|  RaZReDni POUk  |  2017  |  2  | 4  
Podoba sodobne šole
Vsak izmed nas ima izkušnje s šolo in šolanjem, različna pričakovanja 
in predstave o tem, kakšna naj bi bila sodobna šola v današnji družbi, 
da bi bila usmerjena v prihodnost in dobrobit naših otrok. Nosilci 
današnje in prihodnje podobe šole so vsekakor učenci, učitelji in 
starši, njihovo sodelovanje in odnos, ki se odraža v spreminjajoči se 
kulturi in klimi družbe.
Če razmišljamo z vidika šolajočega se (učenca), je zanj najpomembneje 
doživljanje šole oziroma odnosa učenec – učenec, učenec – učitelj. Prvi 
korak k pozitivnemu odnosu je vsekakor dialog (pedagoški pogovor) 
med učiteljem in učenci, ki ga spodbuja ustvarjalno zasnovan in 
»odprt« pouk. Učencem ponudimo dovolj raznolikih izzivov, kjer imajo 
možnost izkazati svoje znanje in ga deliti s sošolci. Ugotavljamo, 
da imajo današnji otroci »veliko znanja« – vendar ne takega, kot 
ga predpisujejo učni načrti in ga pričakujejo učitelji. Pozoren in 
fleksibilen učitelj bo znal izkoristiti njihovo zakladnico izkušenj in 
idej ter jim omogočiti, da so sooblikovalci pouka.
Če razmišljamo z vidika staršev, si jih večina poleg dobrega šolskega 
uspeha želi, da bi se njihovi otroci v šoli dobro in varno počutili, da 
bi bili »videni in slišani« ter sprejeti s strani sošolcev in učiteljev 
takšni kot so, z vsemi svojimi potrebami in željami. Inkluzivna šola v 
vključujoči družbi bi se naj odzivala na potrebe posameznega učenca 
in omogočala, da napreduje v skladu s svojimi zmožnostmi. 
Če razmišljamo z vidika učitelja, ne moremo mimo pogojev dela, ki 
so na šolah zelo različni. Delo v razredu z osemindvajsetimi učenci 
vsekakor potrebuje večjo angažiranost učitelja kot delo v razredu z 
dvanajstimi učenci. Tudi didaktična opremljenost šol je raznolika. 
Bolj kot zunanji pogoji na kakovost dela v razredu vplivata učiteljeva 
zavzetost in strokovna usposobljenost. Vsak učitelj si zagotovo želi, 
da bi obvladal take metode in oblike dela, s katerimi bi maksimalno 
motiviral učence za šolsko delo; jih aktivno vključil v raznolike 
dejavnosti, ob katerih bi si zgradili znanje na različnih taksonomskih 
ravneh; jih podprl pri učenju itd. Omenjene elemente vsekakor 
podpira formativno spremljanje s svojo usmerjenostjo na učenca.
Ali si tako predstavljamo podobo sodobne šole? 
Prelistajte in preberite prispevke v tej številki revije in spoznali boste, 
kako vidijo podobo sodobne šole avtorji člankov. 
  uvodnik
|  RaZReDni POUk  |  2017  |  2  | 4  
Vesna Vršič,  
odgovorna urednica