Raclovcm VUKADINOVIČ* prevod POST-DAVTONSKA HRVAŠKA Dayconski sporazum jc odprl možnosti za vzpostavitev miru na potlročju bivSe Jugoslavije, kar se je Se poseliej odrazilo tudi na HrvaŠkem. Izoblikovani so bili pogoji z;i preobraziK) gospodarstva, prav tako pa tudi za okrepitev države in vlade, za mir(.>ljubno reSitev po iK> ptKlporo. Ce bi kdo Lskal razloge za tak.Sen uspeh, bi lahko ugotovil naslednje. • /> Katimmi »itadImuiC. rrdiil /miftsnr ita liikuUell za/mllliem mte v /Mgrrhu - predsednik Tiidjman je uspel v uresničitvi v-seh svojih političnih obljub: vzpostavitvi neodvisne nacionalne drSLive, osvoboditvi okupiranih področij, vrnitvi beguncev in širokem mednarodnem priznanju Republike Hr\'aške, - spomin na agresijo in človeške ter materialne izgube jc šc v-cdno zelo močan, tako da je večina prebivalstva še naprej homogenizirana okrog 1\idjmanovc In HDZ-jc\'skc politike, - opozicijske stranke lahko ocenimo kot neorganizirane in politično nes|x>sobnc z:i soočanje z relevantnimi problemi, obenem pa obstaja med številnimi opozicijskimi voditelji močno rivalst\-o, tako da niso sposobni predstavljati alternativo HDZ; - navkljub problemom, s katerimi sc bojuje gospotlarstv-o, država deluje in pogoji z;i dostojno življenje večine prebivalstva so bili ustvarjeni. V primerjavi z nekaterimi drugimi tranzicijskimi državami ter upo.števajc stnihotc vojne, ki jih jc preživela Hrv.i.ška v nekaj 7.;idnjlh letih, je to potrebno imeti za uspeh vladajoče stranke In njenega VTxlitclja. Upoštevajoč to, lahko ugotovimo, da je Daytonski sporazum ponudil priložnost za stabilizacijo notranjega življenja in oblikovanje ix>gojcv z;i okrepitev mednarodnega položaja hrva-ške države. (ilavnc značilnosti hrvaSkc zunanje politike Glavni poudarki post-daytonske hrvaške zunanje politike, ki so stalno upoštevali proces oblikovanja drž;ive. so sc izkristalizirali kot del nalog In konkretnih ciljev, ki bodo uresničeni s političnimi, voja.škiml In ekonontskimi sredstvi To so: do.sežek polne suvereno.sti hr\-a.ške oblasti na vsem državnem ozemlju, rešitev krize v Bosni in I Icrccgovini, razvoj sodelovanja z vscnjl sosednimi državami ter usmerjanje države k Evropi Ik>$na in I lercegcA ina jc bila od prvih dni obstoja hrvaške države ena od osrednjih vpraš;inj. V Bosni in Hercegovini obstajajo nekateri parametri, zaradi katerih je ta del bivše Jugoslavije |x>membna .strateška točka z;i cvx:ntualnl nadaljnji kritični ntzvoj. Pri analiziranju pomena tega področja za hrvaško politiko lahko ugotovimo naslednje: - obstaja gcostratcška povezava, - obstaja želja hrvaškega ljudstva, ki živi v BIH, da bi imelo enake pravicc kot druga dva naroda in ga ne bi obravnavali kot manjšino, - obstajala jc visoka stopnja angažlrano.stl bo.sansklh Hrvatov pri obrambi BiH In njihove vtxlilne vloge pri njeni ohranitvi. Upoštevajoč vse to, je angažiranje hrvaške politike v Bosni In Hercegovini lahko razumeti Zavzemala sc jc za skupno muslimansko in hrvaško vojskovanje proti srbski agresiji od prvih dni, prepoznav-ajoč v njem cju In sprejemanjem njihovih begimcev na Hrv;i.<>kem. kot tudi s pr\'im priznanjem države Bosne in Hercegovine, je hrva.ška politika jasno, s praktičnimi ukrepi dokazala, da jo skrlji z:i prcžJvvtje Bosne in I Icrcegovinc ter z;i sodelovanje z njo. Številne pnibleme na terenu, kjer je v^jna pustila stra.Sne posletlicc, zagotovo ne bo lahkti preseči. Ogromen ek.s(Klus prebiviiLstva je vz|X)siavil tri, etnično skt> raj čiste entitete, v katere .se jc zelo težkji vrniti. Ta proces dnifikacije (Vrcan 1996, 9i) je pognal zelo globoke korenine v zadnjih .štirih vojnih letih, položaj pa jc Se bistveno slabSi za tiste .skupnosti in dnižinc, ki so pretrpele čk)\"eSke izgube. Vzajemno zaupanje je bilo poru.Scno in celo relativno ne|X)mcmbni incidenti lahko zelo hitro prerastejo v plodno okolje za nove s|x>pade. Hrva.Ski nartnl v Bosni in Hercego\ ini, ki je med vojno izobliko\-al svojo politično, ckonon»sko, družbeno in voja.ško strukturo obla.sti Republiko Herzeg Bosno, ie napa-j vztraja pri enaki obr.ivnavi in sc ne želi znajti v položaju manjšine. Samo s pomočjo enakega in poStencga političnega delovanja ter brez majoriz;icije pri gla.sovanju bi lahko vse te tri entitete .soob.stajale na tem |xxlročju. To bi morala biti pcnm-:ili ideali-stično ali optimistično, in drugo, ki naj bi bila logično nuuij idealna m bolj pcsimLstična. Se>'eda bo Scle čas pokazal, katero otl teh ali njihov«) zmes. bi naj imenovali realistična: a) Amcriiki lučrt. ki v veliki meri .skini na |x>litiki korenčka in palice, jc /.austavil \"ojno. začrtal razmejit^ne linije, ločil dvv entiteti (para-državi). iz|x-ljal ralitvc ter dobil rezultate. kcH jih je pričakoval - v duhu ctnoccntrizma. Čc bi sc zdaj. potem ko je bila vzpostavljena piramida enotne obla.sti (Predscdstv pripeljati do dialoga med narodi in mogoče celo do nekakSnega postopnega vzpostavljanja zaupanja med vsemi tremi narotli. Vse to naj bi pomagalo ludi procesu vračanja bcguncev na njihove domove na vseh treh straneh Bosne in Hercegovine. To obtlobjc us|xrSne obnoiie državxr, ki je bila razcepljena z vojno in .sovraštvom, bi moralo z vsemi sredstvi trajati kakšnih ilesei let in naj bi zahtcN^ilo prcdN-scm na.slednic: - |x>litično voljo mednarodne skupnosti, da ohrani svojo prisotnost v Bosni in Hercegovini za daljše obdobje ler da (KJirdi lo svojo pripravljenost tudi z vojaško prisotnostjo; - v-elike investicije v gospodarskrj obnovo, da bi nastale možnosti /ja vrnitev beguncev in okrepilo prepričanje, da je življenje v Bosni in I lercegovini možno - če naj bi ukrepi uspeli zagotoviti (kar je težko verjeti v tem momentu) višji življenjski standard v Bosni in Hercegovini, kot je v sosednjih državah, potem bi lažje odpravili legla s(A'raštv:i in nove generacije bi najbrž želele živeti skupaj'. V tem primeru bi .se lahko razvijali bilateralni odnosi med Bosno in Hercegovino in Hrva.ško v bolj mirol|ubnem okolju, kar naj bi jima omogočilo najti vz;ijenuie interese, na katerih bi se lahko nizvijali dobro sosedski odnosi, b) Druga možnost je zagotovo bolj mnična. Izhaja iz stvarnega |x>ložaja, kot .se kaže v tem času • sovnišivo, pomanjkanje z^uipanja, nepripravljenost za izgradnjo enotne drit;ive. Rezultati volitev bodo zacementirali nizdelitev na tri narodne skupnosti in lxxlo pripelj;ili do vse višje organizacije življenja v vseh treh entitetah. Begunci sc ne bodo nikoli vrnili na svoje prejšnje domove, ki so zdaj večinoma naseljeni s pripadniki nasprotnega naroda, pa tudi gospodarska pomoč medna-rotlne .skupnosti (Bildt 1996, ki bi morala predstavljati glavno os soobstoja, je Se danes manjša o«.l obljubljene ali najavljene. Zato jc mogoče pričakovati, da bo .sčasoma izostala mani.ša in manjša ter da .se tudi velike inve.sticijc - iz različnih razlogov, od ekonomskih ilo političnih - ne bodo dogodile. Z dejavno udeležJx) domačih političnih sil naj bi .se težnje po nadaljnjem povezovanju bosanskih Srbov in Hrvatov s .svojimi matičnimi državami (Jugoslavijo in Hrv;i.ško) nad;ilje>':ile, tretji narod (.Muslimani) pa naj bi dobil priložnost ust\'arlti si svojo la.stno ilrž;ivo.' Ce bi vse to lahko dosegli s soghLsjcm. miroljubno, potem je najbolj verjetno, da bi se mednarodna skupno.st rešila bremena, s pogojem, da bi imela zagotovilo, da sc Sarajevo ne bi spreobrnilo v nekakšen fundamentalistični muslimanski center S prizadevanjem za hitro reSitc-\- položaja je mednarodna skupnost pre-luigljcno |xxskušala oblikovati ilemokratično državo, pri čemer pa jc zapostavila dejansko stanje. Zdaj jc |x>vsem očitno, da brez procesa deetnifikacije in odprave prevladujočih nacionalLstičnih strategij v Bosni in Hercegovini ne bo niti stabilne in demokratične niti enotne države. Hrva.ška |x>litika .sc /.aveda celo\'itosti problema a tudi vseh možnosti, ki jih ima Bosna In Hercegovina. Obstoj demokratičnedržave. v kateri naj bi bile pravice vseh narofmVanff biisfrf/alrr /mllllbe. bi tu /n XIM Itibo ditigu pmblliinUr s /nuniim dufmSian/eni mzjiada MttnMgnbegft ImfienfiL Itiribrga imprrlfa. Hiblslana. Xiuyrtskf ztrze. Ceibndttititc. FJlitplfr m Jugißslaiiie. J .t/mrJmmer and Si Minhtrm. nirililim it ike tnrrllaNr .h/nimn Jor Htanla. 7he tnlvnullUinal Uendd Jhhiinr. Srf4 JS. ItMi. ur lj%:i rcAiiev. To ne bi z;ihtevalo novih migracij, razmejitev, ali mogoče celo konllikttA-. V okviru lega zapletenega ravnotežja različnih činiteljev in vplivov, kjer napačen gib lahko pripelje clo plazu novih ol)tožJ>, kritik in s|x>rov, z;igotovo ni lahko uskladili zahteve hrvaške narodnosti v Bosni in Hercegovini z državno politiko Republike Hrvaške. Zlasti, če u|x)števamo, da je |x>ložaj Hrvatov iz Hercegovine drugačen od |x>k>žaja Hr\'aiov iz srednje ali severne Bosne. Navkljub .številnim kritikam, ki so bile naslovljene na Hrvate v Bo.sni in Hercegovini kot tutli na hrvaško politiko (LarralKx' 1996, 103)', ne bi smeli pozabiti, da imajo Muslimani večino v Tetleraciji, tako da sti hrvaški ol)čutki v veliki meri odvisni cxl muslimanskega ravnanja. Ce |x)kažejo, da so pripravljeni razvijati duh enakosti in tolerance, potem bi la mtxlel .soobstoja lahko tlal življenje Federaciji kot delu Bosne in Hercegovine in hkrati pred.siavljal močan vzor zj drugi rali bilateralne odnose, utemeljene na evropskem mcxlelu. navkljub vsem tež;ivam, ki jih je povzrcx;ila vojna In žrtve, oz. odnose zasno\ime na vzajemnih interesih obeh strani, kot kategorija, ki lahko na najlažji način vxxli k polni normalizaciji bilateralnih ori poti. da lx) do.segla skoraj vse svoje |X)siavljenc cilje, in tla bo najbrž ,VliloSe\'ičev režim izgubil v vseh viilikih svojih proklamiranih akcij, lahko u|x>rabimo kot izhtxliSče za Hrv-aiko zunanjo politiko, vendar pa Hrvaška tega ne sme imeli za samoumevno. Pripravljena mora biti pristopiti k izgradnji fxJnt>sov treznt) in realiilčno in pri tem upoštevali pretekle izkušnje, a tutli prihodnje življenje na lem potiročju. Nc bi sc smela prepu.stiti nobeni cvfori-ji, pač pa rajši s skrbnim nadzorovanjem razvoja v Jugoslaviji iskati možnosti za sotleltjvanje, ki obstajajo ter hkrati biti čuječa in .stalno u|x>štc>vaii sijcciflčcn značaj bilateralnih otlnosov. Po vzpostavitvi polnih tliplomatskih txliK)sov, vzajemnem priznanju mtrja ter prizjianju kontinuitete biv.še države, pa so nekatera vprašanja ostala šc naprej cxlpna. Z-a Hrv;iško jc vpra.šanje polotoka Prcviaka varno.stno in ne teritorialno vprašanje. Na tem področju jc hrvaška zunanja politika pripravljena izgraditi takšen si-■stem demilitarizacije, ki naj bi /.atlovoljil obe .strani ter bi omogočil pove/.;ive meti Hrvaško in Črno goro na pcxiročju komunikacij in turizma, tako da bi lahko imeli obe strani dolgoročno korist od takšne rešitve. Toda Milošcvičcva igra s Prtrvlako ' //rivc lem. Poskusi srbskega prebivalstva v Vzhoilni Slavoniji z;i podaljšanje prisotno.sti UN TAESA, zahteve [X) volilni pravici za v.sakogar, ki se v tem trenutku tam nahaja (ne gletle na to, ali je žiwl lam leta 1991 ali ne), zavničanje sprejema hrvaške zako notlaje in institucij ter pogojevanje vničanja Hrvatov na njihove domo\-e, lahko smatramo z;i |x>sku.se zavlače\'anja in zapletanja reintegracije (Klein 1996, 30-33). Po|X)lnoma jasno je, da takšna priz;Klevanja vz|xxlbujajo iz Beograda in da so v skladu z Miloševičevo politiko, da bi olntržal Vzliodno Slavonijo kot nekakšno tampoivsko cono, v kateri bo poskušal olxlržati kar naj\xrčje .število Srbov, hkrati pa postavljal nekatere nadaljnje, nereali-stične zahteve. Vrnitev' drž;ivljanov obeh drž;iv jc bila predvidena s sporazumom o nornta-lizaciji, vendar je očitno, da bo potreben daljši čas za ta proces. Hrvaška je pokazala svojo dobro voljo z z;ikoncxlajo o amnestiji Pripravljena jc sprejeti del Srbov, ki so z;ipiistili Krajino, toda po vsem kar se je zgodilo v zadnjih nekaj letih, jc jasno, da so vojne gro7j)te zapustile glotx>ke sledove, ki jih ne bo lahko preseči. Hkrati s .skrbnim preiskovanjem vs;ikemu posameznega primera morajo biti postavljeni pogoji, da bi se izognili vsaki možni de.stabilizaciji na tem |xxtročju, ki bi jo povzročila vrnitev. V .skladu s humanitarnimi razlogi kot tudi z interesi, ki jih je pokazala mednaroo sprejeti nekatere kompenzacije in kompromise, vendar pa ne bi smeli odstopiti od tega, obenem pa tudi nobena ponudba, ki bi bila .škodljiva z;i Kepubltko Hrvaško, ne pride v poštcv. Ot^lnosi na v.seh ilrugih področjih se bodo razvijali postopoma. Zagotovo bo v ospredju gosplitika na tem občutljivem področju stalno vztrajati na natančni predstavitvi o))stojcče situacije .svetu. Meilnarodna skupnost je željna vkleti konec tega konllikta in tudi čimprejšnjo odpravo posleilk: konflikta S skrivno obravnavo položaja, s stalnim spominjanjem na vloge, ki sta jih igrali Hrv:t.ška in Jugoslavija ter z identifikacijo glavnega vzpodbujcvalca konflikta, mora hrv-aška zunanja politika |x>kazati .strpnost pri pojasnjevanju zgodovine in predstavitvi obstoječega stanja odnosov. Ne sme pa bili tista stran, ki bi upočasnila vzpostavljanje Ratiomn VUKAD/NOVIČ clinunučnih bihiicralnih odnosov, puč pa nior.i naprej ohranjali nacionalne interese hrvaške države, ki je ni bilo lahko /gradili. Približevanje Evropi Skoraj vse politične stranke, ki so iekino\';ile na prvih dentokraličnih volitvah na Hrvaškem 1990. leta, so Imele v sTOjem programu pristop k Evropi. Ta je bila obravnavana kot priložnost za hitrejšo izgradnjo držin-e, po%'ečanjc blagostanja, implementacijo evropskih standardov življenja, kol tudi kot priložnost za povezavo problema varnosti z modelom, ki se je |x)javil |k> padcu berlinskega zidu. Ta velikanski, skoraj evforični entuziazem po Evropi je začel plahneti, ko sc je začel odprt konflikt In ko je Evropa, zlasti Evropska zveza, |x> začetni iniciativi izgubila sapo pri svoji vključenosti v reševanje problema. Kmalu je |x)stalo raz\'kl-no, da Evropska zveza nI sposobna razviti kohercntne in enotne zunanje politike svojih držav članic glede razpada Jugoslavije. Cepitve in različni interesi so .se zelo jasno pokaz;ill, kot tudi določene simpatije za eno ali drugo stran v kontliklu. Za hrvaške politične strukture je bilo nerazumljivo. Se bolj pa za javno mnenje, kako pasivno je Evropa spremljala rušenje hrvaških vasi, bombardiranje mesi In kompletno uničenje Vukovarja. To je bil začetek novega, kritičnega ocenjevanja Evrope ter prepričanja, da podjiore in pomoči z;i rešitev gorečih hrvaških vprašanj ni mogoče pričakovati od te strani. Po priznanju Hrvaške in nadaljnem razvoju dogodkov, sc je to prepričanje do neke mere spremenilo, toda grenak okus je ostal, zlasti ob s|x>minu na netlelovjmje In razcepe, ki so imobillzirali Evropsko zvezo pri hitrejšem posredcn^anju za razrešitev konflikta. Ko sc je naučila te lekcije, jc hrvaška zunanja politika opazovala ameriško angažiranje v jugovzliodni Evropi in ocenila, da gre 7.a bolj odločen in resen poskus za dosego miru. Hrvaška je takoj sprejela ameriško iniciativo in lako postala glavni ameriški zaveznik v jugovzliodni Evropi ter se brez oklevanja vključila v re.Scvanje krize (Cucic 1995, 109-11). Danes, v obdobju normalizacije odiKJSOv, in ko je Hrvaška vzpostavila diplomatske odnose z vsemi drž.avami, ki so nastale na področju bivše Jugoslavije, predstavlja evropska opcija, likrati z nadaljnjim razvojem odnosov z ZDA, podlago za hrvaško mednarodno dejavnost. In medlem ko lahko rečemo, da so odnosi z ZDA na visoki ravni ter primerni za sedanji čas, pa je hrva.Ska zunanja |x}|iilka še vedno v iskanju najhitrejše poti za povezovanje z Evropo. V .svoji kategorizaciji novih članic Evropska zveza pušča možnost za pridruženo članstvo HrvxSke bolj ob .strani in še dlje pa je možnost za polnopravno članstvo. Celo določeni m$lavili Jugoslavijo, Bosik) in Hercegovino ter Hrvaško' v isto kategorijo, daleč stran od drugih držav v tranzici-ji, so bili narejeni šele nedavno. Razlogi, vsaj v primeru Hrvaške, niso gospodarske • l)u bt Itusliimll Maiiio /Intiikc z ftliulnbn» t^Kiznnil iia llrmst z Kvropo, je bila |)onujena kot možnost za ta tlel Evrt)pe. Sevetla je regionalno stxielovanje nekaj, kar spada v okvir filozofije evropske integracije in je uresniče\'ana praktično na \'seh pscžxrni določeni rezultati, tiržave lahko pričakujejo ptjvczanost z Evropsko zvezo. Čeprav je takšna vizija regionalnega .sfnlelovinja teoretično korektna, pa ne bi smeli izpustiti izpreil oči po.sebnost položaja v tej regiji. Ta ni enak kot v baltiškem, sretlnjeevropskem ali celo sretlozeiivskem mtxielu, ki pripi.suje jugo.slaviji, Bosni in Hercegovini ter Hrvaški 10 regij. \'ojna je v tej regiji divjala Sc preti netlavnim in šc vedno jc lahko prepoznati, ktlo jo jc začel in kdo nosi glavno txlgovornost zanjo. Avtomatična izenačitev vseh teh drž;iv, zahteva |X) razwju regionalnega sotlelovanja preti kakršnimkoli pristopanjem Evropski zvezi, ne pelje nujno tutli k pogojem, ki .so nujni za hitrejše oblike stxleltn^anja. V sedanji situaciji vsakršno prisiljevanje asmeritev in oblik fxivczanosti otI zunaj vzlnija dvome in na splošno ni sprejeto kot bona fide predlog, zlasti če sta Hrvaška in jugo.sl.ivija postavljeni v isto .skupino. Ker je imel proces razdruže\'anja na teh področjih t>bliko vojne, rušenja, čltweSkega trpljenja in žrte>', jc nemogoče razvijati kakršnokoli vsiljcnt> povezovanje, ki hkrati, po prapvici ali ne, sproža dvome o tem. ali niso za vsem tem tutli kakšni skriti nameni. Katerikoli strokovnjak za exTopske mettxle tleltivanja bo takoj ugtn-arjal, da je regionalno .sotleltjvanjc contlitio sine qua non z;i sodcltrvanjc v Evropi, toda po tej vojni imajo regionalne |xjvezave v teh .skupnostih popoloma drugačen pomen. V vsakem predlogu regionalnega sodeltwanja, povezovanja ali gnipiranja, hrvaška zunanja politika vidi pretlvscm nevarnost možne obnove nekakšne nove Jugo.slavijc ali pa skupine, ki bi s|x>minjala nanjo. Cck> popolnoma neškodljive, zelo teoretične kleje o nekakšni Evroslavlji ali Fetieraciji jadranskih držav, so bile na 1 Irva.škem sprejete Izjemno negativno. To jc bilo namenjeno razjasnitvi, tla, po šele nctlavno dtjscženi netHlvisno.sti in dragem plačilu zanjo, ne obstaja zuminja sila, ki bi lahko prisilila hr\-aško politiko, da bi sprejela kakršnekoli nt>ve povez;ivc, tudi če bi bile razvitlnc tloltičcnc gospodarske koristi. Evropa mora razumeti to hrva.ško tjbčudjirast in željo po neodvisne«« sprejemanju rešitev in odItJČitcv, ki bi bile najbolj.šc za Hrvaško. Jasno jc. da sc bo sodelovanje v tej regiji začelo in sc bo razvijalo, ttxla txlločitev o tem mora biti prepu.ščena tem državam ter njihovi txrcni pra\rga momenta in oblik odnosov. Poskus prisilnega u\-el|avljanja stxldovanja ima lahko prav nasprotni učinek in lahko ptjvzroči dwmc o celotni ideji in zamisli povvzaiKJSti. fFOff/iA W PRAKSA le» 35. 3/W8 Z iiclclcžlx) v vseh obliknh sodelovanja, ki so |xjwz;ine z Evro|x>, je hrvaška politika jasno pokaz;ila svojo pripravljenost in zavzetost za sotlelovanje. Ce bo doseženo polnopravno članstvo v CEFII, lx) to nadaljnji dokaz ne samo z;i hrvaSke želje po po\'ezovanjii, pač pa tudi z;i zaželjeno usmeritev teh |>ovezuiv. Dobro razvito sodelovanje z ZDA. ki jc bilo /Jasti okrepljeno po akciji "Nevihta" in osvoboditvi Krajine ter odnosi, ki se po uradni hr\'aški trditvi pogosto označujejo za stniteSko partnerstv-o, ne more biti nadomestek za Evropo. Ne s;nno z;iradi geografskih razdalj, to potrjujejo tudi gos|xxlar$ke (xat;zave in tokovi, kajti okrog 60% hrva-ške zunanje trgovine poteka s članicami Evrop.ske zveze in samo 1% z ZDA\ Obstajajo še nekatera dniga vprašanja, ki povezujejo IIrva.ško z Evropo: tnidicija, zgodovina, kultuni, kot tudi zelo konkanna vpr.-išanja, ki jih jc |x)trebno rešiti: vprašanje beguncev, hrva.ških državljanov, ki delajo v drž;ivah Evropske zveze in množice turistov, ki prihajajo na Hr\';iško, večinoma Iz držav Evropske zveze. To jasno kaže, da ne obstaja nobena alternativa za hrva.ško povezovanje z Evropo. Uihko bi razpravljali o različnih usmeritvah, toda niti ZDA niti npr. CEFTA ali vzhodnoevropske države ne ntorejo nadomestiti |x)mena Evrope zj Hrvaško. Tako bo torej morala hrvaška politika |x)lskaii način zj približevanje evrop.skim telesom in prepoznati v njih možnost za oblikovanje ncArih odnosov v tej regiji. In tako kot ima tudi Hrva.ška svojo vredno.st za Evropo, lahko pričakujemo, da bo to dvostranski proces na poti k istemu cilju. /vhodni kriticizcm Kot jc videti iz glavnih centrov .swtovne politike, je bila Hrv;iška najprej obravnavana kot republika, ki je razrušila Jugo.slavijo, pozneje kot žrtev jugoslovanske agresije in po konfliktu med Hrvati in Muslimani v Bosni in Hereegovini je bila kritika spet uperjena proti Hrv-aSki. Končno so bila sprožena vpra.šanja, ki so sc nanašala na notranji razvoj Hrva.ške. V tem trenutktu ZDA, ki jih podpira večina zahodnoevropskih držav, pričakuje od Hrva.ške: - polno uv-eljavitev Daytona. vključno s kaznovanjem vojnih zločinov, - dtjvoljenje 7.a vrnitev Srbov, ki so zapustili državo po voja.ških akcijah poleti 15)95. leta (Strela in Nevihta>, - vzpostaviti okoliščine, da bodo spoštovane pravice manjšin; - podpirati in vzpodbujati svobodo medijev, 7Ja.sti elektronskih medijev*. V različnih elaboratih, ki so bili sproducirani do danes, jc ugotovljeno, da jc Hrva.ška, skupaj s .Slovenijo, od vseh bivših jugosiovaaskih republik, najtesneje povrzjna z Evropo, zato lahko pričakujemo od Hrvaške, da bo izpolnila vse pogoje, nujne zj njeno polno vključitev v evropske procese. Na dnigi strani pa jc postalo jasno, da ima npr. ameriška politika, ki išče poti in načine za ohranitev- Daytona ' Ttti TUiM regioiuiliui /KHnafa fio mnenjih na tin-albem za/DtUaii/a ivfnu. ki tefe/mH-kar konCala. kate na /mmanjkanje «hCulka za temeljne kulltirtte In zguiUmutke razlike In kar je najpomemhnefie. Je na/ierjetio k imukanju Un-atke Uran ndgftiiinh in nami-nlh i(ns/Kidar%kilt /tarlnerjef /bld. ar 7 * VUII firiilski VI Ml dramalUim [MHvfanI z iuhv driat-no sekrrutrko giit/io ABbnghl pri življenju, interes |x>kazati, da se določene stvari da doseči na HrvaSken». V skladu s tem bi moralo Podonavlje postati potiročje, ki je primer večetničnega sobivanja, ki naj bi bil kot model, če tx) uspešen, uporabljen tudi v Bosni in Hercegovini. Določen ob.seg pritiska je bil iz|x;ljan z namenom, da (X)udari dejstvo, da mora biti Hrvaška tesneje povezana z Evropo. Po dnigi strani jc stalno pogojevanje tega približe\'-anja HvK>pi rczultiralo v nekaterih izjavah hrvaških uradnikov', ki so dejali, da I Irvaška že ima toliko Evrope, kot jo potrebuje (Vjcsnik, 1997). Samo po sebi je umevno, da je danes v e\'ropskcm prostoni zunanji pritisk močno nepriljubljen in v primeru drž;ive, ki jc preživela ogromno trpljenja, da bi do.scgla svojo netnlvisnost. si ni težko predstavljati, da takšna stališča lahko pcA-zročijo |x>polnoma nasprotne učinke. Skupaj z drugimi instrumenti, ki jih bo potrebno uporabiti v tej regiji, da bi pričeli s procesom obnove sobivanja in odprave predsodkov, s čimer bi lahko dosegli nov pogled na prihodiK>st, bo en činitdj nedvomno bistvenega pomena. Ta činitelj je č;is, ki mora dopustiti nekaterim zadevam prosto pot in potem, v okviru nekaterih novih povtrzav in odnosov, sprejeti (xiločitve, ki bi lahko vodile k sprejemanju vzajenmih interesov v obliki sobivanja ali dobrososedskih odnosov. Karkoli drugega bo vedno vsiljena rešitev, ki nc more biti niti stalna niti koristna, s pomočjo katere sc lahko hitro prebudijo netoicranca, sovraštvo ali no\'i konllikti. Zahodni svet, če želi odpreti Hrv.iški vrata k evropski družini, mora razumeti stvarnost teh otlnosov in mora delov;iti z več taktnosti in razumevanja. Kazen tega celo obstoječi razvijajoči se c\'rop.ski procesi, lahko cksistinijo samo na dvostran-.ski komunikaciji in razumevanju. LHT.RATURA. Hildt, C. 1996. Implementing the civilian ta.'iks of the lk>snian Peace Agreement. Natci Review, .JU. 5, Sept , str 3-6. CuciO. l-i. 1995. US Hircign l\>licy and Cnwtia, Zagreb, .str. 109-110. Klein, J. 1996. The mandate of UNTAI->» • AchievnK-ni.s ark! Pmbkrms. Eurobalkans, Si. 22-23, •sir 30-33. Urrabtx", KS. 1996. The Halkaas. RANI), Santa Monica, .sir 103- McarsheinK-r.) and Van Kvcra. St 1996 Partitkin Is ihc Inevitable Solution for Ilosnia ihc International Herald Tribune. Sept. 25. .Mr 6. SokokjviO. I>i. 1996. The »lack H«)lc or the IJig Bang, lUlkan Forum, tri. it. .str 157-158. .^nxinoviC. 1. PIcnkoviO. A. 1996 The Croatian Huropcan Polky Croatian Imernatkmal Kclatioas Rcvk.-w, k.n. II. St. 3, .Mr. 5. Vjcsnik. 13.01. 1997 Vjcsnik. 08.07. 1997 Vrean. S. 1996. Vt'ar in lk>.snia and Hcr/c-govina. Ilalkan Forum. Let i. iSt 2. .sir 94.