GEOLOGIJA 45/2, 451–456, Ljubljana 2002 Hidrogeolo{ke zna~ilnosti termalnega vira Rimske Toplice Hydrogeological properties of the thermal source Rimske Toplice Andrej LAPANJE1 1Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva 14, 1000 Ljubljana, Slovenija Klju~ne besede: Rimske Toplice, termalna voda, geokemija, izlivalni preiskusi, Key words: Rimske Toplice, thermal water, geochemistry, outflow tests, Slovenia Kratka vsebina Zdravili{~e Rimske Toplice ‘e od leta 1991 ‘alostno sameva. S prizadevanjem zainteresirane javnosti za ponovno odprtje zdravili{~a je postal mehanizem termalnega sistema ponovno zanimiv. V ~lanku so opisane dosedanje raziskave zajema termalne vode v Rimskih Toplicah in izsledki novej{ih raziskav v letih 2001 in 2002. Abstract The Rimske Toplice thermal resort has been sadly abandoned since 1991. However, the mechanism of the thermal source is again earning greater attention of general public through recent efforts of Spa revitalisation. In this paper the history of thermal water research in the area is presented along with results of the research conducted in 2001 and 2002. Uvod Rimske Toplice so kot toplice poznali, kot samo ime pove, ‘e Rimljani. Pri preurejanju in prezidavi topli{kih zgradb, {e posebej v letih 1845 in 1874, so bile najdene {tevilne arheolo{ke najdbe: ostanki stavb, zajetij in vodovoda. Na{li so tudi {est kopalnih kadi, ‘rtvenike in napise nimfam in boginji zdravja (Ti~ar, 2000). Po teh izkopaninah so zdravili{~u v za~etku 19. stoletja dali ime Rimske Toplice (Römerbad). Razcvet zdra-vili{~a se je za~el leta 1840, ko jih je kupil nekdanji tr‘a{ki veletrgovec Gustav Adolf Uhlich, jih moderniziral in preuredil. Takoj po svojem prihodu so v reklamne namene toplice dokon~no preimenovali v Rimske Toplice. Ob{irneje je zgodovina teh toplic opisana v knjigi Bli{~ rimske Trnjul~ice ali Rimske Toplice neko~ in danes (Ti~ar, 2000). Termalni vir Rimske Toplice Ve~ina izvirov v okolici Rimskih Toplic, med njimi tudi termalni vir Rimske Toplice, je v srednje- in zgornjetriasnih karbonatnih kamninah. Placer je triasne karbonatne kamnine, ki so glavni vir podzemne vode v o‘ji okolici Rimskih Toplic, razdelil na {tiri strukturne bloke: Gra~ni{ki, Kopitni{ki, Stra‘-ni{ki in Kojzi{ki (Lapanje et al., 2001). Vsi ve~ji hladni izviri se napajajo iz dolomita strukturnega bloka Kopitnik zahodno od zdravili{~a. Izviri so vezani na prelomne cone znotraj dolomitnih kamnin in so lo~eni od cone iztoka termalne vode Rimskih Toplicah s paketom slabo prepustnih kamnin, ki ga sestavljajo skitske, permske in karbonske klasti~ne kamnine. Enaka pregrada lo~i tudi izvire iz strukturnega bloka Stra‘nik ju‘no od zdravili{~a od cone iztoka termalne vode. Tretji strukturni blok je masiv Kojzice, ki je ob Hrastni{kem narivu narinjen proti jugu na Kopitni{ki in Gra~ni{ki strukturni blok. V tem bloku ni izdatnej{ih izvirov, zato pa obstaja v severnem delu v Sevcah segret hi-potermalni izvir s temperaturo vode, ki se spreminja med 14,1 in 17,6°C. Analiza strukturno geolo{kega modela ka‘e, da je najverjetneje napajalno obmo~je termalnega vira Rimske Toplice vzhodno od zdravili{~a, na obmo~ju, kjer med Velikim Kozjem in dolino Gra~nice do Jurklo{tra izdanjajo triasne karbonatne kamnine, prevladujo~e dolomiti. Ta strukturni blok smo poimenovali Gra~ni{ki strukturni blok, vodonosnik pa vodonosnik Gra~nica, kajti v povodju reke Gra~nice je v najve~jem obsegu odkrit na povr{ini. Proti zahodu je omejen s {ir{o prelomno cono Rimskotopli{kega preloma, ki te~e od Gra~nice preko zdravili{~a proti Lur-du do Jesenove ravni, kjer se naslanja na Hrastni{ki nariv. Razdelili smo ga na tri se- 452 Andrej Lapanje stavne dele: napajalno obmo~je, vrel~no ob-mo~je in cono iztoka termalne vode. Napajalno obmo~je je del vodonosnika Gra~nice vzhodno od zdravili{~a Rimske Toplice, kjer v povodju reke Gra~nice na povr{ini izdanjajo triasne karbonatne kamnine. Te zaradi svoje dobre poroznosti in prepustnosti zadr‘ujejo padavinsko vodo in jo prevajajo v regionalni tok podzemne vode. Zaradi neraziskanih hidrogeolo{kih lastnosti narivne cone nariva Lisce obstajata dve razli~ici, po prvi je napajalno obmo~je zgrajeno le iz skitijskih in anizijskih karbonatnih kamnin. Po drugi pa tudi iz ladinijskih in zgornjetriasnih karbonatnih kamnin. Vrel~no obmo~je je omejeno na del vodo-nosnika Gra~nice severno in severovzhodno od Rimskih Toplic, ki je pokrit z zelo slabo prepustnimi terciarnimi sedimenti. Ti sedi-menti (ve~inoma laporji, tufi, gline in melji) so tudi zelo slabi prevodniki toplote in imajo zato dobre izolacijske lastnosti. Tako posredno povzro~ajo segrevanje dolomitnih kamnin in podzemne vode, ki se po~asi pretaka skoznje. Podzemna voda nato zaradi hidrav-li~nega gradienta te~e proti coni iztoka termalne vode v Rimskih Toplicah. Cona iztoka termalne cone iz vodonosnika Gra~nica je po dosedanjih spoznanjih omejena le na Rimske Toplice, kjer je bila do leta 1974 naravna cona iztoka termalne vode iz anizijskega dolomita. Le-ta izdanja v {ir{i coni Rimskotopli{kega preloma izpod nariva karbonsko – permskih klasti~nih kamnin, ki je bil dokazan s strukturnim vrtanjem v letu 1974 (Mencej et al., 1975). Po letu 1974 je v Rimskih Toplicah cona iztoka termalne vode umetna in je okoli 50 m severneje od naravne cone iztoka. Nadmorska vi{ina iz- toka se je zni‘ala (kota ustja kapta‘ne vrtine VB-4/74 je 221,78 m.n.v., kota kapta‘ne vrtine VB-5/75 je 226,52 m.n.v., naravna kota iztoka pribli‘no 245 m.n.v.), zato je bila za-~asno pove~ana izdatnost termalnega vodnega vira Rimske Toplice, kar pa je povzro-~ilo zni‘anje piezometri~nega nivoja in prekinitev naravnega iztekanja termalne vode na podro~ju zdravili{~a. Pregled zajema termalne vode v Rimskih Toplicah Zdravili{~e je nastalo na mestu naravnega iztoka termalne vode v zatrepni dolinici ju‘-no od reke Savinje. V za~etku 19. stoletja je kopali{~e dobivalo termalno vodo z dvori-{~ne strani iz treh izvirov. Puff (1847) je zapisal da trije izviri v Rimskih Toplicah z izdatnostjo 8,8 l/s in s temperaturo 36,9°C do 37,2°C le‘ijo 40 m nad Savinjo. Pri gradnji temeljev nove zdravili{ke stavbe v letih 1873 in 1874 so termalne izvire natan~neje raziskali (Riedl, 1874). Ugotovili so, da iz vzporednih razpok v triasnem dolomitu izteka ve~ manj{ih in dva mo~na izvira. Izdatnost termalnih vrelcev so ocenili na 20 dunajskih veder na minuto (18,8 l/s) s temperaturo 36,2°C do 38,4°C. Zajeli so samo oba ve~ja izvira. Izvir na dvori{~u je imel leta 1874 temperaturo 38,4°C in so ga imenovali Amalijin vrelec, po drugi svetovni vojni tudi zajetje K-1 (slika 1). Iz drugega zajetja v pa-sa‘i zdravili{kega poslopja, je istega leta iztekala voda s temperaturo 36,3°C. To zajetje so imenovali Rimski vrelec (zajetje K-2). Od sredine 19. stoletja do leta 1958 je prihajalo do ob~asnih in prehodnih motenj Sl. 1. Polo‘ajna skica kapta‘nih objektov in raziskovalnih vrtin v Rimskih Toplicah Hidrogeolo{ke zna~ilnosti termalnega vira Rimske Toplice 453 v mehanizmu termalnih vrelcev v Rimskih Toplicah, v glavnem zaradi na~ina zajetja vode s plitvimi zajetji, zato so v letu 1958 (Ba}, 1959, 1961) zvrtali dve raziskovalno-kapta‘ni vrtini: B-1, globine 151 m, in B-2, globine 104 m, s katerima so zajeli preko 10 l/s vode s temperaturo 39°C. Vrtini sta bili slabo tehnolo{ko opremljeni, zato so se kmalu razmere ponovno po-slab{ale, zmanj{ala se je izdatnost in temperatura termalne vodese je zni‘ala. Pred pri~etkom raziskav v letu 1974 se je za potrebe zdravili{~a ~rpalo iz vrtine B-2 okoli 2 l/s termalne vode s temperaturo 35,5°C. V letih 1974 in 1975 je bila izdelana detajlna geolo{ka karta o‘jega in {ir{ega ob-mo~ja termalnega vrelca v Rimskih Toplicah v merilu 1 : 500, oziroma 1 : 10.000 (Mencej et al., 1975). Spodbudne rezultate je dalo pet raziskovalnih vrtin (B-3, B-4, B-5, B-6 in B-7) in dve kapta‘ni vrtini (VB-4 in VB-5). Z vrtanjem so strukturno omejili cono iztoka termalne vode in s kapta‘nima vrtinama VB-4 in VB-5 zajeli termalno vodo v anizijskem dolomitu pod karbonsko – permskem skrila-vim glinavcem in pe{~enjakom v globinah med 130 in 300 m. Kontakt med anizijskim dolomitom in karbonsko permskimi klastiti je nariven (Mencej et al., 1975; Lapanje et al., 2001). Leta 1975 so opustili tudi zajetji K-1 in K-2 in vrtino B-1, kjer je hladna povr{inska voda prihajala v neposreden stik s termalno vodo. Po zajetju termalne vode s kapta‘nima vrtinama VB-4 in VB-5 je bil na obeh vrtinah v ~asu od 24. 2. 1975 do 6. 3. 1975 opravljen kratkotrajni izlivalni preizkus (Mencej et al., 1975). Pred izlivanjem sta bili vrtini nekaj dni zaprti. Izdatnost kapta‘ne vrtine VB-4 pri kratkotrajnem izlivalnem preiskusu je bila 52,5 l/s, najvi{ja temperatura pa je zna-{ala 39,1°C pri prelivanju 21 l/s. Izdatnost vrtine VB-5 je bila 24,5 l/s, temperatura vode na koncu izlivalnega preiskusa je zna{ala 35,8°C, kar pomeni, da se termi~no stanje vrtine {e ni stabiliziralo. Najve~ja izlivna koli~ina je bila iz obeh vrtin skupno 78 l/s termalne vode, kar je bistveno ve~ od normalnega iztoka termalne vode. Piezometri~ni nivo termalne vode je bil pred pri~etkom izlivanja na 244,13 m.n.v., medtem ko sta ustji vrtin VB-4 (221,78 m.n.v.) in VB-5 (225,94 m.n.v.). S~asoma se je tlak vode v vrel~nem obmo~ju prilagodil novim hidravli~nim pogojem, zato se je izdatnost vrtin zmanj{ala. * ' * Erpalni preiskus v letu 1959* Srpalnl pralskus v letu 1969 *^^ / rzllvalnl preiskus letu 1975 • J izlivalnipreiskuBvletu 1983 r Izlival nI preiskus v letu 2001 1847 1874 1959 1975 \ ± A r t \ Izkoriščajo s« trije Izdelani plitvi zajetji K-1 In K-2 zdelani vrtini Izdelani vrtini B-1 in B-2 VB-4 In VB-5 Sl. 2. Rekonstrukcija spreminjanja piezometri~ne gladine termalne vode v Rimskih Toplicah Lalko Podietrtek Tibovlje Rimske Toplice a-----^Meiljsketoplke T"» • izvirat Strensken Izvt podLurdo -/ od Kopica * ¦ • hladni Izviri Iz srednje- n zgomjetrlasnega dolomita ¦ ¦ termalna voda Iz Rlmsk h Toplic * * ostale termalne vode iz območja Posavskih gub x segreti izviri v bližini Rimskih Top C • hladni izviri iz htotamnijskega apnenca 3H32 geotermometer (*C) Sl. 3. Diagram izra~unanih Na-K-Ca in SiO2 geotermometrov V letih od 1975 do 1983 so v zdravili{~u izkori{~ali termalno vodo le iz vrtine B-2. Vrtini VB-4 in VB-5 nista bili aktivni (vrtina VB-5 je bila delno odprta; voda je po kanalu odtekala v Savinjo do leta 1989, ko so vrtino preusmerili v polnenje odprtega bazena). Opa-‘eno je bilo stalno ni‘anje piezometri~nega nivoja termalne vode v vrtini B-2 pri ~rpanju okoli 7 l/s. Stati~ni nivo vode v vrtini B-2 je bil leta 1975 na koti 243,87 m, (2,56 m pod ustjem vrtine), pred izlivalnim preiskusom v letu 1983 pa je bil stati~ni nivo na koti 240,60 m, (v globini 5,83 m). Nivo termalne vode je padel v devetih letih {e za 3,27 m, zato so ponovno testirali vrtini VB-4 in VB-5, da bi ugotovili razpolo‘ljive koli~ine termalne vode pri stalnem izkori{~anju (Mencej, 1984). Štirinajst dni trajajo~i izlivalni preizkus je leta 1983 pokazal, da se pri samoizlivu 40 l/s iz kapta‘nih vrtin VB-4 in VB-5 pie-zometri~ni nivo v vrtini B-2 stalno ni‘a in ne dose‘e stabilizacije (Mencej, 1984). Enako je bilo pri samoizlivni koli~ini 33,2 l/s. Ve~jih koli~in od 40 l/s ni bilo mo‘no odvzemati zaradi premajhnega premera odvod- 454 nih cevi. Pri odvzemu 28,6 l/s vode iz vodo-nosnika (iz VB-4 12,4 l/s in iz VB-5 16,2 l/s) se je nivo vode za~asno stabiliziral. ^as spremljanja tega pretoka pa je bil prekratek, da bi lahko ugotovili, da je ta koli~ina vode enaka izdatnosti Rimskotopli{kega termalnega vo-donosnika. Izmerjena temperatura termalne vode v vrtini VB-5 je bila 36°C, v vrtini VB-4 pa 39°C. Rezultati izlivalnega preizkusa na kapta‘nih vrtinah VB-4 in VB-5 v letu 2001 V letu 2001 smo izvedli kombiniran izli-valni preiskus na kapta‘nih vrtinah VB-4 in VB-5, da bi dolo~ili optimalne pogoje izko-ri{~anja termalne vode v Rimskih Toplicah v sedanjem stanju. Nivo termalne vode v vrtini B-2 se je spustil ni‘je od globine 14 m, do koder je bilo zaradi vgrajene ~rpalke mo‘no spustiti merilec. Z izlivalnim preizkusom smo pri~eli 7. 10. 2001, ko smo zaprli obe kapta‘ni vrtini. Tlak termalne vode v vodonosniku je sprva zelo hitro nara{~al, nato pa se je po~asi stabiliziral. Štiri dni kasneje smo pri~eli z izlivanjem iz vrtine VB-5, vrtina VB-4 je ostala zaprta. Iz vrtine je iztekalo 6,7 l/s vode s temperaturo 38,4°C. Opazovali smo tudi odziv kapta‘ne vrtine VB-4 in piezometri~ne vrtine B-6. Dne 19. 10. 2001 pa smo pri popolnoma odprti vrtini VB-5 pri~eli z izlivanjem iz vrtine VB-4. Pri popolnoma odprtem ventilu je iz vrtine iztekalo 16,6 l/s termalne vode, vrtina pa je bila {e vedno pod tlakom pribli‘no 0,45 bara. Ta na~in ~rpanja (iz obeh vrtin je izlivala maksimalna koli~ina termalne vode 22,6 l/s, in sicer iz vrtine VB-5 6,3 l/s in iz vrtine VB-4 16,3 l/s) je trajal do 7. 11. 2001, ko smo ponovno vklju~ili centrifugalno ~rpalko, ki potiska termalno vodo iz kapta‘ne vrtine VB-4 do kopali{ke stavbe. S tem se je odvzem termalne vode na vrtini VB-4 s 16,3 l/s zmanj{al na 11,5 l/s. Ugotovitve izlivalnega preizkusa nakazujejo, da je mo‘no s samoizlivom iz vrtine VB-5 izkori{~ati 6,3 l/s termalne vode s temperaturo na ustju vrtine 38,5°C ob hkratnem izkori{~anju 16,3 l/s termalne vode iz vrtine VB-4 s temperaturo na ustju vrtine 40,0°C, ali 6,7 l/s termalne vode s temperaturo 38,6°C ob hkratnem izkori{~anju 11,5 l/s termalne Andrej Lapanje vode iz vrtine VB-4. S pove~anjem premera izto~ne cevi bi lahko iz vrtine VB-4 iztekala tudi ve~ja koli~ina od 16,3 l/s, saj je bil ob tej najve~ji samoizlivni koli~ini tlak na ustju vrtine enak 0,45 barov. Dolgoro~no pa bi se izdatnost obeh vrtin ponovno zni‘ala, najprej izdatnost vrtine VB-5. Opazovanje spreminjanja gladine termalne vode v piezometri~ni vrtini B-6 je pokazalo, da se termalni vodonosni sistem odziva na spremenjene pogoje izlivanja iz vrtin VB-4 in VB-5 z zamikom. Spremembe tlaka so na obeh kapta‘nih vrtinah skoraj trenutne (gladina termalne vode se pri spremembi iztoka zelo hitro stabilizira), vendar na piezo-metri~ni vrtini B-6 v ~asu zaprtja sistema (med 7. 10. in 11. 10. 2001) in v ~asu izlivanja 22,6 l/s (med 19. 10. in 7. 11. 2001) ni pri{lo do stabilizacije nivoja termalne vode. Da bi dosegli stabilizirane pogoje v celotnem termalnem sistemu, bi bil poteben dalj{i ~as opazovanja pri enakih pogojih iztekanja (v fazi zaprtja in v fazi maksimalne koli~ine iztoka), kar ni mogo~e zaradi izkori{~anja termalne vode v kopali{~u. Analiza rezultatov izlivalnega preiskusa in podatkov zni‘evanja piezometri~ne gladine termalne vode, ki so razvidni s slike 2, ka‘e, da verjetni iztok termalne vode iz Rimsko-topli{kega termalnega vodonosnika ne presega od 17 do 20 l/s vode s temperaturo 40°C. Pri tej rekonstrukciji manjkajo zanesljivi podatki o re‘imu izkori{~anja termalne vode (povpre~en dnevni odvzem, datum pri~etka izkori{~anja posameznih vrtin), zato povr{no branje diagrama lahko privede do zmotnih sklepov glede izdatnosti termalnega sistema. Kemijska in izotopska sestava voda v okolici Rimskih Toplic V zvezi z izvorom termalne vode v Rimskih Toplicah se postavljata dve vpra{anji: kako za{~ititi termalno vodo pred negativnimi vplivi s povr{ine in kako za{~ititi raz-polo‘ljive koli~ine termalne vode. Zelo pomembne izsledke je dalo ‘e strukturno – geo-lo{ko kartiranje (Lapanje et al., 2001), kjer smo termalni vodonosnik razdelili na napajalno in vrel~no obmo~je ter cono iztoka termalne vode. Pravilnost te dolo~itve je nujno preveriti {e z drugimi metodami. Eden od na~inov je kemijsko vzor~evanje reprezen-tan~nih izvirov in vrtin v {ir{i okolici Rim- Hidrogeolo{ke zna~ilnosti termalnega vira Rimske Toplice 455 skih Toplic z namenom lo~evanja razli~nih voda. Termalna voda v Rimskih Toplicah je po izvoru dolomitna. V njej prevladujejo Ca2+, Mg2+ in HCO3-, torej pripada Ca-Mg-HCO3 ali Mg-Ca-HCO3 tipu vode. Skupna mineralizacija vode (vsebnost v vodi raztopljenih snovi) je od 364 do 377 mg/l, kar uvr{~a termalno vodo v Rimskih Toplicah med srednje mineralizirane vode. Opazna je tudi po-vi{ana vsebnost kremenice (SiO2), ki se giblje od 12,7 do 14,8 mg/l. V vseh vzor~evanih izvirih iz dolomitnih masivov v okolici Rimskih Toplic, je vsebnost SiO2 manj{a od 2 mg/l ( L a p a n j e et al., 2001). Povi{ana vsebnost kremenice je zna~ilna za vode z dolgim zadr‘evalnim ~asom v podzemlju in globoko cirkulacijo. Te vode so ponavadi tudi ogrete, tako kot je voda v Rimskih Toplicah. Kore-lacijo med vsebnostjo SiO2 in temperaturo je mo‘no uporabiti za oceno temperature vodo-nosnika. Odnos med temperaturo in koli~ino raztopljenega kremena v vodi, ki je v ravno-te‘ju z mineralno fazo, je postavil Fourier leta 1977 in ga imenujemo kremenov geoter-mometer (Fourier, 1981). Kemi~ni geoter-mometri so zaradi pomanjkanja drugih merskih podatkov ena izmed najpomembnej{ih metod v oceni temperature primarnega termalnega vodonosnika. Upo{tevati pa moramo pogoje, ki jih navaja White (1970). Veseli~ (1980) je obravnaval vpliv mineralne sestave vodonosnih kamnin na uporabnost Na-K-Ca (Fournier, 1981) in SiO2 geotermometrov. Izkazalo se je, da daje Na-K-Ca geotermometer prenizke ocene v primeru karbonatnih kamnin in previsoke ocene temperature vode v primeru klasti~nih vodonosnikov. Na obravnavanem ozemlju smo v okviru kemi~ne prospekcije vzor~ili 14 izvirov ali vrtin in analizirali vsebnosti Na+, K+, Mg2+, Ca2+, NO3-, SO42-, HCO3- in Cl- ionov. Od tega ima pet vzor~nih mest vi{jo temperaturo od srednje letne temperature zraka v Rimskih Toplicah – vrtina VB-4/74 (39,6°C), vrtina VB-5/75 (38°C), vrtina K-2/95 v La{kem (32,1°C), izvir pod Kojzico (od 14,1 do 17,6°C) in izvir pod Lurdom (od 12,3 do 14,8°C). Devet izvirov, ki pritekajo iz dolomitov ali apnencev v {ir{i okolici Rimskih Toplic, ima temperaturo, zna~ilno za obi~ajno podzemno vodo (pod 11°C). Za vse izvire smo izra~unali SiO2 in Na-K-Ca geotermometra. Hkrati smo izračunali ti dve količini tudi iz arhivskih podatkov kemijskih analiz termalne vode v Rimskih Toplicah in termalnih vod v Medijskih toplicah, Trbovljah, Laškem, Dobrini in Podčetrtku. Diagram odvisnosti Na-K-Ca in SiÜ2 geo-termometrov (slika 3) prikazuje izračunane vrednosti za vzorce iz širše okolice Rimskih Toplic, ki smo jih primerjali z izračunanimi parametri termalnih vod z območja Posavskih gub. Vidimo, da se velika večina vzorcev hladne vode z obravnavanega ozemlja loči od termalnih vod. Izjemi sta izvira v Stren-skem, ki izvirata iz terciarnega Laškega apnenca, v katerem je precej akcesornega kremena. Po drugi strani izstopata vzorca termalne vode iz Medijskih toplic, ki ima temperaturo 23,9°C, izračunani parametri pa se približujejo vrednostim za neogreto podzemno vodo. Vzrok je verjetno v mešanju termalne vode s hladno. Tudi izvir pod Lur-dom ne kaže anomalnih termometričnih vrednosti. Vsi vzorci izkazujejo izvor iz karbonatnih kamnin. Poudariti je potrebno, da predvsem Na-K-Ca geotermometer ne daje realne podobe temperatur v karbonatnih nizkotemperaturnih vodonosnih sistemih, je pa zelo primeren za izkazovanje razlik med vzorci vode različnega izvora. Na devetih mestih smo 21. 11. 2001 odvzeli tudi vzorce za določanje vsebnosti tri-tija (3H), s katerimi naj bi ugotovili, ali obstajajo razlike v času zadrževanja vode v podzemlju. Izkazalo se je, da so vzorci termalnih voda iz Laškega (vrtina K-2) in Rimskih Toplic (vrtini VB-4 in VB-5) neaktivni (aktivnost 3H < 2,6 tritijevih enot; skrajšano T.U.). Vsebnost tritija v hladnih dolomitnih vodah je večja: zajetje Ode (11,3±2,0 T.U.) zajetje pod Jepihovcem v Creti (10,7±2,0 T.U.), izvir v Gračnici (9,1±1,4 T.U.) in izvir pod Lurdom (14,7±1,4 T.U.). Vsebnost tritija v vodi izvira pod Kojzico (4,4±1,4 T.U.), izvira v Strenskem (5,6±2,0 T.U.) in izvira Hribar v Turju (3,7±2,0 T.U.) pa so nižje od izvirov iz dolomitnih vodonosnikov. Interpretacija teh vrednosti je zahtevna in ni enoznačna. Rezultati kažejo, da izvir pod Lurdom s povišano temperaturo nima povezave s termalnimi izviri v Rimskih Toplicah, ampak je pojav povezan s termičnim učinkom terciarnih sedimentov med Lurdom in Creto, ob katerih se podzemna voda v dolomitu segreva in ob tem stiku tudi preliva. 456 Andrej Lapanje Globina kro‘enja vode v vodonosniku Pri segrevanja podzemne vode v globini so pomembne razlike v toplotni prevodnosti med posameznimi kamninami. Sedimenti terciarne starosti so bistveno manj toplotno prevodni od mezozojskih karbonatnih kamnin, predvsem dolomita. Posledica je povi{an geo-termi~ni gradient v terciarnih sedimentih in ni‘ji gradient v predelu s tanj{im terciarnim pokrovom. Na Atlasu geotermalnih virov Evrope (Ravnik et al., 2002) so izrisane geotermi~ne karte Slovenije, iz katerih lahko za obmo~je Rimskih Toplic od~itamo naslednje vrednosti: na globini 500 m 29°C, 1000 m 36°C in na globini 2000 m 58°C. Temperatura 40°C, ki jo ima termalna voda na vrtini VB-4 zahteva kro‘enje podzemne vode najmanj do globine 1200 m. Segreta voda potuje nato proti povr{ju skozi razpokan anizijski dolomit (prelomno cono) pod osrednjim predelom Toplic. Izoterme naj bi bile torej ob prelomni coni dvignjene proti povr-{ju. Zaklju~ek Lega biv{ih termalnih izvirov v zdravi-li{~u Rimske Toplice je vezana na narivno deformacijo karbonsko – permskih klasti~-nih kamnin na anizijski dolomit znotraj prelomne cone Rimskotopli{kega preloma. Karbonsko – permske klasti~ne kamnine tu usmerjajo podzemno vodo in imajo funkcijo hidravli~nega izolatorja. Najverjetnej{i vzrok za povi{ano temperaturo vode je termi~ni vpliv pokrova terciarnih glinastih sedimen-tov La{ke sinklinale, ki diskordantno le‘ijo na vodonosnem anizijskem dolomitu Gra~ni-{kega strukturnega bloka. Segreta voda se dviga proti coni iztoka termalne vode v Rimskih Toplicah iz globine ve~ od 1200 m, kjer je temperatura pribli‘no 40°C. Izdatnost termalnega vira je ocenjena na 17 do 20 l/s vode z izvorno temperaturo 40°C. Rezultati raziskav ka‘ejo, da je potrebno iskati napajalno zaledje termalnega vodonosnika vzhodno od Rimskih Toplic od Gra~nice proti Jurklo{tru, kjer na povr{ju izdanjajo trias-ne karbonatne kamnine. Nadaljnje raziskave bomo posvetili strukturno – geolo{ki interpretaciji tega ozemlja, hkrati pa bomo sku- {ali z analizami hidravli~nega dogajanja na termalnih vrtinah in kemijskega ter izotop-skega vzor~evanja izvirov podkrepiti ugotovitve strukturno – geolo{kega in hidrogeolo-{kega kartiranja. Opomba ^lanek predstavlja izvle~ek raziskav za ponovno o‘ivitev zdravili{~a Rimske Toplice, ki jih financirata podjetje Barsos d.o.o. in MŠZŠ v okviru aplikativnega raziskovalnega projekta GEOTERMALNA ENERGIJA (L2-3413-0215-01). Literatura B a } , J. 1959: Dnevnik rada istra‘nih i kap-ta‘nih radova obavljenih u vremenu od 20-VIII-1958 do 16-II-1959 g. u Rimskim Toplicama. – Arhiv GeoZS. B a } , J. 1961: Rezultati raziskovalnih in kap-ta‘nih del v Rimskih Toplicah izvr{enih v l. 1958/1959. – Celjski zbornik, 6, str. 217 – 232. F o u r n i e r , R. O. 1981: Application of Water Chemistry to Geothermal Exploration and Reservoir Engineering. In: L. Rybach & L. J. P. Muffler (Eds.), Geothermal Systems: Principles and Case Histories. – Wiley, 109-143, New York. L a p a n j e , A., P l a c e r , L., R i k a n o v i ~ , R., H e r i ~ , J., R a j v e r , D. & H ö t z l , M. 2001: Hi-drogeolo{ke strokovne podlage za koncesijo za izkori{~anje termalne vode v zdravili{~u Rimske Toplice. – 68 str., Arhiv GeoZS. M e n c e j , Z., G r a d , K., L a p a j n e , J., K u m p , P., O r e h e k , S., R i j a v e c , L., M a r i n -k o , M. & K a p e l j , D. 1975: Rezultati raziskav termalne vode v Rimskih Toplicah. – Arhiv GeoZS. M e n c e j , Z. 1984: Poro~ilo o rezultatih ~rpal-nega poizkusa na vodnjakih VB-4 in VB-5 v Rimskih Toplicah. – Arhiv GeoZS. Puff, R. G. 1847: Das Römer – Bad Töplitz nächst Tüffer mit seinen Umgebungen. – J.F. Kaiser, 107 str., Gradec. R a v n i k , D., R a j v e r , D., P o l j a k , M. & @ i v ~ i } , M. 1995: Overview of the geothermal field of Slovenia in the area between the Alps, the Dinarides and the Pannonian basin. – Tectono-physics, 250, 135-149. Riedl, Emm. 1874: Protokol aufgenommen zu Roemerbad am 28. April 1874. – Arhiv GeoZS. T i ~ a r , Z. 2000: Bli{~ in beda rimske Trnjul-~ice ali Rimske Toplice neko~ in danes. – Vigred, 137 str., La{ko. V e s e l i ~ , M. 1980: Vpliv hidrogeolo{ke sredine na uporabnost Na-K-Ca in SiO2 geotermo-metrov. – 6. jugoslovanski simpozij hidrogeolo{ke in in‘enirske geologije, 1, 391-400, Portoro‘. W h i t e , D.E. 1970: Geochemistry applied to the discovery, evaluation and exploitation of geo-thermal energy resources. – Geothermics, special issue 2, 1, 58 – 80.