Bolniške blagajne naj bodo tudi na deželi podlaga vsega zavaro- vanja! Na vsak način bodejo morali vstrajati kmecki poslanci na zahtevi, da se uvede zavtarovanje tovarniškega delavstva in zavarovanje poljedielskih poslov vsako za sebe. 2hf4jenje teh staiiov je tako raziicno, da nikakor ne pripusti skupne organizac;je. Ravno radi tega ni mogoče pričakovati mnogo uspeha, ker bi se zanesel v socialno-gospodarsko delo prepir raznih stanov, saj so vendar socialni deraokrati ravno isti, ki razumejo netiti prepire med stanovi. Razven tega bi postalo poslovahje in prava izvršitev tega zakona zelo težavno, dasi se bode zavarovanje toVarniškega delavatva sama na sebi nvedlo prav lahko. Velika težava je, najti pravega kljufta pri zavarovanju poljedeljskih delavcev, malih kmetov in maf.ih obrtnikov. Za tovamiško delavstvo se< bode uvedlo ob jednem trojno za^qro\*anje, to je: proti 'boleznim, za slučfij nezgod, za onemoglost in starost. Pri poljedeljskih poslih se hoče ozirati vlada samo nai zavarovauje !izai starost; nekateri poslanci se bočejo zadovoljitl s tem, ker bi precej pomagalo tako zavarovanje kmeSkemu stanu. Toda mi mislimo, da bi bilo delo le polovičarsko. Računati moramo z dejansOcimi razmerami na deželi. Res je, dfa kmeta redkokrat zadene nesrefia, da mu nesno zbolijo po- sli; toda; če ga zadene le enkrat v letu, občuti hudo, ker mora po postavi plačevati za posla zdravnika, ^draVila in še skrbeti za posla nekaj tednov ali celo plačati za njega stroške v bolnišnici. Sb tako redki slueaji oškodijo kmjeta, ki le z veliko skrbjo zbirfe denar leto in dan, da plaCa labko davke in posle. Poleg tega bode vlada uvedla zavarovanje za starostz veliko težavo, če nima prave podlage, bakoršno nam ravno dajejo bolniške blagajne,, ki bodd tudi za tovarniško delavstvo votlile vse z/avarovanje. Iz nazlogov nujne potrebe in pa iz praktičnih ozirov se moramo izreči tudi za bolniSke blagaijne za to vrsto poslov, za male posestnike in za obrtnike na dežjoli. Snujejo se naj za bolniške btagajne tudi na deželi le okraji, ki imajo ve'dnonad 1000 članov. Te bodo lahko vodile tudi zavarovanje za starost.. Nikakor ne upamo uspešn-ega dela, Še se uvede zares le zavarovanje za starosi in onemoglost. To .zavarovanje bi zamogle voditi le občine, ki so že itak preobložene z javnim delom, da se sploh ne morejo prav brigati za občinske zladeve. Ce bi res občine prevzele to naJogo, tfpeti bi morala zopet celota in skupnost državnega^ podjetja, kajti občinam 'bi se smielo naložiti to breme le z dovoljenjem raznih dežel, ki bl posegje vmes in raakosale to pddjetje v razne skupine. Imeli bi s<5asoma ravno isto slabo razmerje, M s& je pjbkazalo dosedaj pri različnih deželnib zavairovalaicab proti boleznlm rn nezgodam. Mogoče t)i kdo trdil, da se bolniške: bjlagajne na deželi ne morejo vzdrževati, ker so prevleliki stroški zdravnikovi radi daljave, v kateri so posamezni udje med seboj. Po najšem mnenju je tako očitanje prazno; bolniška blagajna na deželi je lah.ko ravno tako gmotno mo?na kakor v mestu^, saj so snuje le v okrožjih, kjer je vsaj nad 1000 članov, n. pr. na Spodnjem Stajerskem bi zadostovali razni politični okraji. Doneski bi bili torej ravno isti kakor v blagajnah v mestu, ker inorajo imet; gotovo število udQVi Res je, dai bi stroški za posamezne i bolane ude \ biili vefcji, 6e se mar|a peljati zdravnik več ur daleč k bolniku. Toda kolikor stanejo taki slučaji več denarnih žrtev, so na vsaki način redkeji nego v mestih1 med tovafniSkim delavstvom. Znano je dovoljr da potrebujeio ljudje na deželi veliko majij zdravniške pomoCi, kakor v mestu. Iz tega pač sledir da se bodo bolniške blagajne na deželi ravno tako obiiesle kakor pri podjetjih in v tovarnah.