Volk in lisica.
Prlobčil Trnovski
isičica je slavila   god mladega  lisjaka.   Tudi volka je povabila v gosti kot kuma.   Volk si počeše lase, zaviše brado, pogladi suknjo,  zlika črevlje,  pa gre.    KumLca  lisvčica  mu nacvre in napeče jajčec,  putik,  pišk,  petelinčkov   in jerebic.   Volku je ;-   prav dobro disalo. Ko se naje, vpraša lisičico: »Povej mi\ Ijuba Is;,   .    :, i       si iztaknila toliko slaščic?<
Liaičica se nasmeje in pravi: »Povedala ti bom. Po cesti je vozil voznik. Na vozu jc imel polno jajčec, putik, piŠk, petelinčkov in jerebic. Mikale so me take slaŠČice. Ležem na cesto. Voznik rae 5vigne z bičem po dlaki. Jaz se ne ganem. Udari me drugič. Jaz se ne ganem. Zdaj pa me prime za rep in me vrže na voz, rekoč: >Dobro bom prodal lisičjo kožo.* Nato požene konja in pclje dalje. Na vozu se zbudim, pomečcm na cesto jajčeca, putike, piŠke, petelinčke in jerebice. Naposled skoČim sama z voza ter znosim polagoma vse slaŠčice domov.«
Všeč je bila volku ta povest.
>Tako hočem storiti tudi jaz,« reče veselo, »in potem povabim tadi tebe, kumica.«  —
Dva dni je prežal volk ob cesti. Tretji dan zagleda voznika. Na vozu je imel polno jajčec, putib, pi5k, peteUnčkov in jerebic. Volk mlaslcne z jezikom in zahršči z zobmi. Brž Ieže na cesto. Ne gane se, ne dihne, zatisne oči, lcži kakor mrtev. Voznik pripclje do volka. Ko ga zagleda, ga začne prctepati z bičetn in cclo z vozno verigo, rekoč: »Čakaj, mrcina! Ti bom že pokazai.« Pol mrtvega vrže v jarck in pelje dalje.
~>*    156   ¦<-¦
Težko se privleče volk k lisičici. Potoži ji svojo nesrečo. Ona pa pravi: >Kaj bos tožil ? Do veČera boŠ že zdrav, pa pojdeva na ribe.«
Zvečer je bilo mraz, da je kar Škripalo. Ribnik na vasi je bi zamrznil docela. Samo luknja, kjer so zajemali vodo, Še ni bila zamrznila. Ko prideta do ribnika, reče lisičica volku: >Le brŽ vtekni rep v vodo. Kadar Čutis, da bo težak, takrat ga potegni iz luknje. Ribe se bodo namrcč obesile nanj, in dobro večerjo bova imela.*
Volk sluša. Ko čuti, da tnu je rep prav težak, ga hoče potogniti h vode, ali ne more ga. VleČe na vso moč, toda zaman. Primrznil je.
LisiČica pa jame kričati in plesati okrog volka: >Psički, psički, pojdite na volka!« Volk se zvija in reži, psi pa dero kar v tolpah nadenj.
>Njo primitc, lisico primitel« vpije volk. »Jaz vatn itak ne tnorcm uiti.< Ali lisica beži bliskoma v duplino med skalovjem. Psi je ne morejo dohitcti. Nekaj jih leže pred duplino, drugi pa se vrnejo k volku.  Raztrgali so ga.
»Oči, kako ste mi služile?« vpraša lisičica v duplini oči. »Dobro smo ti služile. Našle smo ti skrivališče,  da te niso ujeli in zadavili psi.<
»U5esca, kako sta mi služila?« — »Dobro smo ti služila. Skrbtio smo poslušala, Če ti niso psi za petami.«
>Nožice, kako ste mi stužile?« — >Dobro smo ti služilc. Kakor vetcr smo tekle in te rešile.*
»Telesce, kako si mi služilo ?« — »Dobro sem ti služilo. Lahko scm in gibčno. Niso te mogli ujeti.«
>In kaj praviš ti, repek ?«
>Kaj pravim?« zagodrnja repek ncvoljno. »M^ni jc vedno najhujSe. TolčeŠ me,   mi   puliž  svet}o  dlačico,  tnc valjaž po   blatu in me okrvavlja3.<
»Torej si nezadovoljen v moji službi?« ga vpraša lisičica.
»Seveda sem nezadovoljen,« zareži repek.
>Psički, nate gal« zakriči lisica ter jim ga pomoli iz dupline. P^i naglo priskočijo, pa zasade vanj ostre zobe. Vlečejo, vlecejo, dokler ne privlečcjo Usičice sarne iz dupline. Raztrgali so jo.