tudi prijave za tekmovanje predhodni dan, to je v petek, in pred tekmovanjem v soboto.
Za zmagovalce imamo pripravljene simbolične nagrade, ker smatramo ta del sporeda za zabavo nas vseh.
Posebno opozorilo velja v primeru slabega vremena. V takem primeru odpadejo vsa tekmovanja in se zabavni prostor preseli v našo dvorano. Tu bo pripravljeno vse kakor na prostem.
Cene za gostinske usluge, ki jih bo pripravil šef naše restavracije tov. Cvetko, niso pretirane, zato se ni treba bati, da bi plačevali kakor drugod za podobne dobrine.
Upamo, da smo s sporedom zadovoljili večino članov kolektiva in njih svojce, zato —
NA SVIDENJE V SOBOTO 16. septembra popoldne NA NAŠI ZABAVI!	Pripravljalni odbor
Lep uspeh našega traktorista
Naš sodelavec tov. Levec Franc je dne 30. VII. 1961 tekmoval na V. okrajnem tekmovanju traktoristov v Mengšu. Na tekmovanju je dosegel največje število točk in tako zasedel I. mesto.
Tov. Levec je naš dolgoletni sodelavec, saj je začel delati v naši tovarni že pred vojno. Leta 1943 je odšel v partizane. Po vojni je bil do leta 1947 v vojaški službi, nato pa se je zopet zaposlil v naši tovarni. Delal je v predilnici na česalnem stroju.
Ko smo leta 1959 nabavili traktor, je prosil za delovno mesto traktorista. Ko je bila prošnja ugodena, je odšel na trimesečni tečaj, nakar je začel opravljati svoje delo v zadovoljstvo vseh.
Njegov uspeh na tekmovanju je tudi dokaz za vestno opravljanje dela v tovarni. — Čestitamo!
France ob svojem »konjičku«
Če je moped na »kurbel
Pozor, nove dajatve
Uvedel jih je uslužbenec v obratnem knjigovodstvu. Kdor hoče v tkalnico, mora za vsak prehod skozi »•njegovo« sobo plačati »ofer«. Prav bi bilo, da si nabavi še cerkveno puščico.
Ko so delavci »Slovenija ceste« podirali oreh na dvorišču, je največji vsakoletni odjemalec vzdihnil: »Oh, adijo, potica.«
Zadnjič sem čital, da je STIPI pred nami. No, zdaj je pa že za nami.
KRIŽANKA V ATLASU
2 a brneli
in
tCITiUGchllo
Ob 10. uri zvečer pred vratarnico
Špalir?
Ne, fantje čakajo dekleta, ki pridejo iz »šihta«...
Nikoli prav
Spomladi: Oh, pri nas samo govorijo, da bodo asfaltirali dvorišče.
Avgusta: Pa kaj so se za vraga ravno sedaj spomnili razkopavati.
Pozimi (verjetno): Na, sedaj pa imamo. Poglej, kako lahko padeš na asfaltu.
1	2	j§	3		4	s	1	6	
7		8		Ut	9		fo		fgf
	1	11		YL		m			<4
«	16		1	17		18		§j	
1	19		žo		1			22	
Ih		H	24		25		E	Zfe	
27		28		m	29		50		Ut
	^iiP	31		a		m	13		54
15	hb		1	37		38		1	
1	39				m	40			
V delavnici
Ti, kdaj rajši delaš, dopoldne ali popoldne?
Delam sploh ne rad, sem pa v tovarni rajši popoldne, ker je bolj mir.
•Načrtno« delo v naši menzi
Vodoravno: 1. učenje, 3. čistilno sredstvo, 6. nota.
7.	ženski »konjiček«, 9. učen, 11. zemeljski plin, 13. industrijska rastlina, 15. debela palica, 17. veleblagovnica v Ljubljani, 19. vrsta športa, 21. okrajšano moško ime, 23. francoski spolnik, 24. večanje, 26. enaka soglasnika, 27. najmanjši delec snovi, 29. baraka, 31. osnovat, 33. kratica za našo tovarno, 35. ploskovne mere, 37. prav tak, 39. ptica ujeda 40. moško ime.
Navpično: 1. odstop, 2. prislov časa, 3. konec igre pri šahu, 4. planet, na katerega bomo kmalu poleteli,
5.	znamka ital. avtomobilov, 6. števnik. 8. slovenski dnevnik, 10. polet, 12. kratica ameriške ustanove za astronavtiko, 14. žlahtni plin, 16. obljuba, 18. podkupnina, 20. hrana za živino, 22. rudar, 23. prečni drog v kozolcu, 25. začinjen, 28. gora na Koroškem, 30. ločilo, 32. zelišče, 34. moško ime, 36. grška črka, 38. skrajšana oblika vprašalnica.
Rešitev ugank iz VIII. številke:
Križanka: obiskati, Boston, k, s, Torino, es, Tacen, ras, Nana, vpad, a, Toledo, Truman, n, o, razori, ranč, sik, Ig, Irena, ja, ne dam.
Rebusa: Vata Vir, stopnice.
Pri sestavi prvega rebusa je nastala neljuba pomota, tako da bi bila pravilna rešitev Vata Viir. Oprostite.
Filmi « kinu	Personalne iipremembe
»IMDUPLATI« vstopi
16.-17. IX. 1961. »POSLEDNJI VOZ« je ameriški barvni cinemaskop film, ki prikazuje skupino mladih ljudi, ki prežive napad Apačev in se končno po raznih težavah le prebijejo na varen kraj.
Med preživelimi je tudi mož, ki je obtožen umora. Toda on je edini sposoben voditi skupino. Pridobi si zaupanje Jeni in njenega bratca, ostali pa mu ne zaupajo preveč. Ko so nekoč obkoljeni, se mu v zadnjem trenutku posreči pripeljati pomoč, skupina je rešena vendar njega spožnajo in zaprejo. Njegovi zgodbi, da je maščeval ženo in otroke, sodišče ne verjame, spustijo ga šele, ko posreduje Jeni.
23.-24. IX. 1961. »ZNAČILNI NASMEH« je naslov barvnega cinemaskop filma, ki je posnet po istoimenskem romanu Saganove. Mlada študentka se zaljubi v svojega kolega. Ona misli, da se bosta poročila, vendar njegovi starši temu nasprotujejo. Tedaj pa pride med njima do spora in ona sprejme Povabilo svojega strica, da preživi počitnice z njim na rivieri. Tu se ona v njega zaljubi. Toda po vrnitvi v Pariz stric o tem noče nič slišati, zato se ona vrže pod avtomobil. Vendar nesrečo preživi in se vrne v šolo v upanju, da ji bo fant vse odpustil.
30. ix,—i. x. 1961. »Človek v kratkih hlačah« je naslov filma, v katerem bomo spremljali dečka, ki zbeži iz sirotišnice iskat svojo mamo.
Po vsemogočih dogodivščinah jo končno najde poročeno in s tremi otroki. Deček tedaj spozna, da je najbolje, če se vrne nazaj v sirotišnico. Zato se javi na policijo, toda tedaj nastopi njegov očim, ki ga sprejme za petega člana družine.
7.-8. X. 1961. »DEKLICA ROŽEM ARI« je zap. nemški film, ki prikazuje življenje poulične pevke Roze-mari.
Nekoč poje z dvema muzikantoma pred hotelom »Palas« v Frankfurtu. Prav ta čas imajo v hotelu konferenco tovarnarji izolacijskega materiala. Ko sliši generalni direktor Bruster petje gre k oknu in si pevko ogleda. Na listku, ki ga vrže skozi okno, ji napove sestanek. Spoznala naj bi ga po modrem mercedesu. Drugi dan je prišla, toda modrih mercedesov je bilo več, zato ustavi prvega, v katerem je tovarnar Hartog. Po veseli noči ji kupi stanovanje ter ji zagotovi redne mesečne prejemke. Po tem jo obiskujejo tudi ostali bogataši. Vse, kar pri njej govorijo, snema dobro skrit magnetofon. Ne da bi vedeli, izdajajo skrivnosti svoje industrije. Ko so izvedeli, da so o tem obveščeni Francozi, nastane preplah. Ker jim Rozemari noče izročiti magnetofonskega traku, jo nekega večera nekdo pričaka v stanovanju. To srečanje ja za Rozemari usodno.
Za obisk se priporoča UPRAVA KINA »INDUPLATI«
1.	Lekan Anton, vstopil dne 14. 8. 1961, delavec v mokri predilnici,
2.	Mikulaš Amalija, vstopila dne 14. 8. 1961, tkalka v tkalnici
3.	Jurak Angela, vstopila dne 14. 8. 1961, tkalka v tkalnici,
4.	Jeretina Francka, vstopila dne 14. 8. 1961, tkalka v tkalnici,
5.	Šarec Katarina, vstopila dne 15. 8. 1961, tkalka v tkalnici.
I z s to p i :
1.	Kos Julka, tkalka v tkalnici, izstopila dne 22. 7. 1961, samovoljno zapustila delo,
2.	Lončar Jurij, ključavničar, izstopil dne 29. 7. 1961, samovoljno zapustil delo,
3.	Fajdiga Anton, tekstilni tehnik, izstopil dne 31. 7. 1961, na podlagi lastne odpovedi,
4.	Kokalj Jožefa, tkalka iz tkalnice, izstopila dne 31. 7. 1961, upokojena,
5.	Ogrin Ignac, mazač strojev v pripravljalnici, izstopil dne 31. 7. 1961, upokojen,
6.	Osolnik Marija, delavka v konfekciji, izstopila dne
5.	8. 1961, sporazumno z upravo podjetja,
7.	Jamšek Franc, električar, izstopil dne 14. 8. 1961, na podlagi lastne odpovedi,
8.	Oražem Mihaela, predica v mokri predilnici, izstopila dne 15. 8. 1961, na podlagi lastne odpovedi.
Poročili so se:
1. Golob Marinka iz tkalnice, poročena Korošec.
ZAHVALA
Dr. Šiška Mariji se iskreno zahvaljujem za ves trud in požrtvovalnost ob času moje nevarne bolezni.
Sodnik Draga
Jesenski izlet
K prazniku delovnega kolektiva
INDUPLATI
čestita k doseženim uspehom
ob priliki proslave obletnice samoupravljanja za
17. SEPTEMBER
z željo za nadaljni razvoj podjetja
Uredniški odbor KONOPLANA
iffiiie