Litija sP LITIJSKI občan 1 /2002 s 070.485 r- 1000944,9 oktobrski Litijski občan novembrske volitve Lahko ga berete tudi na internet naslovu: www.litija.net/tiskarna-aco Organizacijski odbor, ki so ga sestavljali pred- Osnovne šole Litija, Osnovne šole Gradec in VVZ stavniki Fondacije Litus, Fondacije Villa Litta, Litija, je tek pripravil kar v središču Litije - osrednji Mestne skupnosti Litija, Gasilskega društva Litija, dogodki so se odvijali v Ulici Mire Pregljeve. Tu so Športnega društva Partizan Litija, Društva bili starti za posamezne kategorije in cilj za vse. prijateljev mladine Litija, Gimnazije Litija, Pravzaprav Litija že dolgo ni doživela tako množične tekaške prireditve kot tokrat. Še vreme je bilo organizatorjem, tekačem in teka- čicam naklonjeno. Zbralo pa se je tudi veliko ljudi, prevladovali so starši otrok, ki so se udeležili teka. Mnogim prireditvam, f(iso se zvrstile tekom leta v Litiji ob 50 — letnici razglasitve Litije za mesto, se je 14. septembra, pridružila še ena športna — »Litija teče — za zdravje.« V Litiji je bil tek za zdravje 400 JIH JE TEKLO ZA ZDRAVJE! nadaljevanje na 23. strani Ko tekm ujejo rož'c c Marjan Planinšek je državni prvak! Prvi vikend v oktobru je na državnem prvenstvu v floristiki svoje moči pomerilo 12 najboljših slovenskih cvetličarjev, ki so se morali pred tem že dokazati na lanskem predtekmovanju. V kar petih izmed šestih tekmovalnih kategorij je prve nagrade odnesel naš krajan Marjan Planinšek iz Cvetličarne Ciklama. S konkurenco je opravil takorekoč z lahkoto, saj je v skupni uvrstitvi za prepričljivih 150 točk prehitel drugo uvrščenega Matjaža Beguša iz Kranja, tretji pa je bil mladi Velenjčan Primož Gril. Stroge in zapletene zahteve mednarodne žirije sodnikov je Marjan očitno izpolnil, saj je v vseh zmagovalnih kategorijah dosegel skorajda vse možne točke. Marjan Planinšek bo kot 8. državni prvak v zgodovini samostojne države naslednje leto potoval v Barcelono na evropsko prvenstvo cvetličarjev. Glede na prikazano znanje, strokovnost in domišljijo, ki so mu jih priznali tudi sodniki, bo slovenske, nenazadnje pa tudi litijske barve zagotovo odlično zastopal. Pri pogrinjku je Marjan dobil kar 97% vseh možnih točk- (Foto: Mojca Flabjan) Planinškovafantazija omame. (Foto: Mojca Habjan) Prispevke pošljite do 10. NOVEMBRA2002 na naslov: Tiskarna ACO, C.D.K. 39,1270 Litija ali po faxu: 01/899-53-54, oziroma po e-pošti: tiskama.aco@siol.net r > Iz uredništva... Pred Vami je glede na običajne številke res zajeten Občan. Seveda je izrazito tematski, se pravi osredotočen na novembrske volitve — tudi odlog pri izidu časopisa je vzročna posledica teh predvolilnih dogajanj, saj smo Vam hoteli predložiti čim več informacij (glejte sredinsko prilogo oz. razglas, kjer najdete vse kandidate po vseh volilnih enotah). Zdi se mi, da letos med drugimi bolj ali manj aktualnimi »obveznimi« in ponavljajočimi se novinarskimi vprašanji kandidatom (predsedniškim seveda) izstopa tisto o vnaprej določenem izidu predsedniških volitev - seveda z znano preddispozicijo, kdo naj bi bil zmagovalec. Ali vprašanje preverja samozavest nastopa ali kaj dragega, ne vem, prepričana sem le, da še ni nič odločenega. Tako smelo odgovarjajo tudi kandidati z »nižjo kotacijo« (tisti, ki jim javnomnenjske ankete namenjajo npr. 5 ali 7 odstotno podporo volivcev), saj je volilno telo sila nepredvidljivo. Tudi na lokalnem nivoju, vsaj pri naših dveh občinah, vprašanje o kakšni vnaprejšnji določenosti izida ne pride v poštev. Se pa govori o favoritih, oziroma še bolje povedano: »favoriti« govore o sebi. Ob izpostavljenih imenih, ki se potegujejo za županovstvo, malo pozabljamo na ostale kandidate. Veliko je novih imen, ki vstopajo (oz. skušajo vstopiti) v politiko. Posebej je to značilno za šmarsko občino, kjer je bilo potrebno zapolniti nastalo prazno politično polje. Marsikdo je presenečen, ko na listi zagleda znano ime. Ljudje smo polni vrednostnih sodb in le malo je treba, da njega ali njo na listi hitro ožigosamo: »Kaj se je pa temu/tej treba iti politiko?«. Menim da neutemeljeno, saj človeka po političnih dejanjih sploh še ne poznamo. Vsem, ki šele vstopate v politiko, želim uspešen debut in seveda izpolnitev obljub, ki ste jih dali Vašim volivcem in volivkam, starim mačkom pa nasvet ni potreben. Kaj pa volivci in volivke? Če greste (ali pa sploh ne) na volišče s prepričanjem, da se tako ne bo nič spremenilo, za Vas ne najdem popotne misli, saj takšne črnogledosti ne more prepoditi le beseda. Upam lahko le, da se do naslednjih volitev prepričate, da se slej ko prej mora nekaj spremeniti in da stvari spreminjamo ljudje. Srečno, Andreja ŠTUHEC Litijski podjetniki so ponovno dokazali, | da so uspešni pri svojem delu Rafko Voje s.p., Projektiranje in razvoj RAF, na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju 2002 je bil nagrajen z Zlatim cehom in Planinšek Marjan s.p., Cvetličarna Ciklama, je na državnem prvenstvu floristike v Komendi osvojil 1. skupno mesto v floristiki. Center za razvoj Litija ob doseženem priznanju čestita obema podjetnikoma in jima v prihodnje želi še veliko poslovnih uspehov. BLAŽ GODEC zopet evropski prvak Mednarodna plesna zveza (IDO) je 27.09.2002 organizirala evropsko prvenstvo v show plesih v Novem Sadu. Državo Slovenijo je zastopal tudi BLAŽ GODEC, član plesnega kluba KAZINA in strokovni sodelavec Plesne skupine Rondo KUD Jevnica, doma iz Kresniških Poljan, kjer je osvojil zlate medalje v naslednjih disciplinah: • Show dance — solo — moški • Show dance-solo formacije • Show dance — male skupine • Za koreografijo malih skupin. Med najbolj obleganimi na evropskem prvenstvu je bil Blaž Godec , ki je letos drugič zapored postal evropski prvak med moškimi solisti s točko Deep forest. Imel seje česa veseliti, saj je do zlatega naslova prišla tudi njegova prva koreografija za malo plesno skupino - Producing. Točka Producing je pritegnila s svojo drugačnostjo. Po lanskoletnih uspehih, ko je osvojil naslov državnega, evropskega in svetovnega prvaka, Blaž nadaljuje z uspešnim nastopanjem in zbiranjem medalj. Blaž pa se sedaj že pripravlja na ponovno osvojitev naslova svetovnega prvaka na svetovnem prvenstvu, ki bo potekalo 25.oktobra 2002 v madžarskem mestu Dunau-Varous. 17.novembra 2002 pa bo v Riesi v Nemčiji svetovni pokal v show plesih, ki se ga bo prav tako udeležil. Kljub mnogim čestitkam, ki jih je že prejel, pa mu čestitamo tudi mi in želimo še mnogo evropskih in svetovnih naslovov. KUD JEVNICA PS RONDO Helena Jerebič Spremenjen start Levstikove poti Popotovanje po Levstikovi poti bo v soboto 9. novembra s startom med 6. in 9. uro na Ulici Mire Pregljeve v Litiji. Zaradi obnove starega mestnega jedra je start prireditve prestavljen. Zato bodo na dan prireditve med 5. in 10. uro zaprte naslednje ulice: Ulica Mire Pregljeve od križišča z glavno cesto Ljubljana - Zagorje do križišča z Levstikovo ulico, celotna Levstikova ulica, Cesta komandanta Staneta do bloka št. 11 ter območje pri športni dvorani in parkirišče pred občino. Gost letošnjega popotovanja bo mag. Franci Ekar, predsednik Planinske zveze Slovenije, saj je letošnje popotovanje posvečeno mednarodnemu letu gora. Podrobnosti so objavljene tudi na internetnih straneh www.levstik.net. ŽELJE IN REALNOST Vsi si želimo boljše življenje, boljšo službo, boljši standard, lepše okolje..., a se včasih ne zavedamo, koliko to stane in koliko truda je potrebno vložiti, ker se veliko stvari ne da narediti čez noč. Da bi lahko izboljšali pogoje za življenje in uresničili želene spremembe, se moramo poglobiti v preteklost, analizirati dobre in slabe odločitve ter dejanja, pripraviti razvojne projekte in načrte, lotiti se sistematičnega gospodarjenja z vsemi sredstvi, tudi z denarjem. Dokončati moramo začete investicije, vlagati v področja, ki so nujno potrebna za življenje in so zakonsko obvezna, glede na obstoječe možnosti občinskega denarja in sofinanciranja države. Na izpolnitev velikih želja in obljub bo treba počakati, saj se največ denarja razdrobi z začetimi investicijami, ki sicer prinašajo delna zadovoljstva (glasove?), ne pripomorejo pa k sistematičnemu reševanju prednostnih zadev, za katere je včasih potrebno tudi varčevanje. Varčevati bo nujno potrebno in denar vlagati tja, kjer se bo obrestoval in vračal nazaj. Pomembno je, da odkupimo zemljišča, jih komunalno in prostorsko uredimo terponudimo investitorjem z ustreznimi večletnimi olajšavami, saj se večje gospodarske organizacije zanimajo za to in bi bile pripravljene priti tudi v Litijo. Torej bo potrebno najprej vlagati, potem pa lahko pričakujemo vrnitev vložka z večj imi donosi kot so bila osnovna vlaganja. Možno je pridobiti dodatna finančna sredstva za našo občino, in sicer na podlagi subvencij ali ugodnih kreditov od države in evropskih skladov, ki so odvisni od višine možnih zadolžitev in pogojev vračanja. Slej kot prej se je treba postaviti na lastne noge, zato je nujno pripraviti prostorske rešitve za nove domače in tuje investicijske potenciale, saj se Evropa odpira na stežaj, mi pa moramo biti pripravljeni, da bomo imeli kaj ponuditi. In prostorska ureditev naše občine je ena od možnosti. Seveda pa moramo na sprejemljivem nivoju zagotavljati zakonske obveznosti občine, ker se država vedno ne poglablja v podrobnosti problemov in ne sprašuje koliko denarj a ima občina oz. če ga ima zadosti za najnujnejše potrebe. Med zakonske obveznosti občine spadata predšolska vzgoja in osnovno šolstvo, predvsem uvajanje 9-letkevvsej občini, vkarbovprihodnje vključen velikdelobčinskih investicijskih sredstev. Pri državnih sredstvih in ostalih (možnih) finančnih virih, ki jih bo občina pridobivala, bo potrebno vložiti tudi precej lastnih občinskih sredstev npr. za uvajanje sistema gospodarjenja z odpadki (ločeno zbiranje, razvrščanje, reciklaža, odvoz, deponiranje) ter razvijanje tistih, že začetih del, ki so povezana s pridobljenimi sredstvi iz zakona o zapiranju rudnikov v Zasavju. To so gerontološki center (dnevno-varstveni center za ostarele), urejanje prostora za potrebe razvoja gospodarstva in vsi tisti gospodarski programi, ki bodo prinesli nova delovna mesta. K temu sodi tudi vlaganje v stanovanjsko gradnjo, saj na podlagi lastnih sredstev lahko pridobimo zelo ugodne kredite. Litija mora zgraditi nova stanovanja, saj smo blizu glavnega mesta Slovenije. Da se bodo investitorji za to odločali, pa je poleg prostorskih rešitev, potrebno mdi lepo urediti naše okolje, skrbeti za šport, rekreacijo, kulturo in razvoj turizma. Država in občina bosta spodbujali predvsem tiste panoge, v katere bodo vključena lastna investicijska sredstva. Država bo s svojimi sredstvi - z (ugodnimi) posojili ali celo nepovratnimi sredstvi, le še sodelovala. Poseben pomen in skrb bomo morali posvetiti mdi vodooskrbi, saj brez vode ni življenja in mdi za to bo potreben zajeten delež občinskih sredstev. Kot sem že napisal v uvodu, se bosta naš trud in skrb za boljše življenje nas vseh usmerila poleg stalnih potreb in želja po urejanju asfaltnih cest, mdi prioritetno na področja, ki prinašajo napredek in ohranjajo podeželje in mesto, predvsem zdrava pitna voda, možnost zaposlitve in ustrezno stanovanj e. Vsekakor pa bo potrebno v bodoče z Mišim denarjem davkoplačevalcev ravnati varčno in racionalno. Aleksander GOMBAČ ANTONA ZA ŽUPANA Kovič Tone je rojen Lilijan. Najprej so živeli v Jerebovi ulici, odraščal pa je na Rozmanovem trgu. Pravi, da je bilo takrat le 5 blokov. Kot kratkohlačnik je največ časa preživel »za Savo«. Danes z dmžino živi na Grbinu. OS je zaključil v takrat edini šoli v Litiji, šolanje pa nadaljeval kot štipendist Predilnice Litija na tehnični tekstilni šoli v Kranju, nato pa nadaljeval študij na Pedagoški akademiji,smerfizika—tehnika. Leta 1984 seje zaposlil v OS Litija kot učitelj tehnične vzgoje. To delo je opravljal 10 let in pravi da delo z otroci pogreša še danes. Toda življenje se obrača po svoje in leta 1995 se je zaposlil na občini kot načelnik oddelka za gospodarsko infrastrukturo, kjer se je z entuziazmom lotil mnogih razvojnih projektov. Med njih prišteva: rekonstmkci jo glavne ceste med Ribčami in Hotičem, obrtna cona Zagorica, zazidalni načrt Ježa, čistilna naprava.. .poleg ostalega. Mnogi od teh se še izvajajo. V času službovanja na občini je pripravil preko 30 odlokov, pravilnikov in drugih predpisov, ki so omogočili bolj pravične postopke in imajo še vedno pozitivne finančne posledice v proračunu Občine. Sedaj se že tri leta kot samostojni podjetnik ukvarja s posredništvom v promem blaga in storitev Veliko pom je po Sloveniji in opaža veliko razvojnih sprememb domala v vseh občinah. Pravi da se občina Litija ne more več primerjati niti s tradicionalno zaostalimi deli Slovenije. Anton Kovič je mdi občinski svetnik, v kar vlaga veliko svojega časa, predvsem v razvojne projekte kot so razvojni program, obrtno industrijske cone, glavna cesta, športno rekreativni objekti in še in še. Je mdi predsednik odbora za okolje in prostor. Marsikatero soboto pa preživi na Gradu Bogenšperk, saj je pooblaščen za sklepanje porok. Rekreativno se ukvarja s celo paleto športov: košarko, smučanjem, plavanjem, rolanjem, surfanjem in še mnogimi. Z dmžino ali sam pa se rad odpravi v hribe, največkrat kar na Svibno, ki je pri roki. Več let že sodeluje pri čistilnih akcijah savskih brežin, saj se mu zdi ekologija med najpomembnejšimi področji. Prosti čas najraje preživlja z otroki, pri opravilih okrog hiše, včasih pa se odpravi v kakšen litijski lokal, kjer se z družbo rad poveseli. Pravi da je tovrstne ponudbe v Litiji v zadnjih časih zelo malo. Kovič Anton kandidira za župana občine Litija, ker hoče soustvarjati občino, kjer bodo prihodnj i rodovi videli svojo prihodnost. Te trenutno v Utiji namreč ni! Ne vodi ga želja po oblasti in časti, saj ve da ga čaka predvsem trdo delo in na to je pripravljen. Tonetov volilni štab SDS DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE -OBMOČNA ORGANIZACIJA LITIJA- ŠMARTNO Predstavlja kandidate za lokalne volitve 2002 v občini Litija in Šmartno pri Litiji OBČINA LITIJA: L volilna enota 2. volilna enota 3. volilna enota (LISTA (?)) (LISTA (T)) (LISTA (9)) 1. GODEC Ivan 1. PENČUR Martin 1. ERJAVEC Alojzij 2. GROŠELJ Jože 2. ŽNIDERŠIČ Polde 2. POGRAJEC Jožef 3. PLAZNIKMirko 3. CIVIDINI Jožica 3. SMOLIČ Anton 4. BAŠ Janez 4. GODEC Jožef 4. SLADIČ Alojz 5. JEREBIČ Stanislav 5. LESKOVŠEK Jože 6. SVRŠINA Drago 6. KRAJŠIČ Aleksander 7. VRHpVEC Franc OBČINA ŠMARTNO PRI LITIJI: 2. volilna enota (LISTA (10)) 1. DOBČNIK Marino 2. ROZINA Metod 3. volilna enota (LISTA (3)) 1. PIVEC Anton 2. HAUPTMAN Janez Kandidat za župana občine Šmartno pri Litiji: 1. Marino DOBČNIK, 1954, organizator dela, samostojni podjetnik DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE OBMOČNA ORGANIZACIJA LITIJA- ŠMARTNO Ciril GOLOUH N Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka USTANOVLJEN OBČINSKI ODBOR NOVE SLOVENIJE V ŠMARTNEM Na pobudo iniciativnega odbora smo 24.9.2002 ustanovili OBČINSKI ODBORNOVE SLOVENIJE za področje občine Šmartno in na prvi seji izvolili mdi vodstvo. Čeprav se strankarstvo v javnosti največkrat prikazuje v negativni luči, je razvejanost delovanja različnih strank in njihova uravnoteženost največji porokza razvoj demokracije in mdi uveljavljanja delovanja pravne države. Ustanavljanje novih občinskih odborov različnih strank bo, tako upamo, prispevalo k preudarnemu, tvornemu in uspešnemu delovanju na novo ustanovljene občine Šmartno. Naša stranka je nova po imenu, po nastanku in mdi po načinu delovanja. Aktivno bo sodelovala na letošnjih lokalnih volitvah. Program in delovanje stranke temeljita na resnem, odgovornem in poštenem delu ter tvornem sodelovanju z vsemi, ki delajo v korist vseh občanov. Zavzemali se bomo za uravnotežen razvoj celome občine, za smotrno, namensko in pošteno uporabo sredstev, s katerimi občina razpolaga. Stranka bo delovala povezovalno in usmerjeno v razvoj prijazne občine za vse ljudi. Cl c ■# wmJ9 m Slovonska ljudska stranka LITIJI MORA DRŽAVA POPRAVITI KRIVICO Na podlagi že zbrane dokumentacije, ki je bila zbrana v okviru Zavoda za izobraževanje in kulturo Občine Litija ter na podlagi ogleda rudarske inšpekcije, strokovnega mnenja Zavoda za gozdove Republike Slovenije sem Vladi R Slovenije naslovil oziroma podal naslednjo poslansko pobudo; Vlada R. Slovenije naj pripravi sistemsko rešitev s katero bo omogočeno zaprtje opuščenega rudnika Sitarjevec, pri čemer pa bi bilo potrebno vključiti tudi revitalizacijo dela rudniških rovov, kot pomembno ohranitev pestre arheološke, kulturne in zgodovinske dediščine. Dejstvo je, da je celotno območje, ki obsega območje rudnika Sitarjevec in okoliških krajev, kjer se je izvajalo rudarjenje, zelo ekološko prizadeto, kajti rudniški rovi niso bili strokovno sanirani v skladu s predpisi.. To stanje predstavlja permanentno grožnjo okoliškim prebivalcem ter naključnim obiskovalcem (udori zemljišča, nezaščiteni vhodi v rudniške rove in jaške). Rudnik Sitarjevec namreč ni bil nikoli uradno zaprt, zato je skrajni čas, da R. Slovenija poskrbi za ustrezno sanacijo opuščenega rudnika in revitalizacijo omenjenega rudniškega območja, na način kot je bilo to v primerih rudnikov Kanižarica, Idrija, Senovo, Zagorje ob Savi, Mežica, Trbovlje - Hrastnik itd. Pri tem je treba opozoriti, da mora sanacija vsebovati poleg ekološke sanacije tudi oškodnino za degradirano okolje, obolelosti prebivalcev za silikozo in podobno. PoslanecDZ RS Franci ROKAVEC SB Združena lista socialnih demokratov Jesen. Barve so najlepše, vendar listje odpada. Jesen življenja ? Lahko je v barvah, lahko je črno bela. Sivina. “Tastari” so lahko prav takšni, topli kot jesenske barve in modri v svoji sivini, ali pa hladni ljudomrzi z živci moči regratovih lučk, ki jih iz cveta iztrga že metuljev zamah. Seveda je dobro in slabo največ nabrano v ljudeh samih, v njihovih življenjskih zgodbah. In so kakršni so. Potem pa smo tu še ostali “malomanjstari” in “zelomalostari - tamladi”. In živimo polni energije s “tečnimi” starci, ki jih nerviramo s hrupom, hitrostjo, načinom življenja in vsem živim. Oni pa nas. Ker imamo mladi mladost, mislimo, da starejših ne rabimo. A “tastari” imajo modrost, ki ni naprodaj na cedeju. Je pa na razpolago, če živimo v skupnosti, ki deluje in če starejši niso odrinjeni od dogodkov in odločitev. Zato si naša stranka prizadeva, da bi se v središču Litije zgradil Gerontološki center-dom za ostarele z dnevnim varstvom, s pomočjo na domu, Center za socialno delo in tržno zanimiva Varovana stanovanja. Objekt s takšno vsebino bi odprl kar nekaj delovnih mest za višje in visoko izobražene ljudi. Številke v svetu kažejo, da je okrog 60% vseh ljudi na svetu starejših od 65 let. Močno se je spremenila vloga in sestava družine. Otroci odhajajo od doma, ljudje se poročajo mlajši, več je razvez, migracije prebivalstva so večje. Vse to nam otežuje skrb za svoje stare sorodnike. Nenazadnje si Litija zasluži v svojem, na žalost gnijočem mestnem tkivu tudi kakšen sodoben objekt v mestnem središču na levi strani reke Save, kjer splošna prostorska stihija in nepremičninsko mešetarjenje zavirata kakršenkoli razvoj. Čedalje bolj pa stopa v ospredje še en problem. Lilijani smo največkrat sami proti kakršnemukoli razvoju. V boju s samimi sabo samo izgubljamo, a ni potrebno da bi tudi izgubili. ES. Beseda “tastari” ni žaljivka. Mladi smo lahko vsi, če ne drugače, po srcu. Marko BOLTIN S/Z/S Stranka mladih Slovenije »Mladi za mlade« ie naše geslo in tako bo tudi v prihodnje. Ni nas veliko, imamo pa mnogo zamisli in moči, da v naši lepi občini poženemo kolesje mladinskega gibanja. Vstopili smo v novo tisočletje in mi gledamo naprej in se ne oziramo na preteklost. Vsakemu živemu bitju v naši deželi želimo zagotoviti dostojno in svobodno življenje, zato smo postali STRANKA MLADIH SLOVENIJE -SMS. SMS lahko razumete tudi kot kratko sporočilo našim občanom, predvsem mladim, za katere delamo, seveda pa starostnih omejitev pri nas ni! Če ste mladi po srcu, potem ste enostavno z nami! In če ste z nami, potem na kratko o tem kakšne so naše smernice: • V SMS ocenjujemo, da je stanje mladinskega organiziranja v krizi, še posebej v naši občini. Zakaj je med mladimi toliko narkomanije ? O tem ne želi govoriti nihče. Mladim je treba dati elana za nove izzive, zagotoviti več delovnih mest in družabnih aktivnosti. Kdaj bo Litija dobila bazen? Za vse našteto se bomo zavzemali v SMS Litija. • RS je socialna država, socialna politika pa za nas pomeni napredek in blaginjo usmerjeno usklajeno delovanje vseh sektorjev politike. Mi se zavzemamo za več stanovanj za mlade družine in posameznike ter za ugodno davčno, družinsko in zdravstveno področje delovanja naše države. • V SMS se še posebej posvečamo področju izobraževanja, saj bomo le s tem lahko uspešno prodirali v Evropo. V šolski sistem bi bilo potrebno uvesti več kreativnosti, kar bi lahko bila dobra alternativa trenutnemu učnemu sistemu, ki je občutno preveč tekmovalen. • Kaj nam pomeni evropska unija? Je projekt odločilnega pomena za prost pretok ljudi, blaga in storitev in je med najpomembnejšimi procesi v tem trenutku. Slovenija bo z vstopom v EU zagotovo veliko pridobila. • RSvsekakorpotrebujezasvoj obstoj lastne oborožene sile, ki ji zagotavljajo varnost navzven. Je pa prihodnost vojske v njeni profesionalizaciji, pri čemer dopuščamo možnost služenja vojaškega roka vsem mladim, ki bi si tega želeli. • Na koncu bi se mladi radi dotaknili še naše čudovite narave, ki so nam jo ohranili predniki. Našim naslednikom bi jo radi predali čimbolj nedotaknjeno, da bodo v pogledih na naše prečudovite gore,doline, ravnine, gričevja in morje uživali mdi oni. Želimo, da bi se onesnaževanje okolja pri nas dogajalo v najmanjši možni meri, da bi se sanirala divja odlagališča v naši občini in da bi se spet kdaj morda brez skrbi kopali v reki Savi. • Smo za legalizacijo prostitucije, pred katero si zatiskamo oči, kar bi vsekakor pripomoglo k ureditvi razmer na tem področju. Smo za ureditev razmer na področju drog in za legalizacijo splava, ker problema splava ne moremo reševati na osnovi prisilnih zakonskih sredstev. To je samo nekaj naših smernic in pobud, s katerimi Vas želimo vzpodbuditi, da oddate svoj glas na letošnjih volitvah za nas. In ne pozabite: smo MLADI in delamo ZA MLADE! Za vse informacije nas lahko poiščete na spletni strani: www.sms.si SMS OO LITIJA in ŠMARTNO “Gerontološki center za dobro in varno starost” Pozdravljam idejo o izgradnji gerontološkega centra. Toda, kdo verjame v uresničitev napovedane »skrbi za dobro in varno starost« ob glavnem prometnem križišču? Mar res ni toliko spoštovanja do starejših, da bi jim vsaj na starost prizanesli s hrupom ceste in železnice, vdihavanjem izpušnih plinov, pa meglo in vlago iz za korak oddaljene Save. Kdo verjame, da na primer predsednik Odbora za stavbna zemljišča gospod Brilej razmišlja, da bi svoje prihranke, na starost, vložil v nakup varovanega stanovanja, iz katerega na sprehod ali posedanje v parku niti pomisliti ne bo upal? Bi vi? Litjanka Odkar velja nov Zakon o knjižničarstvu, je splošnim knjižnicam posvečen poseben dan - tudi knjižnici v Litiji - dan splošnih knjižnic. 20. november DAN SPLOŠNIH KNJIŽNIC dan odprtih vrat knjižnice v Litiji in Šmartnem Dan splošnih knjižnic bodo lahko bralci in obiskovalci . .... . , Stare modrosti, knjižnic izko- nova spoznanja. ristili za vra- čanje gradiva brez zamudnine ter brezplačno včlanjevanje v knjižnico. V litijski knjižnici bo to sreda, 20. november, v knjižnici Šmartno pa četrtek, 21. november. Dan splošnih knjižnic bo obeležila tudi literarno-likovna prireditev v torek, 19. novembra ob 19. uri. Vse ljubitelje humornega in erotičnega branja vabimo na iskrivo srečanje z Vasilijem Poličem, ki bo predstavil knjigo SPOLNO ŽIVLJENJE LIPICANCEV. Nedvomno bo ponovno snidenje z Vaskom Poličem mnogim polepšalo večer, saj je avtor (sodnik) znan po svojem prešernem humorju in dobri volji. Spremljevalna likovna prireditev bo odprtje likovne razstave »domačinke« Barbare B. Centa. J.O. SEJEMSKA DEJAVNOST Letošnji mednarodni obrtni sejem v Celju je potekal od 11. do 18. septembra in je bil časovno dva dni krajši od preteklih. Na njem je sodelovalo 1700 razstavljalcev iz 32 držav. Med njimi so razstavljali tudi litijski podjetniki, člani območne obrtne zbornice Litija: • »RAF« Rafko Voje s.p., Zgornji Hotič • Mizarstvo KOS, Jože Kos s.p., Velika Preska • Kodarstvo Godec, Marko Godec s.p., Jevnica. Vsako leto obrtna zbornica Slovenije na sejmu, podeli svoja najvišja sejemska priznanja—bronaste, srebrne in zlate cehe - za kvalitetne izdelke oziroma storitve. Letos je med drugimi prejel zlatega ceha tudi litijski podjetnik Rafko Voje, ki se ukvarja z razvojem in izdelavo orodij za potrebe industrije, gradbeništva, trgovine in kmetijstva. Na sejmu se je uspešno predstavil s svojim novim programom priključkov -mešalne zajemalke 'za beton, sejalne zajemalke, grederje in druge pripomočke - za delovne stroje, traktorje in viličarje. OOZ LITIJA C N WWWLITIJA.NET Litijska občina je na internetu predstavljena dokaj skromno. Čeprav se skupina ljudi trudi, bi bilo potrebno sodelovanje širšega kroga ljudi, ki bi zagotavljali ustrezne vsebine. Zato vabimo k sodelovanju vse, ki bi sodelovali pri bogatenju vsebin, da pošljejo svoje podatke prek elektronske pošte na naslov info@litija.net. Nekoliko bolj zanimivi in pestri pa so »debatni krožki« na t.i. forumih na naslovu http:// www.litija.net/phpBB2, kjer se z drugimi udeleženci lahko pogovarjate o najrazličnejših temah. Pridružite se jim. Rudi BREGAR V__________________________________/ PRIMSKOVO Primskovo. Krajevna skupnost, ki seje v zadnjih 20 letih precej spremenila, čeprav se je razvoj v zadnjem času kar ustavil. Pred leti so zgradili krajevno vodovodno omrežje, telefonija je na zadovoljivi ravni. ..Pa je treba biti s tem zadovoljen? Nekateri očitno so, saj v zadnjem času ni pravega razvoja, če ne upoštevamo številnih novih zidanic in vikendov, ki kot gobe po dežju rastejo po krajevni skupnosti. Ob tem pa se srečujejo z mnogimi razvojnimi težavami. Vodovodno omrežje je slabo. Voda je že nekaj let nepitna, gospodar (KSP Litija) pa zgolj pobira denar in si očitno polni svoj proračun, hkrati pa uporabnike opozarja, da je treba vodo prekuhavati 20 minut. Plačujemo verjetno najdražjo vodo v občini Litija (od Litijanov na primer za 100 odstotkov dražjo), poleg tega pa še tisoč tolarjev mesečnega prispevka. Kje ostaja ta denar? Pred dobrima dvema letoma so zbrali 60 podpisov pod zahtevo za takojšnjo sanacijo vodovoda, o tem je bilo seznanjeno tudi vodstvo KSP Litija in litijski župan Mirko Kaplja. Pa se nikomur ne zdi vredno vsaj odgovoriti, razen v zadnjem času občinskemu vodstvu, ki tudi ugotavlja, da so uporabniki upravičeni do zagotavljanja pitne vode! Izdelala seje sicer nova vrtina, kjer je kvalitetna voda, pa menda zdaj ni denarja za gradnjo. Kje so razlogi? Ali seje kdorkoli dovolj potrudil, da bi se pogovorili z uporabniki vodovoda, če bi sofinancirali gradnjo? Je kdo poskušal najti kakšna sredstva na javnih razpisih ali iz mednarodnih programov? Ali ni upravičenosti zadostila dovolj kvalitetna dokumentacija, saj se je menda denar v letu 2002 namenil projektu, ki ni imel izdelano vso dokumentacijo? Ali ni morda vplivalo dejstvo, da je treba čim manj dati v bodočo novo občino? Primskovo je bilo pred mnogimi leti zanimiva izletniška točka. Danes? Zanimivosti je sicer veliko, vendar nihče skoraj nič ne ukrene, da bi se kraj turistično razvijal. Vse »priseljence«’(tako nekateri imenujejo lastnike vikendov in zidanic) obravnavajo kot tretjerazredne državljane, ki samo motijo krajevno mrtvilo... Čas je, da se prebivalce prebudi, da lokalna skupnost nekaj stori. Zbrati je treba vse prebivalce, »domačine« in »priseljence«, jih združiti, prej pa seveda pripraviti ustrezen program razvoja. Na področju turizma, komunalne infrastrukture, družabnega življenja... Sanirati je treba vodovod, urediti javno razsvetljavo še v nekaterih drugih zaselkih, izdati kakšno razglednico krajev, vključiti »priseljence« v krajevno življenje... Za to pa so potrebni pravi ljudje na pravem mestu. Rudi BREGAR BALEIA ■ PVC in ALU okna, ■ vrata, rolete, senčila, ■ police, gar. vrata. Nudimo vam kvalitetno vgradnjo PREDSTAVNIŠTVO ZASAVJE: ter ostala zaključna dela. MONTAŽA STAVBNEGA POHIŠTVA Uroš Kramberger s.p., C.D.K. 35,1270 Litija GSM: 031/632-962, FAX: 01/898-52-86 CENTER ZA RAZVOJ LITIJA Seminarji in delavnice Center za razvoj Litija bo v sodelovanju z Območno obrtno zbornico Litija v mesecu oktobru in novembru organiziral naslednje delavnice in seminarje: - Uvajanje sistema HACCAP (24.oktobra 2002, velika sejna soba Občine Litija) - Sprememba zakona o DDV (28. oktobra 2002, OOZ Litija) - Obnovitveni tečaj Varstvo pri delu (30.oktobra 2002, OOZ Litija) - Zakon o delovnih razmerjih (/.novembra 2002, velika sejna soba Občine Litija) - Investiranje z vidika davčnih efektov (12. novembra 2002, sejna soba Predilnice Litija d.d.) - Uspešen prodajni pogovor 2. del (20 in 21.novembra 2002, sejna soba Predilnice Litija d.d.) - Elektronsko poslovanje za mala in srednja podjetja (22. in 23. november 2002, sejna soba Predilnice Litija d.d.) Za dodatne informacije na Centru za razvoj Litija, Kidričeva 1, Litija, telefon 899-02-98ali e-mailu: pcKalitiia. com in Območni obrtni zbornici Litija, Jerebova 8, telefon: 898-02-10. V okviru nacionalnega projekta poklicnega uvajanja žensk, ki ga podpira Pospeševalni center za malo gospodarstvo s svojimi partnerji, pa bo Center za razvoj Litija organiziral Strokovno ekskurzijo v Škofjo Loko, kjer bodo predstavljene dopolnilne dejavnosti na Imetiji in trženje produktov iz podeželja ( 26.oktobra 2002). Ekskurzija je brezplačna, doplačilo je za kosilo 1.400,00 SIT. Prijave zbiramo do zasedbe prostih mest na avtobusu. Sofinancirana svetovanja in izobraževanja Vavčerski sistem svetovanja nudi kakovostno podjetniško svetovanje po dostopnih cenah za mala in srednja podjetja, ki že delujejo in vsem tistim potencialnim podjetnikom, ki se bodo odločili za samostojno pot. Vključitev v program je brezplačna, na Centru za razvoj Litija podpišete pogodbo, mi pa se obvezujemo, da vas bomo redno informirali, nudili skupinsko podjetniško svetovanje in usposabljanje ter usmerjali pri uresničevanju poslovnih zamisli, projektov, načrtovanju rasti in reševanju poslovnih problemov. S podpisom pogodbe so cene programa brezplačne ali subvencionirane za : - brezposelne osebe in ostale ciljne skupine potencialnih podjetnikov so cene storitve brezplačne, - delujočim podjetjem se stroški storitev povrnejo do 50%. Kvota nepovratnih sredstev za različne oblike svetovanj in izobraževanj je naslednja za ciljne skupine: - Brezposelna oseba ( ki je prijavljena na Zavodu RS za zaposlovanje) ima na voljo eno minimalno plačo (101.611 SIT) - Potencialni podjetnik (podjetnik po samozaposlitvi), ima na voljo 3 minimalne plače (304.833 SIT) - Delujoče podjetje ima na voljo 300.000 SIT za obdobje dveh let Popolno ali delno subvencijo je tako mogoče pridobiti za najrazličnejše podporne storitve: - uvodno podjetniško usposabljanje pred začetkom poslovanja, - svetovanje pri prverjanju poslovne ideje, - pripravi poslovnega ali investicijskega načrta, - splošna ali specialistična svetovanja s kadrovskega, finančnega, pravnega področja, področja organizacije in ekonomike poslovanja, trženja, promocije, carin, davkov, - splošno in specialistično svetovanje v inovativni dejavnosti, pri vključevanju v mednarodno poslovanje. Svetovanje opravljajo podjetniški svetovalci z licencoiz cele Slovenije, ki zagotavljajo kvalitetno podjetniško svetovanje in usposabljanje. Za dodatne informacije na Centru za razvoj Litija, Kidričeva 1, Litija, telefon 899-02-98 ali e-mailu: pcl@litija.com. /M/at / v a gostilna in pizzeria V Graška c. 64, 1270 Litija, tel.: 01/898 00 00, 898 00 01 Vabimo ose zaključene družbe! uimtešLULiisMkjkiižbS) za.utuukst^jM^tms. in prednovoletne zabave, za 20, 30 in 160 oseb Sprejemamo naročila za PREDNOVOLETNE ZABAVE! Ugodna nedeljska kosila. NEODVISNI KANDIDAT ZA ŽUPANA OBČINE ŠMARTNO: ----^ MILAN IZLAKAR ^---/ IN LISTA ZA NOVO OBČINO ŠMARTNO Z letošnjim referendumom so se uresničila prizadevanja zadnjih desetih letin dobili smo svojo občino, ki nam bo omogočala, da zadovoljimo interese vseh prebivalcev občine v čim večji možni meri. Odločili smo se za ustanovitev neodvisne liste kandidatov za občinski svet, ki bo štel 16 članov. Z kandidati, ki smo jih uvrstili na listo pokrivamo praktično vse dele občine. ZAKAJ? Zato ker bomo poslušali in poskušali uresničiti interese vseh prebivalcev občine in smo proti centralizaciji občine oz. zapostavljanju okoliških krajev. Prepričani smo, da smo se odločili za prave ljudi, ki so resni in bodo znali prisluhniti vašim Po volilnih enotah smo se odločili za naslednje kandidate: potrebam in željam, ter jih tudi realizirati. 1. Volilna enota 2. Volilna enota 3. Volilna enota Lokar Simon Izlakar Milan Soklič Anton Izlakar Edvard Z Gradišek Jure / Dolšek Jože l^t ■ j Poglajen Janez \ ^8 . J Žužek Boris ( ^4 ■ ) Props Franc NE GLEDAMO V PRETEKLOST, DELAMO Kremžar Tomaž Adamčič Franc Berglez Gabrijel ZA PRIHODNOST ! Smrekar Stane Dolšek Peter Jereb Marjan Berčon Vinko DOLSKI OGLARJI SO SE PREDSTAVILI V TRSTU Na povabilo Zavoda za gozdove Slovenije se je sekcija za ohranjanje naravne in kulturne dediščine pri SD Dole skupaj z oglarji predstavila na mednarodni prireditvi v Trstu. Prireditev pod naslovom »Dnevi kmetijstva, ribištva in gozdarstva« je trajala od 19.9. do 23.9 in ima v svoji dve desetletji dolgi zgodovini namen povezovati in vzpodbujati vlogo kmetijstva, ribištva in gozdarstva v turizmu. Vse skupaj se je začelo že v mesecu juniju, ko so na Dolah uspešno pripravili osrednjo Slovensko prireditev ob tednu gozdov Slovenije. Zavod za gozdove Slovenije, ki je redni udeleženec te mednarodne prireditve je letos povabil Dolske Oglarje in Smolarje iz Sežane, da predstavljajo Slovensko ponudbo. Poleg Slovenije so se na sejmu predstavile še Italija kot organizator, Hrvaška in Avstrija. Na razstaviščnem proštom je ZGS Slovenije predstavil gozdarske karte in potujoči izobraževalni center. Oglarji iz Dol pa so prostor opremili z lično izdelano maketo kope in oglarske koče, ter z skicami in fotografijami postopkov oglarjenja. Obiskovalcem sejma so oglarji ponudili tudi prospektni in video material. Preostali prostor pa so zapolnili gozdarji iz Sežane s prikazom pridobivanja smole - Smolarjenja in Kišek Gašper z svojimi izdelki iz gozda—Klopi in mize, kakršne je oblikovala narava. Poseben dan pa je bil nedelja 22.9., ko je bil Slovenski dan. Na sejem v Trst smo se podali z avtobusom pod vodstvom naših gozdarjev iz ZGS KE Radeče. Z nami so bile tudi predstavnice dmštev podeželskih žena iz Dol, Svibnega in Vač, ki so ta nedeljski dan izkoristile za promocijo svojih krajev in Tržačane, ter ostale obiskovalce razveselile s značilnimi dobrotami iz svojih okolij. Zelo veseli pa smo bili, da so se nam pridmžile še predstavnice RGL Litija, ki počasi postaja nepogrešljiv partner v razvoju turizma na podeželju in pa seveda predstavnica študijskega krožka iz Sopote, ki deluje pod okriljem Andragoškega centra. Ob zaključku dneva, katerega so oglarji izkoristili tudi za ogled Trsta in njegovih kulturno zgodovinskih znamenitosti, je bilo ugotovljeno, da dosedanje delo na področju turistične ponudbe Dol pri Litiji ni bilo zaman. Obiskovalci prireditve se pokazali zelo velik interes za Oglarjenje, saj so ga v slovenski prostor zanesli prav Italijani. Ob tej prvi mednarodni izkušnji pa so si bili oglarji enotni, da je potrebpo voz vleči naprej in pridobivati na kvalitetni ponudbi, prav tako pa se zahvaljujejo ZGS Slovenije, predvsem KE Radeče za pomoč pri izvedbi predstavitve. D. Mak ------SEVNO------------ Sevno je prijetna vas na pobočju Sevniškega hriba, od koder sega pogled proti Gorjancem, Kočevskem in Snežniku. Pa je povsem blizu Litije... )e naselje v južnem, gričevnatem delu Posavskega hribovja in leži na prisojnem pobočju vinorodnega Sevniškega hriba (577 metrov) med številnimi zidanicami, stanovanjskimi in počitniškimi hišicami. V tej smeri bi radi izbrali razpoznaven znak, ki naj bo enostaven in prepoznaven, v barvah ali enobarven. Predstavlja naj turistično, etnološko in krajinsko plat kraja Sevno. Grafični znak naj se pošlje na naslov Sevno.net, Sevno 44,1276 Primskovo najkasneje do 30. novembra. Predloga naj vsebuje ime in priimek s točnim naslovom avtorja, telefonom in elektronskim naslovom. Znakbo izbran najkasneje do konca leta 2002, vsi sodelujoči pa bodo o izbom obveščeni. Podrobnosti najdete na internetnih straneh http://www.sevno.net. Rudi BREGAR ] TISKARNA 33 L I T I J A C.D.K. 39,1270 Litija Tel.: 01/898 38 43, 01/899 53 53 Fax: 01/899 53 54, GSM: 041 719 444 ■ Novoletni program 2003 že v prodaji! - PVC podstavek (12 x 22 cm) NOV ARTIKEL V SLOVENIJI! - magnetni krogec za prikaz dnevov J -12 listni - dvobarvni tisk - v treh različnih barvah (modra, rdeča, zelena) - pocinkana ploščica 590 SIT/kos -i- 8,5 % DDV T zoot JAMUAA ,603 ^ ; = | * zo ziV-m zo ir J - 4 delni - zložljiv - velikost 29 x 90 cm (odprt) - 2x spiralna vezava - papirnata vrečka 690 SIT/kos + 8,5 % DDV NOVOLETNE ČESTITKE - Novoletna čestitka s kuverto 120 SIT/kos + 20 % DDV Prostor za logotip M \ JANUAR 2003 linj 5 6 12 13 19 20 26 27 žen prostor za logotip Na vse artikle je možen dotisk vašega logotipa! Za prednaročila in plačila po predračunu veljajo posebni popusti! ( /nadaljevanje s l.strani/ J Cvet slovenskih cvetličarjev se pomeri Marjan Planinšek zmagal! Petek, 4. oktobra, je bil za 12 slovenskih cvetličarjev izjemno naporen dan, saj so na državnem florističnem tekmovanju, ki se odvija vsako drugo leto, dokazovali svoje znanje, domišljijo in spretnost pri oblikovanju cvedičnih aranžmajev za različne priložnosti. V petih kategorijah je prvo mesto z veliko prednostjo zasedel Marjan Planinšek, Cvetličarna Ciklama in tako tudi v skupni uvrstitvi suvereno zmagal in prepričal zahtevno žirijo mednarodnih sodnikov. Tovrstno tekmovanje je tako organizacijsko kot tudi finančno kar zajeten zalogaj, saj so morali tekmovalci sami pripraviti vse potrebno za šest kategorij. To pa pomeni priskrbeti vse cvetje, posode za cvetlični nasad, mize, pa tudi izdelati konstrukcije za dekoracijo tekmovalnega prostora. »Mizo za temo Pogrinjek za dve osebi sem oblikoval kar sam, saj sem si želel v vseh kategorijah posnemati spiralno gibanje, ld ga predstavlja polževa školjka,« je povedal naš državni prvak, ki je pri mizi poleg cvetja na poseben način uporabil tudi jabolka, ki so ustvarjala posebno gibanje pod mlečnim steklom v obliki polža. V polževo školjko je nadvse domiselno izdelal tudi poročni šopek. Namesto klasičnega držala pa nevesta v roki pestuje školjko srebrno perlastega sijaja, iz katere izvira slap cvetja. Tudi njegova fantazija, ki jo je naslovil Brezizhodna omama, ponazarja gibanje spirale, v katero te potegne omamnost cvetja, vonjav in barv. Marjan je poleg teh kategorij prvo mesto osvojil tudi v temi prosti šopek, pri izdelavi katerega se je dokazal že na tekmovanju leta 2000 v Novi Gorici, saj je tudi takrat v tej tekmovalni temi zasedel prvo mesto. Tokrat pa je, kot že rečeno, pobral lovorike v skorajda vseh tekmovalnih nalogah. Ga je uspeh presenetil P »Zmagati na državnem prvenstvu so zagotovo sanje vsakega tekmovalca. Na tihem sem si uspeha seveda želel in ga pričakoval, saj sem se na tekmovanje dobro pripravil. Pa tudi z izdelki, ki sem jih ustvaril, sem bil zadovoljen, še pred razglasitvijo rezultatov,« pravi Marjan. Mednarodna žirija v sestavi treh sodnikov z evropsko licenco FEUP je Marjanu najvišje ocene prisodila tudi pri izdelavi t.i. presenečenja, ki je za tekmovalce ena izmed težjih nalog, saj se nanjo, kot nakazuje že ime, ne morejo pripraviti. Cvetličarji so dobili zaprte škatle in v pičlih 30 minutah morali iz poprej neznanega suhega materiala, svežega cvetja, posod in rastlin izdelati kar najbolj domiseln in strogim sodniškim kategorijam všečen izdelek. Marjan, ki se bo drugo leto udeležil evropskega florističnega prvenstva v Španiji, še dodaja, da mu uspeh pomeni predvsem potrditev, da je s svojimi idejami in znanjem na pravi poti, saj kot pravi, je delo s cvetjem tisto, ki ga osrečuje in izpolnjuje. Alenka KOTNIK -v. a-R/ ;■ kot najtežja kategorija za tekmovalce Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Litija organizira vsako jesen za svoje člane in njihove svojce enodnevni izlet, kjer je vedno množična udeležba. Tako je bilo tudi letos, tokrat že sedmič. Župnija Primskovo je letos že trinajsto leto zapored pripravila Humarjevo nedeljo v spomin na svojega nekdanjega župnika in čudodelnika Jurija Humarja, kj je a župniji služboval v letih od 1876 do svoje smrti leta 1890. HUMARJEVA NEDELJA Kot je znano je Jurij Humar s svojimi sposobnostmi zdravil ljudi in jim pomagal še v mnogih drugih težavah. V prepolni, lepo okrašeni Marijini cerkvi sta mašo darovala domači župnik profesor Pavel Sporn in pater Peter Lavrih. Slednji je v pridigi poudaril velik pomen delovanja Humarja za takratne in sedanje prebivalce kraja in okolice. Sile, ki se nahajajo med nebom in zemljo, katere je izkoriščal Jurij Humar, pa so še danes težko razumljive za ozko usmirjen človeški razum. Izrazil je še upanje, da bo ta »veliki« Slovenec nekoč v prihodnosti proglašen za svetnika. Po maši so se vsi udeleženci slovesnosti zbrali zunaj pred prenovljeno cerkvijo sv. Nikolaja, kjer je pater Peter Lavrih blagoslovil zidno sliko zavetnika cerkve sv. Nikolaja. Tudi slabo vreme, megla in veter niso mogli preprečiti, da se vsi navzoči ne bi še nekaj časa zadržali pred cerkvijo, kjer so jih domačini pogostili s pecivom in pijačo. Ob odhodu pa so si zaželeli na snidenje prihodnje leto. Ovnik MIHA Srečanje starejših občanov ■pl UČINKOVITA JAMOOBRAMBA Izkoristimo moč napadalca in |™®Nf vložimo v obrambo čim manj napora. P? ' |||: Spol in starost nista pomembna. Vpisi so ob tor. in čet. od 17 do 18 ure ■k&IkJ za otroke, od 18 do 19.30 ure za odrasle. Hm|||||| Mala telov. OŠ Gradec, Bevkova 3, Litija. Informacije na tel.: 031 84 39 28 Srečanje upokojencev na Dolah Letošnji zaključek Tedna upokojencev je bil v petek, 20. septembra, pri lovski koči na Dolah, kjer se je ob 15. uri zbralo nad 140 članov iz vseh petih upokojenskih društev v litijski občini. Po pozdravu domačega predsednika Jožeta Grčarja, ki je predstavil tudi delo in težave društva, je spregovoril Jože Grošelj, predsednik Zveze diuštev upokojencev občine Litija. Navedel je aktivnosti posameznih društev, ki delujejo na izletniškem, kulturnem, tekmovalnem in pohodniškem področju, ne zanemarja jo pa tudi socialno-zdravstvenih nalog. Ena osrednjih bodočih nalog upokojencev je prizadevanje za začetek gradnje prepotrebnega gerontološkega centra v Litiji, kar bo precej zaposlovalo tudi bodoče svetnike in župana litijske občine. Zbrane upokojence sta pozdravila še poslanec Državnega zbora Franci Rokavec in župan Mirko kaplja., nato pa je predsednik sekcije za šport in rekreacijo pri občinski zvezi Ludvik Kofol podelil pokale in priznanja posameznim društvom za tekmovalne dosežke. Prvi so bili Lilijani, drugi Šmarčani, tretji Jevničani, četrti Dolčani in peti Gabrovčani. Za kulturni spored je poskrbela domača pevsko-glasbena skupina »Izgnanci«, na dmžabnem srečanju, ki je trajalo vse do večernih ur, pa je za zabavo in ples igral duo harmonik Vresk. Boris ŽUŽEK Usnjarska c. 1, Šmartno pri Litiji I avtotehna WQ§ in Mahkovic Spodnji log 27 pri Litiji, tel.: 01/8974-888 Veterani obiskali Maribor Zadnjo septembersko soboto smo se t odpeljali z dvema avtobusoma proti Staje prva postaja je bila Maribor. Tu smo si najprej ogledali vojašnico generala Maistra in bili gostje poveljnika 74. oklepno mehaniziranega bataljona. Potem, ko smo se seznanili z njegovo sestavo in delovanjem, smo se lahko, zlasti še otroci, popeljali s tankom po poligonu. Pritegnila nas je tudi spominska soba generala Rudolfa Maistra, po katerem se imenuje vojašnica. Tu se je naš predsednik Rihard Urbanc zahvalil gostiteljem in jim v zahvalo izročil miniaturno vaško situlo. Pot nas je nato vodila v učne centre Pekre, ki je znan zlasti iz leta 1991, ko so se soočili prvi pripadnika slovenske vojske s takratnimi vojaki Jugoslovanke ljudske armade. Čeprav jim v tistih trenutkih ni bilo lahko, kot smo slišali iz pripovedi očvidca teh dogodkov, se je na srečo vse dobro izteklo. Iz učnega centra, kjer se sedaj usposabljajo predvsem gasilci in pripadniki civilne zaščite, smo nadaljevali vožnjo do najstarejše dravske elektrarne, do Fale, ki smo si jo tudi ogledali. Prijaz-nemu vodiču se moramo zahvaliti, da je enoinpol-urni ogled hitro minil in že smo hiteli proti Orehovi vasi, ki je v bližini mariborskega letališča, kjer nas je čakalo okusno kosilo, po njem pa smo nadaljevali pot proti Litiji. Boris ŽUŽEK Krajevna organizacija Rdečega križa Litija levi breg tudi letos navkljub finančnim težavam ni pozabila na svoje starejše krajane. Kot vsako leto je pripravila srečanje starejših občanov nad 73 let. Na avtobus so krajani vstopali na Graški Dobravi, na Graški cesti in na Stavbah, odpeljali pa so se na prijateljsko srečanje do prijetnega in mirnega kotička v Pustovem mlinu. Sledil je kulturni program, ki so ga popestrile pevke ženske skupine Mavrica iz Društva upokojencev Litija. Naš zvesti harmonikaš Marko Krebs je zaigral par poskočnih, zadonela je pesem, obujanje spominov in dan se je prehitro prevesil v noč in podali smo se na naš levi breg v Litijo z eno veliko željo, na ponovno veselo snidenje, če prej ne, čez eno leto. Joža GOMBAČ r . v ^ Izgnanci Litije in Smartna obiskali Brione "VTa skupnem zborovanju v maju se je med tremi različnimi programi rastlinstvom in ostanka nekdaj zelo veličastnega živalskega vrta, 1 >1 večina odločila za dvodnevni septembrski izlet na Brione. Tako po katerem še vedno vozita majhna vlakca. Prenočili smo v Zeleni smo se 4. septembra odpeljali do mejnega prehoda Sečovlje in si na laguni v Poreču, si ogledali mestne znamenitosti in se na poti poti do Pulja ogledali stari in slikoviti mesteci Grožnjan in Motovun. domov ustavili še v Buzetu. Po poznem kosilu v Grašiču na Iz Fažane nas je odpeljala ladj ica na Veliki Brion, kjer smo imeli štiri slovenski strani meje smo se zadovolj ni vrnili domov, ure časa za ogled muzeja Josipa Broza Tita, parka z zanimivim Društvo izgnancev Litija c ______________________________________________________________________________y • ŠPORTNA IN MODNA OBUTEV • JESENSKO ZIMSKA KOLEKCIJA ZA VSO DRUŽINO: ® Majice In pulovEitji • ElAsrik hlAČE HOLIDAV Trener!744-631 GSM:041-546-837 Izvajanje elektroinštalacijskih del Prodaja in montaža sekcijskili garažnih vrat Izvedba dvoriščnih drsnih vrat www.elektro-petek.si info@elektro-petek.si Prazni\ je za vse nas, ki smo prvi vstopili v nov vrtec OSTRŽEK v Šmartnem in v njem zaživeli. Zaživel je vrtec Ostržek S prvim septembrom smo pokukali vanj. Vesna in jaz in najinih 17 nadebudnih malčkov. Sprva malo negotovosti, a hkrati veliko veselja in pričakovanj. Pri otrocih nekaj krokodiljih solz in prestrašenih pogledov. Toda le prve dni. Dan za dnem se je vse spreminjalo. Vrtec je popolnoma oživel. Ne samo otroci, ki so se hitro vživeli v novo okolje. Imamo se lepo: danes, jutri, naslednji teden, mesec... Sprašujete zakaj ? Le ker imamo nov vrtec?! Res smo ponosni, da smo jrričeli zgodovino njega ravno mi. T oda pomembno je vzdušje v njem. Ce daješ, potem tudi prejemaš. In to največje darilo otrok - nasmeh, iskren in odkritosrčen. Saj veste, kar je od srca, seže do srca. Tudi Vam bo, ko nas boste obiskali. Ostržki Vas pričakujemo! Mateja GROZNIK, dipl. vzg. UTRINEK IZ OS GRADEC, PS HOTIČ Kot vsako leto, so nas tudi v tem šolskem letu obiskali policisti PM Litija in policijska konjenica iz Lj ubljane. Prijazni možje so z veseljem odgovarjali na preprosta otroška vprašanja. Gospod Borut Bokal nam je ob koncu obiska obljubil, da bo prišel v tem šolskem letu na ogled spretnostne vožnje s kolesom, ki jo bodo tretješolci in četrtošolci opravljali pri opravljanju kolesarskega izpita. Učiteljice PŠ Hotič POŠ Jevnica Naša prva zanimiva pustolovščina se je odvijala v Velenju na Pikinem festivalu. V hipu smo postali Pikini oboževalci in v Rdeči dvorani ni bilo otroka, ki ji ne bi bil podoben. In žeje prišel dan, ko smo se odpravili na pohod. Med potjo smo nabirali kostanj in druge jesenske plodove. Kostanj smo spekli in ga pojedli, ostale plodove pa smo shranili za popoldanske delavnice, kjer smo skupaj s starši ust-varjali.Lepo je bilo videti ustvarjalne starše in vesele, nasmejane otroke. Obiskala sta nas tudi policista, ki sta na terenu preverila kako dobro se naši otroci obnašajo, kot udeleženci v prometu. Policista sta pokazala tudi policijsko opremo. Pomemben dogodek za nas pa je bil tudi ogled »LEGO« razstave v Ljubljani in sodelovanje v ustvarjalnih delavnicah. Izvedli smo tudi zbiralno akcijo starega papirja in se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pri tem pomagali. Glavni namen teh dejavnosti je bil, da se otroci zabavajo in sprostijo in mislim, da nam je to tudi uspelo. Darja KUKOVIČA POLETNA SOLA V NARAVI & V četrtek, 19. septembra 2002, smo odšli v šolo v naravi. Šli smo v Koper. Z avtobusom smo se peljali skozi Ljubljano in druga mesta. Ko smo prišli do hotela Zusterna, smo znosili prtljago v hotel in šli na kratek sprehod. Čez nekaj časa smo odšli na kosilo. Vsak dan smo imeli pouk, delavnice, plavanje in še kaj. Imeli smo tudi modno revijo in ples. Predzadnji dan smo osvojili morske konjičke in delfine. Najbolj nama je bil všeč zaključni večer, kjer smo imeli vsak svojo točko. Dobili smo tudi vsak svoje priznanje in sladkarije. Naslednji dan smo odšli vsi srečni s konjički in delfini domov. Alma Kralj in Nina Medvešek Teden otroka: 7.10 do 11.10 OŠ Gradec Ob tednu otroka v mesecu oktobru so se na OŠ Gradec izvajale različne aktivnosti in dejavnosti za učence razredne stopnje. V okviru tega smo že konec septembra obiskali Pikin festival v Velenju, kjer smo se udeležili ustvarjalnih delavnic ter si ogledali predstavo Gledališča Koper Trije oslički in kozica Rožica. Ves teden je potekala tudi akcija zbiranja starega papirja, ki se je končala nadvse uspešno, saj smo zbrali skoraj 4 tone papirja. Na šoli smo v popoldanskem času organizirali delavnice namenjene glasbenemu in likovnemu izražanju ter predstavitev športnih programov Zlati sonček in Krpan. Učiteljice so s pomočjo učencev staršem predstavile del obveznih športnih dejavnosti iz obeh programov (plezanje po žrdi, tek, vodenje žoge med ovirami, sonožen preskok kolebnice, met žogice v cilj, preval naprej, vzravnava v sed iz ležanja na hrbtu), ki so najboljše vaje za razvijanje otrokovih osnovnih gibalnih spretnosti. (M. B.) OSNOVNA SOLA LITIJA Šolski knjižničarki Nevenka Mandelj in Irena Lovše sta za najmlajše pripravili ure pravljic. Potekale so od ponedeljka do petka v šolski knjižnici, udeležilo pa se jih je 187 učencev od 1. do 3. razreda devetletke in osemletke. Na ure pravljic je bilo povabljenih tudi 25 učencev Podružnice s prilagojenim programom in Oddelka vzgoje in izobraževanja. 37 četrtošolcev pa je v petek obiskalo Matično knjižnico, kjer so uživali v brskanju po knjižnih policah in poslušanju pravljice. Knjižničarka Nevenka Mandelj je v četrtek za učence in njihove starše pripravila dan odprtih vrat knjižnice. Potekal je od 14.30 do 16.30 ure. V tem času so si lahko otroci skupaj s starši izposodili knjige in igrali različne družabne igrice. Popoldne je minilo v sproščenem vzdušju. Nekatere aktivnosti so bile namenjene tudi učencem predmetne stopnje. V ponedeljek so osmošolci v okviru kulturnega dne obiskali grad Turjak in si ogledali Trubarjevo domačijo. V sredo so se predstavniki posameznih oddelkov udeležili prvega letošnjega sestanka otroškega šolskega parlamenta. Skupaj z mentoricama Natašo Zupan in Blanko Erjavec so razpravljali o težavah, ki tarejo njih in njihove sošolce, podali kar nekaj zanimivih predlogov za izboljšanje dela in življenja šole, poročali so o delu lanskega parlamenta in o temi letošnjega. V okviru delavnic otroškega parlamenta so učenci sedmih in osmih razredov za mlajše pripravili plesno, frizersko, športno, nogometno delavnico, risanje po asfaltu, glasbeno delavnico s karaokami in delavnico, v kateri so otroci izdelovali nakit. Namen delavnic je zlasti v prijetnem druženju mlajših in starejših učencev. Teden otroka se je zaključil v petek, ko smo vsi učenci, učitelji in ostali delavci šole ob osmi uri zjutraj 15 minut brali. Teden je za marsikaterega učenca najbrž minil prehitro, vendar se že vsi skupaj veselimo novih aktivnosti. Blanka ERJAVEC POŠ Kresnice V tednu otroka smo učenci Podružnične šole Kresnice obiskali živalski vrt v Ljubljani, izdelovali plakate na temo Srečen otrok - srečna družina, igrali smo se z lego kockami pod šotorom ob Cityparku v Ljubljani, v šolo so prišli na obisk policisti, organiziran je bil še pohod na Golišče. Najbolj pa smo ponosni, da nam je uspelo prebarvati stene v železniškem podhodu v Kresnicah. Podhod je bil prej popisan s številnimi, tudi neprimernimi grafiti. Akcijo smo izpeljali v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Kresnice in Gasilskim društvom Kresnice. Gospod Anton Raspotnik, sliko-pleskar iz Kresniškega Vrha, nam je odstopil veliko barve. Opremljeni s čopiči smo se učenci in učiteljice zavzeto lotili dela. V času barvanja podhoda so bili z nami gospod Brunček in gospod Tehovnih ter gospod Mežnar, ki so skrbeli za našo varnost in nam pomagali prenašati težke posode z barvo. Podhod sedaj krasijo raznobarvni motivi avtomobilov, prometnih znakov, živali, mavrica, največje pa je rumeno sonce. Veseli smo, da smo tudi mi pripomogli k lepšemu izgledu domačega kraja. Nuša BRVAR Sefi za varno shranievanie Vas skrbi za dragocene predmete, ki jih hranite doma? Sedaj lahko dragocenosti na varnem hranite v naših sefih. Stranke Nove Ljubljanske banke Poslovalnice Litija so s prenovo poslovalnice deležne tudi posebne storitve najema bančnega sefa. V poslovalnici Litija razpolagamo še z nekaj prostimi sefi v katerih lahko varno shranite vaše pomembnejše vrednosti kot so razne pogodbe, vrednostni papirji, zlatnina, vrednejše slike in ostale vrednosti, ki za vas predstavljajo določen riziko, če jih hranite nezavarovane doma. SEF je prostor v banki varovan po najsodobnejših varnostnih standardih in imetniku dostopen v času poslovanja banke. Sef lahko najamete tudi za čas dopusta ali daljšega bivanja v tujini. Najkrajša doba najema je za čas enega meseca. Cena najema za en mesec je 2.000 SIT za leto dni pa le 6.000 SIT (vključen DDV). Sef lahko najamejo fizične osebe, ter tudi pravne osebe (podjetja). O ljubljanska banka Nov* Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Poslovalnica Litija OBČINA LITIJA Za ZLSD obkrožite Volilna enota 1 -^sT) Volilna enota 2 -^¥7) Volilna enota 3 -^¥7) Marko Boltin: Oživiti moramo projekt o športnem centru na Ježi. ¥ l Avgust Cvetežar: Imam mnogo dobrih prijateljev, znancev in poslovnih partnerjev iz drugih strank v celi občini. Strankarska pripadnost ni bila nikoli ovira za poštene odnose med nami. Če bomo znali del takšnih odnosov pri odločitvah za prihodnje cilje v občini prenesti tudi v politiko in premostiti strankarsko ozkost, bo vsaj polovica dela že opravljenega. Nada Jovanovič: Za kandidaturo sem se odločila zato, da bom z enako mislečimi v občinskem svetu sodelovala pri pripravi prostora za pogoje dela gospodarstva, zagotavljanju pogojev za delo mladih, predvsem na področju športa, izgradnji lepše podobe Litije in bogatejšem kulturnem življenju občanov. Janez Kres: Kandidiram zato, ker je ZLSD do sedaj pokazala, da zna prisluhniti in mirno delovati in si je na ta način pridobila veliko zaupanje naših občanov. Tudi sam se bom zavzemal, da bodo novo izvoljeni svetniki vzor na vseh področjih do naših občanov. Gregor Lazič-Čačo: Prihodnost vedno stoji na nas, mladih. Zavzemal se bom za boljšo povezanost mladinskih organizacij, za ustanovitev mladinskega sveta Litije in mladinskega centra. V Litiji bo več dogodkov, koncertov, zabav, kino predstav.... ker mladi rabimo zabavo. Čačo ‘ma vas rad! Gorazd Mavretič: Ne bom se zavzemal za zidanje “gradov v oblakih”, ki so preživeti v otroških pravljicah. Želim le, da postane Litija in z njo celotna občina prijazna do ljudi, ki vsakodnevno prispevajo k življenju na obeh bregovih Save. Vrnimo občini nasmeh in toplino s katerima bo znala poskrbeti za prijaznost do mladih in starejših in jim nudila toplo zavetje. Danes tlakujemo pot nam in predvsem našim otrokom v prihodnost. Jože Mirtič: Povečana gospodarska rast in dosežena večja dodatna vrednost na zaposlenega lahko zagotovita višji osebni in družbeni standard občanov Litije.Svetniki vseh političnih strank v občini naj svoje ustvarjalne sposobnosti uskladijo za realizacijo ciljev, ki pomenijo za občane lepše in boljše življenje. Litija potrebuje letni športni center z bazenom. OBČINA ŠMARTNO PRI LITIJI Za ZLSD obkrožite Volilna enota 1 -^¥7) Volilna enota 2 -f^TT) Volilna enota 3 -^¥7) Kaja Mlakar-Agrež: Sem vnukinja, hčerka, sestra, koruznica, prijateljica, študentka, borka, prostovoljka... V čudovitem življenju, ki mi je dano, želim, hočem, zahtevam varnost in srečo, vseh občanov, ne glede na spol, vero, starost, narodnost, drugačnost... Le vsi skupaj smo Litija. Joža Ocepek: Skrb za zdravo življenje občanov bomo dosegli z zdravim bivalnim in delovnim okoljem, z zdravo vodo, vzdrževanjem objektov in financiranjem programov za šport in rekreacijo ter kulturno dejavnost. Pomembne so vse generacije, od mladih do starejših. Ljudem že zdaj prisluhnem, v prihodnje pa naj se še bolj sliši njihov glas. Goran Savič: Problem zlorabe drog se v naši občini povečuje. Zavzemal se bom za večjo obveščenost ljudi o tem kaj so droge, za preventivo in tudi kurativo. Tudi uporabniki drog so naši sokrajani, moramo jim pomagati, ne pa se jih izogibati ali ignorirati. Naša policija mora biti na tem področju bolj aktivna, bolj se mora ukvarjati s preprodajalci in si jasno začrtati cilje. Blaž Videmšek: Sem dijak gimnazije Litija. Aktivno se ukvarjam z nogometom. Zavzemam se za boljšo ureditev na področju športa in za več zabave za mlade v Litiji. Naše mesto nujno potrebuje urejen park za sprehode in za uživanje v naravi. Jože Dernovšek: Za sodelovanje na volitvah sem se odločil ker se je ZLSD oblikovala v sodobno evropsko socialno demokratsko stranko, zavzela je realno in konstruktivno stališče do novejše zgodovine (NOB, povojni dogodki), v odnosu med delom in kapitalom se opredeljuje za socialno državo. Vesna Rajšek: Obljube občinskih funkcionarjev o enakomernem razvoju cele občine se ne uresničujejo, zato naj končno pridejo do besede mladi ljudje, polni energije. Vso energijo bom vložila v dobrobit naših krajev, pa naj bodo to moje Kresnice ali sosednja Jevnica in Ribče, Hotič, Vače, Sava in Sp. Log. Storila bom vse, da GEOSS postane resnično kulturno zbirališče vseh prebivalcev litijske občine. Urška Veniger: Program ZLSD je zasnovan v realnih okvirih. Življenjske razmere občanov in s tem nastali problemi, so se tudi spremenili v obdobju štirih let. Čaka nas ogromno dela, predvsem je največ problemov pri zaposlovanju in tudi KS Jevnica se sooča z mnogimi problemi, ki tarejo marsikatero KS (varstvo okolja, preskrba z vodo). Branko Logar: Omogočiti je potrebno enakovreden razvoj na vseh'področjih, tako v samem mestu, kot tudi na podeželju. Prisluhniti potrebam ljudi in na tem področju nekaj storiti, ker v naši občini razvoj zaostaja, glede na druge občine. i E D Zl LSI ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Tea Femec: Sonce, voda, zrak, svoboda... Vse to bi rada podarila našim potomcem v kar najbolj ohranjeni obliki. Za naravo in čisto bivalno okolje moramo skrbeti z vsemi svojimi močmi. Zato se bom borila, ker verjamem, da si vsi želimo vdiha čistega zraka in požirka biserne vode. Franc Kajba: Kot svetnik se bom lahko prizadeval za uresničevanje potreb vseh občanov. Pri vsem sedanjem družbenem napredku so še naselja v naši občini, podobno kot v naši Spodnji Jablanici, z moteno oskrbo pitne vode, ki je osnovna življenjska potreba. Z boljšimi gospodarskimi pogoji, razvitimi družbenimi in drugimi dejavnostmi, se bodo hitreje reševali problemi, ki najbolj tarejo občane. Branko Pintar: Nova občina Šmartno predstavlja pred vse nas nov izziv za uveljavitev vloge občana, njegovih pravic in dolžnosti, pogojev življenja in dela. Za doseganje ciljev bo morala čimprej sprejeti razvojni program in zagotoviti razvojne možnosti za gospodarstvo in s tem možnosti zaposlovanja v kraju bivanja ter zagotavljanja socialne varnosti občanov. Franc Poglajen. Za kandidaturo sem se odločil, ker se bom kot svetnik zavzemal za razvoj podeželja, izgradnjo in modernizacijo infrastrukture in vodovoda, boljšo socialno varnost delavcev, kmetov, upokojencev in večjo zaposlitev mladih. Erna Adamlje: Za kandidaturo sem se odločila preprosto zato, ker naša mlada občina potrebuje veliko stvari ali skoraj vse, program ZLSD pa vse to ponuja. Potrebujemo ljudi, ki si želijo isto, imajo moč in optimizem, da bomo lahko skupaj ustvarili prijetno, zdravo in uspešno občino. Zadovoljni ljudje so tudi uspešni in srečni ljudje. Mihaela Amršek: S svojim delom bi rada prispevala k naši novi občini Šmartno, da bi vsi, ki v tej občini živimo, živeli prijetno, ne glede na starost, spol ali status. Pomembno je zaupanjem do ljudi, ki bodo našo občino vodili, jo zastopali in reševali njene probleme. Magda Groznik: V Šmartnem je treba zdramiti vrsto dejavnosti, saj kraj potrebuje dogajanje, da živi in diha s svojimi ljudmi. Besede in obljube ne bodo dovolj, zato bo potrebna strpnost, razum in tudi čim manj strankarskih nesoglasij. Prioritete naj bi zagotovile čim manj moten razvoj nove občine in vseh KS. Miran Repič: Pretiravanje z obljubami se je v praksi pokazalo kot neproduktivno. Problemov in odprtih vprašanj je toliko, da čaka novega župana ali županjo ter svetnike veliko dela. Igor Soršak: Upam, da bomo našli dovolj pameti in razumevanja med strankami in pripomogli k ohranitvi sedanjih delovnih mest in ustvarjanju novih. Boljše življenje občanov zagotavlja le velika zaposlenost, kajti vse dejavnosti od socialnega varstva, zdravstva, šolstva, komunale, športa, kulture in ostalih, za lokalno skupnost prepotrebnih, so odvisne od denarja, ki ga ustvarjamo le zaposleni občani. Matjaž Aškerc: Moje prizadevanje bo usmerjeno v izboljšanje varstva okolja in vseh dobrin, ki nam jih okolje nudi. Menim, da bi z malce večjo angažiranostjo ljudi dosegli lepšo podobo krajev in jih bolje turistično predstaviti. Janez Hauptman: V strankarsko delovanje sicer nisem vključen. Na kandidatni listi ZLŠD za svetnika nove občine Šmartno pri Litiji pa nastopam po premisleku in na prigovarjanje prijateljev. Mislim, da je tudi volilni program ZLSD dober, sprejemljiv za večino, za vse politične opcije in usmerjen v prihodnost. Miran Novljan: Čeprav nisem član ZLSD, sem se odločil po svoji vesti kandidirati v tej stranki, ker menim, da so ljudje v tej stranki s svojimi pogledi in dejanji veliko pripomogli k promociji naše male dežele. Verjamem in srčno upam, da bomo z združenimi močmi uspeli graditi prijaznejše življenjsko okolje, uravnotežen razvoj naselij in večjo socialno stabilnost ter ne nazadnje večjo strpnost na relaciji od preprostega človeka do vrhov bodoče občinske strukture. Torej skupaj gradimo bodočnost našega kraja! r »DA SE SLIŠI TVOJ GLAS« Kandidatka za županjo JOŽA OCEPEK -\ Želim, da bo Občina Litija postala bolj prijazna za življenje in da se bomo občani počutili bolj varne. Trudila se bom za pozitivne spremembe, kjer se bo slišal tudi vaš glas. Marija Novak: Zelo pomembno je, da se razvija tudi podeželje, ker edino to lahko zagotovi, da mladi ne bodo odhajali v večja mesta. Poskrbeti moramo za dopolnilne dejavnosti na kmetijah in razvoj turizma na podeželju. Na Dolah, Konjšici, Polšniku in v Gabrovki, so take možnosti, zato priložnosti ne smemo izpustiti. Igor Pavli: Za podeželje je nujna dobra cestna povezava, sicer je obsojeno na odrinjenost. Občina mora reševati pereči problem brezposelnosti z obsežnejšim programom javnih del in s pomočjo samozaposlitev, gospodarsko stagnacijo pa prekiniti s sprejetjem razvojnih prostorskih planov, ki vključujejo stanovanjsko, industrijsko in obrtno cono. Kot podeželje nismo samozadostni, naša možnost je v celotnem občinskem gospodarskem razvoju, ki je osnova splošnega napredka in tu želim predstaviti svoje in vaše ideje, podpreti v to usmerjene ukrepe in ideje drugih, nikakor pa ne ozko usmerjenih interesov posameznikov oz. lobistov. Darja Rajšek: Kot svetnica se bom še naprej, po svojih močeh, zavzemala za boljši položaj naših mladih. Za mladost brez droge, nasilja in prestopništva. Zagotoviti jim moramo sredstva in prostore za kvalitetno preživljanje prostega časa ob kulturnih in športnih dejavnostih, tako v Litiji kot na podeželju. Milica Vertot: Svetniki naj si prizadevajo za dobro vseh občanov ne le strank, ki jim pripadajo. Taka so moja pričakovanja in enako lahko občani pričakujejo od mene. Zavzemala se bom za usklajen razvoj in strpnost pri organiziranju nove občine Šmartno pri Litiji. Prisluhnila Vam bom in Vas podprla, da se bo slišal vaš glas. »DA SE SLIŠI TVOJ GLAS« Kandidatka za županjo MAGDA GROZNIK Radovan Petje: Kot neodvisni kandidat sprejemam izziv za svetnika, ki bo korektno in prizadevno pomagal pri rojstvu in razvoju nove občine. Zavzemal se bom za pravično delitveno bilanco, enakomeren razvoj celotne občine na področju infrastrukture, s poudarkom na preskrbi s pitno vodo, odlaganjem odpadkov, pripravo in sprejem prostorskih dokumentov za gospodarski razvoj občine, ureditev jedra Šmartna vključno s preusmeritvijo tranzitnega prometa ob naselju, program turistične ponudbe celotne občine, omogočanje dela društvom in podporo razvoja kmetijstva. Katarina Šušteršič - Kati: Sem študentka visoke šole za management in verjamem, da imamo tudi mi mladi pravico sodelovati pri odločitvah lokalne skupnosti. Živimo v času, v katerem je kruta realnost pač taka, da uspejo le najboljši. Prav zato si moramo vsi prizadevati, da bodo mladi pričeli ustvarjalno preživljati svoj prosti čas, kajti znanje izven šole bogati človeka in s tem si bomo mladi zagotovili boljšo prihodnost. OTROŠKA LIKOVNA KOLONIJA »ŠTANJEL 2002« Namen likovnih kolonij je zbrati nadarjene in prizadevne učence in jim omogočiti ustvarjanje v nekonvencionalnem okolju\, daleč od šole. Mladi ustvarjalci spoznajo nove tehnike, drugačne motive, delajo sproščeno, se učijo drug od drugega, njihovi mentorji pa jim pri tem pomagajo in skušajo razviti osebni izraz vsakega posameznika. Vsako leto izberemo drug kraj za svoje delo. Spoznali smo že skoraj vso Slovenijo od Fiese do Prekmurja, od Bele Krajine do Gorenjske. Letos smo se odločili za Kras in slikoviti Štanjel. Pritegnila nas je kamnita arhitektura, polna zgodovine in nepokvarjene lepote. Mlade slikarje je kar razganjalo od ustvarjalnosti, kar je pokazala tudi razstava na gradu Štanjel ob koncu kolonije (14.09.2002). Ni šala ustvarjati v istih prostorih, kjer visijo slike in grafike svetovno znanega umetnika Lojzeta Spacala. Poleg tega pa so bile naše slike deležne mnogih pohval in odobravanj. Razstavo je odprl župan občine Komen Uroš Slamič. V kulturnem programu pa so sodelovali mešani pevski zbor KUD Jevnica, kitarist Jaka Peterca, v imenu občine Litija pa je vse navzoče pozdravil g. Igorij Parkel. Obenem se zahvaljujemo tudi Zvezi kulturnih društev občine Litija za organizacijo kolonije in razstave v Štanjelu. Naj mi bo dovoljeno, da pohvalim vse udeležence kolonije, poleg učencev tudi mentorice Berto, Marjeto, Marijo, Danico in Marijano, ki so vzpodbujale mlade talente, po potrebi pa poskrbele tudi za drobne vsakdanje težave. Vsi smo bili tudi zelo zadovoljni s postrežbo in dobro voljo, ki so jo pokazali na turistični kmetiji Grča v bližnji Hruševici, kjer smo spali. Dela, nastala v koloniji bomo seveda kmalu razstavili tudi v Litiji. Radi bi jih tudi dostojno opremili. Ali se bo našel kakšen sponzor? Jože MEGLIČ, akad.slikar IR magazine AVVARDS 2002 CENTRAL & EASTERN EUROPE VVINNER Z veseljem vas obveščamo, da je v teh dneh Matej Zupančič prejel prestižno mednarodno nagrado ugledne evropske revije Investor Relations Magazine za projekt na področju odnosov s tujo strokovno finančno in gospodarsko javnostjo. Iskreno ti čestitamo fantje in dekleta Nove kulture Litija v upanju, da boš našel še več časa za uspešne projekte v Litiji. Dubrovnik - sinteza naravni lepot in človekovega dela V četrtek, 12. septembra 2002 smo se dijaki že tretje generacije litijske gimnazije odpravili na maturantski izlet. Veter nas je odnesel v Hrvaško, natančneje v Dalmacijo. Dolga pot je vodila preko Karlovca, Plitvic in Trogirja, kjer smo preživeli dobršen del izleta. Glavni cilj, vrhunec izleta pa je bil Dubrovnik, kije veliko središče svetovnega turizma. Mesto so osnovali v 7. stoletju prebivalci grškega naselja Epidaurum, ki so bežali pred Slovani in Avari. Novo mesto so zgradili na skalnatem otočku (današnji Stradun), ki so ga kasneje z zasipavanjem morskega jezika spojili s kopnim. Tako seje začela zgodovina izjemnega mesta in močne republike, ki je pustila globok pečat tudi v zgodovini Evrope. Ze od 12. stoletja dalje je Dubrovnik užival avtonomijo svobodnega mesta, kmalu pa je postal neodvisna država v 15. stoletju. Republika je bila znana po trgovini, ki je dosegla vrhunec v 15. in 16. stoletju. Mesto je prava eleganca, ki se je v času našega bivanja zbujala v prečudovito jutro. Momentalno krasoto ji daje mestno obzidje, ki je dodobra ohranjeno in vzbuja prav posebno doživetje. Zvečer pa oživi Stradun. To široko sprehajališče, ki je nastalo z zasipavanjem nekdanjega kanala, je prav posebno namenjeno mladim. Tudi mi smo uživali v mestnem vrvežu in se naužili čarov tega mogočnega Domen J. VRTAČNIK VEDNO NOVA IN MODNA, PA TUDI ZVESTA TRADICIJI - ZA VSAK ŽEP IN OKUS LITIJA, ul. Mire Pregelj 4, tel.: 01/899 53 93 MORAVČE, c. na Grmače 16, tel.: 01/72 31 868 ODPRTO: od 9.00 do 19.00 - Sobota: od 8.30 do 12.00 Srečanje mladih gasilcev na Savi V soboto dne 14.09.02je bilo na Savi že peto tradicionalno srečanje mladih gasilcev. Srečali so se mladi iz petnajstih društev Gasilske zveze Litija in sicer: z Dol, Polšnika, Save, Vač, Hotiča, Kresnic, Ribč, Vintarjevca, Javorja, Gabrovke, Jevnice, Zavrstnika, Tihaboja, Kostrevnice in Brega. Srečanja, ki je potekalo v čudovitem vremenu, se je udeležilo nekaj več kot 150 otrok. Sestavljali so ekipe treh tekmovalcev, ki so morali na progi dolgi 7 km rešiti določene naloge ko so: vezanje vozlov, spoznavanje gasilske opreme, gašenje požarov, vajo z vedrovko in neznano nalogo, ki je letos vsebovala spoznavanje pridelkov z vrta za mlajše ekipe in spoznavanje dreves iz sadnega vrta oziroma dvorišča za starejše ekipe. Med potjo so trojke reševale tudi nalogo o kraju Sava, okolici in naravi. Mlajše je na poti spremljal mentor, starejši pa so odšli na pot sami. Za tehnično organizacijo je poskrbelo domače gasilsko društvo, samo izvedbo srečanja pa je izvedla Komisija za delo z mladino pri Gasilski zvezi Litija. Pri starejših ekipah je zmagala domača trojka pred drugo in tretjo uvrščeno ekipo iz Dol. Pri mlajših pa je zmagala trojka iz Dol pred drugo uvrščeno trojko iz Gabrovke in tretjo uvrščeno ekipo iz Jevnice. Zmagovalca iz obeh kategorij sta prejela velik prehodni pokal. Pri mlajših je odšel pokal v trajno last ekipi iz Dol, saj so zmagali že tretjič. Vsa društva so prejela zahvalo za udeležbo, tri prvo uvrščene ekipe pa priznanje. Po uradnem delu je sledilo družabno srečanje z družabnimi igrami. Slavko JALOVEC SEAT Leon. 25O.OOO SIT ugodneje. SEAT Toledo. 300.000 SIT ugodneje. Ponudba velja za omejeno količino vodi letnika 2002. Naj zmaga najboljši! Bogat izbor zlatega in srebrnega nakita Popravilo in predelava zlatega nakita *0 LUKNJANJE ZA PIERCING KJERKOLI NA TELESU! # voummre lcvojo z cevmi srommu SEAT Leon, dinamičen športnik, in SEAT Toledo, eleganten samozavestnež -zmagujoča dvojica, ki zna prepričati. Tudi cenovno. 5EHT Carcommerce Ljubljanska 16,1270 Litija Tel: (01) 898 04 40 Poslovna enota TSC LABA d.o.o. Ponoviška 11b, 1270 LITIJA Tel.: 01/899 52 14 fax: 01/899 52 04 e-mail: span@tsc-laba.si - ?omn 'fbHA-J fOLOifJlCL " VitrtUKN TDKib BREZPLAČNA MHBB ®b mm? od ANTONA KOVIČA ZA ŽUPANA Kot Župan bom najprej poskrbel za ureditev občinskih FINANC, kjer vlada največja zmeda, nepreglednost in neracionalna poraba. Kar najhitreje bomo pripravili RAZVOJNI PROGRAM za daljše obdobje, po katerem bo jasno razvidno katere so prioritetne naloge občine. Med posameznimi projekti, sem prepričan,so najpomembnejši sledeči, vključeni v moj tako imenovani: Uresničljiv program razvoja občine Litija 1. GOSPODARSTVO - Odpiranje obrtno industrijskih in poslovnih con z zelo ugodnimi pogoji (brezplačna zemljišča za odpiranje novih delovnih mest) 2. PROMETNA POVEZAVA - Glavna cesta (hitrejša izgradnja) - Železnica (boljše veze, primestna proga) 3. BAZEN IN DRUGE JAVNE ŠPORTNE POVRŠINE - Možnost športne rekreativne in zabavne dejavnosti za vse generacije 4. STANOVANJSKE CONE - Organizirana individualna in družbena gradnja 5. KULTURNI CENTER - Povečanje prostorskih kapacitet in s tem ponudbo prireditev ter možnost ustvarjanja za različne kulturne skupine 6. RAZVOJ PODEŽELJA - Spodbujanje dodatnih dejavnosti kot so predelava mleka, lesa, mesa. -Turizem 7. ŠPORTNI SKLAD - Možnost dodatnih sredstev za klube, ki delajo z mladimi ali so vključeni v tekmovanja 8. ODLOČNA AKCIJA ZA PREPREČEVANJE ŠIRJENJA DROG 9. POVEČANJE KAPACITET VRTCEV IN OSNOVNIH ŠOL - Vrtec s številom vpisnih mest ne dosega potreb v občini - OŠ nimajo pogojev za devetletko, nekatere pa še osnovnih pogojev nimajo, kot je kuhinja... ipd 10. OBNOVA STARIH OBJEKTOV IN IZBOLJŠANJE IZGLEDA MESTA - Spodbuda lastnikom teh objektov v obliki kreditov... ipd 11. HITREJŠI RAZVOJ INFRASTRUKTURE V CELI OBČINI - Prioriteta - vodooskrba. 12. UREDITEV SAVSKIH BREŽIN V OBMOČJU MESTA ZA TURISTIČNE, ŠPORTNE IN REKREATIVNE NAMENE 13. UREDITEV VEČJEGA ŠTEVILA PARKIRIŠČ IN USTANOVITEV OBČINSKE REDARSKE SLUŽBE 14. IZGRADNJA CENTRA ZA STAREJŠE OBČANE ANTON KOVIČ Vsak človek je najpomembnejši. SDS Ko voliš zase! Kandidatna lista OO SDS za svetnike v Občini Litija - 1. volilna enota je: ^2?^ 1. KOVIČ Anton, Grbinska cesta 34/a, Litija 2. HOSTNIK Jože, CKS 16, Litija 3. BEVC Boris, Breg 10, Litija 4. KUMAR Robert, CKS 15, Litija 5. ULANEC Zvonko, Bevkova 36, Litija 6. KRALJ Benjamin, Valvasorjev trg 2, Litija 7. PRAŠNIKAR Janez, Praprošče 4, Litija 8. KOKALJ Stane, Partizanska pot 54, Litija 9. VEHOVEC Tomaž, Zg. Log 6, Litija 10. GOSPETI Aleš, Brodarska 5, Litija 11. TOMAŽIČ Srečko, CKS 9, Litija 12. DERŽIČ Ivan, TNS 2, Litija - 2. volilna enota je: 1. LAJEVEC Jože, Ribče 57, Kresnice 2. GOSPETI Matjaž, Ribče 60, Kresnice 3. OSTREŽ Jože ml., Golišče 66, Kresnice 4. SLEKOVEC Anton, Vače, Vače 5. KRŽIŠNIK Franc, Ribče 49/a, Krsnice 6. MAJCEN Vojko, Sava, Sava - 3. volilna enota je: (^7. ^ 1. PERUCI Justin, Zagozd 15, Dole 2. KRAŠEVEC Sandi, Moravče 12, Gabrovka 3. BORIŠEK Marija, Mamolj 8, Polšnik 4. HIRŠELJ Janez, Konjšica 5/a, Polšnik 5. HRIBAR Stanislav, Brezje pri Kumpolju 2, Gabrovka Boris Bevc Poleg reševanja problematike na področju infrastrukture, se bom še posebej zavzemal za: 1. Da bodo imele vse družine, ki to želijo, možnost vključitve otrok v vrtec v svojem okolišu, ne da bi bili otroci odklonjeni. 2. Zagotovitev večjega števila parkirnih mest in ustanovitev občinskega redarstva na javnih površinah. 3. Ureditev Savskih brežin (turizem, rekreacija, čolnarjenje) in izletniško-rekreativnih poti, predvsem pa 4. za transparentnost občinskih financ, porabo le teh za strateško pomembne projekte v okviru danih zmožnosti in ne s prekomernim zadolževanjem. Justin Peruci V Krajevnjih Skupnostih Gabrovka, Dole, Polšnik in Konjšica se bomo svetniki s tega področja zavzemali za naslednje prioritetne naloge: 1. Ureditev in dograditev vodovodnega omrežja 2. Asfaltiranje cestnih povezav s centrom občine Litija (Polšnik in Dole) 3. Ohranitev zdravstvene oskrbe v Gabrovki in na Dolah 4. Zagotovitev zadostnih sredstev za zimsko službo 5. Postavitev javne razsvetljave v vaseh ■ 6. Spodbuda razvoja malega gospodarstva 7. Dodatne ekološko sprejemljive dejavnosti na kmetijah 8. Ohranitev vseh obstoječih podružničnih šol 9. Pridobitev centra šolskih in obšolskih dejavnosti 10. Izgradnja mrliških vežic, kjer jih še ni 11. Ohranitev smučarske vlečnice na Dolah Jože Hostnik Kot svetnik bom poudarjal reševanje naslednjih zadev: 1. Zagotovitev osnovnih pogojev za uvedbo 9. letke v občini 2. Za ureditev mestnega jedra in tržnice v Litiji 3. Za program varstva in oskrbe ostarelih na domu in izgradnje centra za starostnike v Litiji. 4. Zagotoviti neoporečne zdrave pitne vode v Litiji Robert Kumar Kot svetnik se bom še posebej ukvarjal z naslednjo problematiko: 1. Boj proti odvisnostim (droge, alkoholizem), predvsem tistim, kjer je prisotna mladina 2. Da se bo več sredstev namenilo za delo tistih športnih klubov, ki imajo v svojem programu delo z mladimi 3. Zagotoviti, da bodo že izgrajeni športno rekreativni objekti služili svojemu namenu 4. Spodbujati in dati podporo vsem skupinam, ki se ukvarjajo s pripravo najrazličnejših kulturnih prireditev Anton Kovič Kot občinski svetnik bom vložil največ energije v izdelavo in sprejetje razvojnega programa občine, po katerem se bodo lahko sestavljali letni proračuni. Dana bo tudi prioriteta posameznim razvojnim projektom od tegaso po mojem prepričanju najpomembnejši: 1. Ponuditi gospodarstvu bolj ugodne pogoje kot ostale občine za odpiranje delovnih mest. 2. Zagotoviti prometno povezavo občine s sodobno glavno cesto in z boljšimi zvezami v železniškem prometu z Ljubljano. 3. Izgradnja bazena in drugih javnih površin, ki dajejo možnost športno rekreativne in zabavne dejavnosti za vse generacije. 4. Zadovoljiti vse potrebe po individualni in družbeni gradnji stanovanj v organiziranih območjih. Jože Lajevec V Krajevnjih Skupnostih Hotič, Jevnica, Kresnice, Ribče, Sava, Spodnji Log in Vače se bomo svetniki svojem programu borili za naslednje povsem uresničljive cilje: 1. Zagotoviti zdravo pitno vodo 2. Podeželju zagotoviti enakomeren razvoj 3. Dokončati v preteklosti začeta dela na kulturnem domu in celotni infrastrukturi 4. Ustvariti pogoje za zametek turistično rekreativnega centra v Ribčah 5. Zagotoviti možnost zazidave komunalno urejenim zemljiščem 6. Ureditev trga na Vačah in območja GEOSS za protokolarne namene *- VSE NA3BPU=jiBBb» ' ■ " Najlepše vzdušje so na teku naredili otroci in vzgojitelji ter vzgojiteljice iz VVZ Litija, ki so tc^li s transparentom, na katerega so napisali: »Vse najlepše naše mesto - tvoji malčkjl* sojatcha Dobrodelnega teka se je udeležil tudi litijski župan Mirko Kaplja (v sredini), ki je v cilj pritekel skupaj z direktorjem Predilnice Francijem Lesjakom (levo) in litijskim podjetnikom Brunom Juriševičem, ki vodi firmo Barede (desno). nSv [ /nadaljevanje s 1. strani/ ) 400 JIH JE TEKLO ZA ZDRAVJE! Glavna značilnost teka je bilo, poleg že omenjene počastitve 50 - letnice mesta, geslo »tekza zdravje.« Hkrati je bil tek tudi dobrodelen, prihodekod dobrodelnih prispevkov pa je bil namenjen - teku za zdravje! Z zbranim denarjem je organizator pokril organizacijske stroške teka, ki jih ni bilo malo, in s tem omogočil številnim tekačem zdravo dejavnost—tek. Tekači šobili razdeljeni v starostne kategorije, Id so imele različno dolge proge. Najmlajši otroci iz VVZ Litija so tekli na 50 m, otroci iz 1. in 2. razreda na 100 m, iz 3. in 4. razreda na 500 m, iz 5. do 8. razreda pa na 1000 m. Odrasli so imeli na razpolago dve progi. Krajšo 2 km in daljšo 5 km. Večinoma so se odločili za tek na daljši progi, ki jih je vodila po Cesti komandanta Staneta, čez Ježo, okrog Lesne industrije v Zagorici, na Jeze v občini Šmartno nato pa nazaj na Grbinsko cesto v Litijo. Zanimiva je bila tudi odločitev organizatorja, da časov pri teku niso merili, saj namen teka ni bil v medsebojnem tekmovanju ampak s samim seboj, svojo trdno voljo in namenom, da zdravo živiš. Na cilju je vsak, Id je pretekel progo, dobil enako darilo-odrasli majico, otroci pa kapo z logotipom 50 let mesta. Organizatorji so uspeli Ulico Mire Pregljeve zapreti za ves promet, kar je tudi sicer navada pri mestnih oz. uličnih tekih, ki se organizirajo predvsem zaradi večjegledanosti in popularizacije teka kot koristne in zdrave aktivnosti ljudi. Največ je bilo tekačev iz obeh osnovnih šol in vrtcev VVZ Litij a, presenetlj ivo veliko pa je bilo tudi odraslih- kar 50, vseh skupaj pa kar400. Razveseljiva je bila tudi kar številna udeležba tekačev in tekačic Gimnazije litija. Posebna značilnost teka je bil tudi dobrodelni tek, sicerdolgsamo 100 m, vendar zgolj simboličen. Z njim so udeleženci dokazali, da so pripravljeni dati za takšne prireditve še kaj več kot udeležbo, saj so edini plačali startnino, kije sicer za druge tekače ni bilo. Na dobrodelnem teku so tekli: Bruno Juriševič, Aleksander Gombač, Mirko Kaplja, Gabrijela Hauptman, Anton Kovič, Bogomil Wiegele, Zdravko Špes, Srečo Prcač, Frana Lesjak, Nace Štefed, Rudi Kozlevčar, Vida Zupančič. Dodatn i dobrodelni prispevek je namenilo tudi podjetje Omahen transport, KSP Litija je strokovno postavilo cestne zapore na mestnih ulicah in transparent na most, Cestno podjetje Ljubljana, obrat Litija pa na državnih cestah. Tudi oba bližnja bifeja, Remy in V&Vsta sodelovala, nenazadnje pa tudi Upravna enota Litija in občina Litija z dovoljenji in soglasji. Donatorske prispevke so dali Fondadja Litus, Fondacija Vlila Litta, Mestna skupnost Litija in Občina Litija, vsi člani organizacijskega odbora pa so delo opravili brezplačila-prostovoljno. Prireditev so popestrili tudi dekliškaglasbena skupina »Najlepši cvet,« Litijski pihalni orkester, kolesarji na visokih kolesih, plesna skupina OŠ Litija in — veliko ljudi. Poseben in najlepši vtis so teku dali najmlajši tekači in tekačice iz VVZ, Iti so tekli skupaj z vzgojiteljicami, mamicami in očki, v cilju pa so v zrak spustili 50 s helijem napolnjenih balonov za 50 let mesta. Na koncu teka pa so organizatorji razglasili tudi nekaj naj... tekačev. Tako je bil najstarejši tekač 70 - letni Franc Rozina iz Ljubljane, najmlajša tekačica pa 2 - letna Žana Brilej iz Litije. Strokovna komisija Iti jo je vodil Drago Motoh, je za najlepšo tekačico razglasila Anjo Podlesnik. Zahvalili so se tudi glavnim organizatorjem teka, sekretarju organizacijskega odbora Andražu Sešoku, podpredsedniku Zvonetu Ulancu in-kot se je izrazil moderator teka Rudi Bregar - »glavnemu krivcu« za tek, predsedniku organizacijskega odbora Martinu Brileju. Domala vsi tekači in tekačice so po teku izrazili željo, dabitekpo litijskih ulicah in cestah v takšni obliki organizirali tudi drugo leto. Organizacijski odbor bo pri analizi prireditve proučil mdi to možnost Ponovno ubranil naslov tehničnega državnega prvaka v taekwondo-ju Po napornem začetku sezone je ROK MOHAR le še potrdil odlično formo, karpotrjujejo izvrstni rezultati z mednarodnih turnirjev, in ponovno osvojil naslov državnega prvaka. Državno prvenstvo taekwondo-ja v tehniki je potekalo v soboto, 12.10.2002 v organizaciji TKD kluba Dragon iz Ljubljane. Tekmovanja seje udeležilo čez 70 tekmovalcev iz sedmih slovenskih klubov. Omembe vredna je prisotnost izkušenih sodnikov iz sosednje Hrvaške, ki so poskrbeli za nepristransko sojenje. Tekmovanje je potekalo v treh krogih, kjer so tekmovalci lahko izvaj ali eno ali več različnih poomsae. Odvisno od njihovega znanja. Kot predstavnik naj višjega pasu na tekmovanju, je Šmarčan Rok Mohar, črni pas 2. dan, v"kategoriji posamezno, člani A, od 18-27 let po treh krogih zasluženo osvojil prvo mesto z veliko prednostjo v vsakem krogu pred ostalimi tekmovalci v najštevilčnejši kategoriji. V prvem krogu je izvajal, kot obvezno, dmgo mojstrsko poomsae (Keumgang),v drugem krogu tretjo (Taebaek) in v tretjem krogu, kot edini izvajalec na tekmovanju, četrto mojstrsko poomsae (Pyongwon). To je tudi maksimum dovoljenega izvajanja v rangu njegovega pasu. Po mnenju tujih sodnikov je pokazal višjo raven znanja tehnike, kar je rezultat intenzivnih treningov doma in v tujini. Kot »plačilo« vsega truda dela na nivoju tehničnega taekvvondoja pa je dobil tudi ponudbo iz sosednjega kluba, da se jim pridruži na mestu tehničnega trenerja, kar pa zaenkrat ostaja še odprto vprašanje. Državno prvenstvo je bila le odskočna deska za nadaljevanje napornih treningov kot priprava na turnir naj višjega nivoja, ki se ga bo udeležil v naslednjem mesecu na severu Nemčije. Srečno in veliko uspehov. M.S. Tudi letos smo se kolesarji v okviru ŠD Partizan podali na nekoliko višje in težje kolesarske cilje kot so na voljo v Sloveniji. Ze dolgo rmrnje bil izziv prelaz Passo Stelvio na italijanskp-švicarski meji, kije s svojimi 2756 m najvišji cestni prelaz v vzhodnih Alpah. _________________TIROLSKI PRELAZI____________________________________________ Po natančni proučitvi poti smo se odločili, da bomo opravili na »turneji« še nekaj drugih vzponov, vse z gorskimi kolesi in pa s spremstvom avtomobila. Na pot smo krenili 4 kolesarji in pa šofer v kombiju. V petek, 23. avgusta, zgodaj zjutraj ob 10. uri smo že bili v Meranu (302 m) na Južnem Tirolskem, kjer smo se vsedli na kolesa in se pogumno zagnali proti prvemu cilju tistega dne, prelazu Timmelsjoch (2509 m) na meji med Italijo in Avstrijo. S prelaza smo se spustili v dolino Oetz proti dnevnemu cilju v Soeldenu (1377 m). Spust po lepi in pregledni cesti je bil zelo hiter- šlo je tudi do 95 krn/h. V Soeldnu smo ugotovili, da imamo še ravno toliko časa, da bi lahko ta dan poskusili doseči še en rekord, najvišjo cesto v Alpah, ki ni prelaz. To je ledenik Rettenbachgletscher, kjer je znano smučišče, naj višje asfaltirano parkirišče pa leži na nadmorski višini okroglih 2800 m. To nam je uspelo doseči malo pred mrakom. Po vrnitvi v dolino nam je teknila večerja, potem pa smo se utrujeni odpravili k zasluženemu počitku. Naslednji dan je bila soglasna odločitev vseh, da se bomo po dolgi dolini preko Landecka in prelaza Reschenpass do kraja Trafoi pod vznožje Stelvia, raje peljali v kombiju in opravili naslednji dan kak vzpon s kolesom več. Spet na kolo, sedaj smo bili že vpeljani in se nam je zdelo, da gre vse nekoliko lažje kot prejšnji dan. Po lepo speljanih serpentinah, ki so spominjale na Vršič, smo v slabih 3 urah dosegli vrh prelaza Stelvio (2756 m). Po obveznem slikanju nas je začela preganjati hitra sprememba vremena, iz oblakov je začelo pršiti in zdelo se nam je, da tudi snežiti, kar za to višino ni nič nenavadnega. Hitro smo se oblekli in jo ubrali v dolino na švicarsko stran in tako ušli deževnim kapljam. Ustavili smo šele 1900 m nižje v starodavnem mestu Glums, kjer smo se spet strpali v kombi in se po dolini odpeljali proti Dolomitom. Prenočili smo v manjši vasici nad Bolzanom. V nedeljo zjutraj smo se zbudili v jasen dan in se podali še na zadnjo etapo od Canazeia do Gortine d’Ampezzo preko najlepših Dolomitskih prelazov Pordoi (2239 m) in Falzarego (2105m). Teh 60 km je kar prehitro minilo in žeje bilo treba naložiti kolesa v kombi in se odpraviti domov. Kam drugo leto, smo razmišljali med vožnjo. Mogoče na 250 km gorski maraton v Soelden, ki se je odvijal ravno v času našega potovanja, mogoče bomo preiskali še kakšne višje prelaze - bomo videli. Kolesarili smo Marko, Drago, Bogdan in Simon, v kombiju nas je spremljal Andraž. V treh dneh smo prekolesarili 230 km in 7000 m višinske razlike (presedeli pa še 1200 km v kombiju), vreme pa nam je bilo klub slabim naprevedim kar naklonjeno. Lep kolesarski prezdrav! Simon PIKOVNIK Fb 4 K ŠP/rfJ Še za i Tcto V > . T ' 'f.■ a « ■'' v VOLILCI NAJ SE ODLOČIJO SAMI O am pri sebi se pričneš spraševati, zakaj seje razvoj katerekoli dejavnosti v naši občini, od gospodarstva, razvoja podeželja, turizma kot dopolnilne dejavnosti, prometnic, športa, vzgoje in izobraževanja, bitke proti mamilom zaustavil kot star avto. S strahom v glavi in včasih z upanjem, da je nekaj še v redu pri vseh naštetih dejavnostih, postaneš boljše volje, ko le izveš, da se trend zapiranja delovnih mest v obstoječih gospodarskih družbah v naši občini le ustavlja. Po izgubljenih delovnih mestih pa smo bili zadnjih 10 let med prvimi v Sloveniji. Tako srečuješ ljudi enakega mišljenja in ugotoviš, da imaš v sebi dovolj energije da greš s svojo ekipo v bitko za boljšo občino za boljši jutri. Pričneš premišljevati ali so potrebne vse te dolgovezne razprave na sejah občinskega sveta, ki so velikokrat na meji okusnega, so pa nekaterim nujne za nastop njihove samovšečnosti. Celoten občinski aparat je potrebno zmanjšati v razumne meje. Prav tako vse ostale službe, ki pokrivajo dejavnosti za potrebe občine. Vsi zaposleni se morajo zavedati, da so na svojih mestih za pomoč občanom. Potrebno je razmisliti o spremembi delovnega časa, kajti veliko občanov je zaposlenih izven občine Litija, (npr. sreda od 7.-12. in od 15. -19. ure). Alije res potrebno koristiti dopust, da ujameš uradne ure? Nujno potrebujemo nova delovna mesta, industrijsko cono z ugodnostmi za odpiranje novih delovnih mest. Potrebno je poiskati vse možne vire za razvoj kmetijske dejavnosti in v okviru vseh ministrstev iskati možnosti za razvoj podeželja in dodatnih dejavnosti - pohodni turizem, zaščita posameznih območij in objektov kot turistične znamenitosti na vasi in podeželju. To je še posebej potrebno ob tako razprostrani in hriboviti občini, kot je naša. Potrebujemo hitrejši pristop k reševanju hitre in varne cestne povezave občine z ostalimi območji. Z lobiranjem je potrebno zagotoviti hitrejšo izvedbo cestne povezave z glavnim mestom. Celotno komunalno dejavnost je potrebno poceniti in pri servisiranju te dejavnosti je potrebno imeti več pregleda, kajti le ta dejavnost je v 100% lasti občine, ki pa sedaj nima dovolj vpliva na izvajalca. Zagotoviti je potrebno svež kapital za izvedbo zazidalnih kompleksov, skladno s prostorskimi akti za celotno občino. Želja vseh nas, ki smo se našli na tej listi ob podpori volilnega štaba je, da se s prodorom svežega kapitala pristopi k odpiranju novih delovnih mest. Konkretno z ustanovitvijo delniške družbe z novo linijo polnilnice naravne pitne vode. Prav tako se ob interesu in dotoku svežega kapitala lahko pričakujejo ponudbe gospodarskih družb za odkup zemljišč v zazidalnem kompleksu Ježa in ob Ljubljanski cesti v Litiji. S tem bi se omogočil etapni pristop k izvedbi posameznih poslovno - stanovanjskih kompleksov. Obstoječim gospodarskim družbam in manjšim podjetnikom v občini Litija je potrebno dati vse možnosti, da ohranijo delovna mesta in da odpirajo nova. Le s takim pristopom je možen stvaren in realen razvoj občine Litija. Naše mnenje je, da mora biti občina prijazna do vseh prebivalcev in da se sredstva iz občinskega proračuna enakomerno porazdelijo, brez pretiranih obljub na realnih temeljih in v okviru možnosti. Vsi smo prepričani, da ne potrebujemo spektakularnih in evforičnih otvoritev posameznih investicijskih del, v preteklosti vedno kakšen mesec ali dva pred volitvami, verjetno s finančnim bremenom za prihodnje proračune občine. Čas je, da prenehamo z razlikovanjem, kdo je levi, kdo je desni, kdo je rdeč, kdo je črn, kajti tako razlikovanje se je do sedaj pokazalo kot neuspešno in ni strmelo k napredku. Nismo le stagnirali, ampak celo nazadovali. Tudi ladja najbolje pluje, če je enakomerno obtežena. Zato smo se odločili, da vam s svojim nastopom na volitvah ponudimo nove ljudi, pripravljene delovati v dobrobit vseh nas. Star slovenski pregovor pravi: »Ako dva delata isto, ni isto.«. Več kot nas bo, boljše bo. Zato pričakujemo vaš glas za naš boljši skupni jutri! Kandidat za župana stranke SNS s podporo stranke Desus JOŠKO GODEC ter kandidati na listi SNS za svetnike v občini Litija. 2. Volilna enota © Srečko VREČKO Sp. Hotič Janez Kavšek Golišče Jani Kimovec Slivna Mojca Vehovec Kresnice Franc Drnovšek Sp. Log S Matjaž Peskar Litija © Mija Poglajen Litija Jože Prijatelj Litija Ivi Kirm Litija Aleš Premk Litija Jože Kuder Podšentjur Tone Dušak Litija Zdravko Kastelic Litija Nino Sekulič Litija Matevž Pregrad Litija Slavko Božjak Sp. Log Jaka Krafogel Litija 3. Volilna enota © Milan Zmrzlak Gabrovka Irena Bostič Zavrh Milan Povše Cerovica Tone Košir Preveg (0 N hitrejši razvoj občine Litijani so se poslovili od Evrope Kot ste v našem časopisu lahko prebrali so se slovenski državni malonogometniprvaki odpravili v začetku oktobra na tekmovanje v evropskem klubskem prvenstvu v malem nogometu v italijanski Prato. V tem mestu domuje tudi ekipa Furpille Prato italijanski malo nogometni prvak s katerim so se v prvem srečanju pomerili igralci Svee. Domači profesionalci so bili v uvodnem srečanju in pred 1500 gledalci premočan nasprotnik in na koncu morda celo previsoko premagali Litijane z 9 :3. Previsoko smo zapisali predvsem zaradi tega, ker so igralci Svee Lesne zapravili kar številne priložnosti za zadetek, na nasprotni strani pa so Italijani zadevali praktično iz vsake priložnosti. V dmgem srečanju proti prvaku Makedonije Skopj u so igralci Svee v uvodu na hitro povedli z 3:0, pa potem popustili in srečanje se je na koncu končalo neodločeno 5:5. Zadnji nasprotnik je bil armenski prvak Hayk iz Erevana, ki so ga premagali z 8 :6. Na koncu so slovenski prvaki osvojili tretje mesto zaradi slabše razlike v zadetkih v primerj avi s Skopjem, v nadaljevanje tekmovanja, polfinale, pa se je uvrstila ekipa Prata. Pomembno dejstvo je tudi to, da so litijani osvojili štiri pomembne točke, kijih UEFA obračuna v količnik, ki določa mesta državnim prvakom v naslednj i sezoni. In kot kaže trenutno stanje bo slovenski prvak ostal v drugi skupini, torej v rangu med devetim in šestnajstim mestom, tako kot je bilo to v primeru letošnjega žreba. Italijani se niso izkazali kot dobri organizatorji, temveč bi lahko rekli zelo slabi. Od hotela do hrane se lahko skrijejo pred tistim, kar so lani nudili litijski organizatorji. Pa čeprav so bivali v kraju z okrog 300 hoteli po imenu Montecatini Terme. Turistični kraj, ki naj bi imel ponudbo na visokem nivoju, vendar pa so na visokem nivoju le cene, ki so zelo visoke, ob tem pa zaračunajo tudi malenkosti, kot na primer pogrinjek za mizo (cena 12 EU). Sedaj se je potrebno obrniti na domača tekmovanja, državno prvenstvo je namreč v polnem teku in ekipa Svee Lesna Litija je po štirih krogih na prvem mestu s štirimi visokimi zmagami. Pred vrati je tudi pokalni nastop v 1/16 finala. Nasprotnik litijanov, mimogrede ekipa iz Litije brani tako državni kot pokalni naslov iz pretekle sezone, je ekipa Brom iz Kopra. Ob zaključku evropske sezone se vodstvo kluba zahvaljuje Razvojnemu centru Litija in županu občine Litija, ki sta z nekaterimi darili in predstavitvijo Litije pripomogla ktemu, da so litijani svojim gostiteljem in preostalim udeležencem na tekmovanju pokazali od kje prihajajo. Stane KOKALJ Uspešen zaključek tekmovalne teniške sezone 2002 V dneh od 10. do 13.oktobra 2002 so v Ljubljani potekala zaključna tekmovanja t.i. mastersi najuspešenejših teniških igralcev Slovenije, ki tekmujejo za lestvice TZS. V masters se v vsaki kategoriji uvrsti 12 trenutno najboljše uvrščenih tekmovalcev na lestvici teniške zveze, v Nike Junior Tour masters pa celo samo 8. Tekmovali so v kategorijah do 12 let, do 14 let, do 16 let, do 18 let in v članski kategoriji. Najmlajši, to so tekmovalci do 11 let, pa so imeli svoj masters v Kopru. Od tekmovalcev TK AS Litija so se v masters tekmovanja uvrstili Anja Poglajen, Nik Razboršek in Blaž Bizjak, vsi trije v masterse posamičnih tekmovanj, ter Nejc Steiner in Valentina Mandič v masters ekipnega tekmovanja. Najuspešnejša je bila Anja Poglajen, ki je sezono zaključila nad vsemi pričakovanji. Uvrstila se je v štiri zaključna tekmovanja Teniške zveze Slovenije in sicer v masters ekipnega tekmovanja, v NIKE Junior Tour Masters , v masters TZS do 14 let in celo v masters do 16 let. Že same uvrstitve v masters so bile uspeh, ki pa ga je nadgradila še z odličnim igranjem v teh tekmovanjih. Z ekipo je osvojila 3. mesto v Sloveniji .V Nike mastersu ni imela sreče pri žrebu, saj je že v prvem kolu naletela na 1. nosilko in državno prvakinjo Diano Nakič (ŠTK Velenje). Veliko bolje pa je bilo na masters tekmovanjih TZS. V kategoriji do 14 let je osvojila 3. mesto. Še večji uspeh pa pomeni osvojitev 3. mesta v kategoriji do 16 let. Uvrstitev v polfinale dveh masters tekmovanj je uspeh, ki ga ni lahko doseči in potrditev dobrega dela trenerjev Gašperja VVallasa in Oksane Dobrynska, ki zadnji dve leti trenirata Anjo. Nik Razboršek se mastersa v Kopru žal ni mogel udeležiti, se je pa zato v Kopru odlično odrezal Blaž Bizjak, ki seje vrnil domov z dvema pokaloma in sicer za 1 .mesto v mini tenisu in za 2. mesto v midi tenisu. TOMO BIZJAK -OBČINSKI PRVAK V TENISU 12.in 13.oktobra je Tenis klub AS Litija organiziral občinsko prvenstvo v tenisu za moške posamezno in moške dvojice. Med moškimi posamezno se je pomerilo 12 tekmovalcev. Po hudih in izenačenih dvobojih so se v polfinalu pomerili Dušan Razboršek in Aleš Pantar (slednji je bil uspešnejši) ter Tomo Bizjak in Aleš TEKME/PRIREDITVE ŠP.KLUBOV IN DRUŠTEV OBČINE LITIJA V NOVEMBRU 2002 dan datum NOGOMET MALI NOGOMET KOŠARKA KEGLJANJE ROKOMET LOKOSTRELSTVO £1.14.30 Tabor 69-Lltija £1.14.30 Kretnica- J.Medvode 16.00 Litija I.-Rudar T. st.de£kl 16.00 £1.14.30 Bellnka-Jevnlca 12.30 Litija ll.-MIklavi Šmartno 99 - Sevnica kad.Komenda- Litija ml.defikl Elan-Kresnice B £1.14.30 Utlja-Kreenlce kad.Litija-Domialo Ihan £1.16.00 Šmartno 99-RadovlJlca ml.do£kl Krosnlce-T.Moravčo at.de£kl16.00 šmartno99-Rudar T. Indoor v Biljah Metropol -Svea Lesna £1.19.00 Lltlja-Ruie 17.00 Log - Utlja 1. ml.dec,A 14.30Šmartno 99-Dol Hrast kad.11.00 Utlja-Oomtale 18.00 PIvov.Laiko- Litljall. ml.deč.B 13.00Šmartno 99-Dol Hrast ml.16.30 Litija- Bežigrad Indoor v Izoli 20.00 Svea Lesna Lltlja-Oafls Tisk. 16.00 Litija 1,- Konstruktor 12.30 Litija II.-Konstruktor II 19.00 Šmartno 99-Drava P. •ob. 30.11.02 GIP Beton MTO- Svoa £1.19.00 Lltlja-Prebold 16.00 Viator-Utlja L Lesna Litija kad. 11.00 Lltlja-Zagorje 19.15 KogradMB-Utlja II. n»d- 1.12.02 ml.16.30 LKIJa-Čmomelj Zveza športnih društev občine Litija Ahčin (zmagal je Bizjak) Finale je bil dobesedno maratonski in po treh urah boja je postal občinski prvak v tenisu Tomo Bizjak, ki je bil v finalu uspešnejši od Pantarja z rezultatom 2:6, 6:4 in 6:4. V dvojicah se je polfinale odvijalo med paroma Ahčin, Rozman proti Čuk, Razboršek in Steiner N., Pantar proti Bizjak, Rozina. V finale sta se uvrstila para Marjan Čuk in Dušan Razboršek ter Nejc Steiner in Aleš Pantar. V finalu so prevladale izkušnje in občinska prvaka v dvojicah sta postala Marjan Čuk in Dušan Razboršek, ki sta v finalu ugnala dvojico Steiner, Pantar s 7:6 in 6:1. TREKING PO GR-20 (Korzika) 30.8. - 9.9.2002 Iz Ljubljane smo se odpeljali vzgodnjih jutranjih urah in prispeli v Livorno ob 13.00. Tu smo se vkrcali na trajekt, ki nas je v Bastio pripeljal v štirih urah. Do prvega kampa v Calviu smo se voziti še dve uri. Tu smo prvi dan prespali vsi. Skupina za treking se je naslednje jutro odpeljala do začetka poti GR-20 v Calenzano. Bilo nas je šest zagretih hribolazcev. Prva dva dni je bilo res napornih, toda ko pozabiš na nahrbtnik postane vsa stvar lažja. Pot je zelo razgibana, saj se večino časa dviga in spušča, tako da smo narediti kar precej višinske razlike. Toda kljub vsem naporom je vredno potrpeti. Pokrajina v osrednji Korziki je res čudovita. Vidiš lahko res veliko, od prekrasnih dolin, pastirskih stanov, do ledeniških jezer in rek. Ljudje na otoku so gostoljubni, tako da nimaš nikoli občutka, da si jim odveč Doživeli smo vse, od lepega sončnega vremena, megle, dežja ponoči, ko nam je namočilo šotore, do navsezadnje naliva med turo. Našo avanturo smo končali sedmi dan zaradi slabega vremena. Po dolini Restonice smo se spustili v zelo slikovito mestece Corte, kjer smo uživali zadnja dva dneva »kot turisti«. Na trekingu kot jebil ta, človek zares spozna samega sebe. S seboj v nahrbtniku nosiš pol stanovanja: spalnico (šotor, spalno vrečo, armaflex), kuhinjo (gorilnik, plinske bombice, posodo, jedilni pribor in hrano), garderobo (obleko, spodnje perilo in obutev) in kopalnico (brisačo in stvari za osebno higieno). Torej moj nahrbtnikje tehtal okoli 20 kilogramov, in če ga res hitro ne pozabiš, znaš biti zelo velik revež. Letos smo prehodili točno polovico poti GR-20. Drugo pa bomo,če BOG da, naslednje leto! RUDI MEŽNAR VARCUJMO Z ENERGIJO TOPLOTNA ZAŠČITA ZGRADB V Uradnem listu RS št.42/02 je 15.5.2002 izšel novi Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah. Začelje veljati 15.8.2002. Ta predpisuje določene tehnične zahteve, ki morajo biti izpolnjene. Največja dovoljena toplotna prehodnost Um«* (W/m2K) Zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom 0.60 Poševna streha nad ogrevanim podstrešjem 0.25 Kaj to pomeni? Namestiti je potrebno dodatno toplotno izolacijo v takšni debelini, da zadostimo kriterijem: d_ =8cm za fasade in d =17cm za poševne strehe. Končni cilj je zmanjšanje rabe energije za ogrevanje, ugodno bivalno ugodje in posredno-zmanjšanje emisij CO . Pokliči: gsm - 041 778 985 Marjan Bratkovič, energetski svetovalec za gospodinjstva in zgradbe. ENSVET financira Ministrstvo za gospodarske dejavnosti pod okriljem Agencije RS za učinkovito rabo energije SVET ENERGETSKO SVETOVANJE Ne troši, kjer lahko varčuješ, ne varčuj, kjer moraš trošiti! ‘m m m m® Za sprostitev med vožnjo bo poskrbela vaša priljubljena glasba iz CD-predvajolniko. sveži in drzni barvni odtenki v notranjosti pa vos bodo navdihnili z dinamiko. Za udobje v vožnji bo poskrbel usnjen servo volan. Zapeljiva zunanjost s kromirano masko in bogata oprema v modelih Astra in Corsa Njoy vas bodo v hipu prepričali. Novi Corsa in Astra Njoy. Ustvarjeni za užitek. Opel. Nove ideje, boljši avtomobili. Nova Corsa Njoy • Prihranek do 270.000 SIT i Nova Astra Njoy Prihranek 330.000 SIT avtotehna WDi in Mclhkovic Spodnji log 27 pri Litiji, tel.: 01/8974-888 MEDNARODNO SREČANJE REKREATIVCEV 77 V LITIJI L/iltiC Zmagovalna domača ekipa “Rekreativci 77” iz Litije. (Foto: Andreja J.) "'.o,- ' ■ ■ -- ' ■' *'■ l .'h 1 •" ' ■•■'A' Za Rekreativce 77 iz Litije je letošnje leto jubilejno, ker mineva 25 let odkar so se prvič zbrali kot Rekreativci 77, in se pred dvema letoma preimenovali v Društvo Rekreativcev 77. Za to priložnost so pripravili v soboto 21.9.2002 na velikem nogometnem igrišču NK Litija mednarodni turnir, na katerem so sodelovali poleg domačinov gostje iz Rima, Zagreba in Čilipov pri Dubrovniku. Pred turnirjem je bil svečani sprejem gostov v Občini Litija, kjer jim je litijski župan predstavil naš kraj, Slovenijo in jim zaželel prijetno Ivanje v našem kraju. Za prijetno vzdušje so poskrbeli Zasavski rogisti. Kljub slabemu vremenu se je zbralo na igrišču veliko gledalcev, ki so z navijanjem vzpodbujali domačo ekipo. Vse tekme so bile zelo izenačene, kjer so bili vsi favoriti. Domači so imeli veliko motivacijo in željo doseči ob tako pomembnem jubileju prvo mesto, kar jim je z borbeno igro in nekaj sreče v zelo težkih srečanjih tudi uspelo. Drugo mesto so osvojili Banca di Roma iz Rima, tretje Pajdaši iz Zagreba in četrto Kunavlje iz Čilipov. Po končanem turnirju je bila svečana podelitev in družabno srečanje. Vsi gostje so bili z organizacijo turnirja izredno zadovoljni in so povabili domačine, naj pridejo naslednje leto k njim v goste. To je za mesto Litija tudi pomemben korak pri promociji našega kraja. Na koncu je potrebno poudariti, da takšna organizacija, kjer je bilo prisotno čez 100 ljudi, brez finančne podpore sponzorjev ne more uspeti. Zato se jim Rekreativci 77 še enkrat zahvaljujejo. D JOVANOVIČ OBČINA LITIJA, ODDELEK ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI, Jerebova ulica 14, 1270 Litija poziva starše predšolskih otrok, ki imajo prijavljeno stalno prebivališče v občini Litija in katerih otroci bodo v letu 2003 obiskovali programe predšolske vzgoje v vrtcih na območju občine Litija ali v vrtcih drugih občin, da oddajo vloge za znižano plačilo vrtca (obrazec 1,82) najkasneje do 15.11.2002 v prostorih Občine Litija, soba 52/II ali priporočeno po pošti na zgoraj navedeni naslov. V primeru, da vloge za znižano plačilo vrtca ne bodo oddane v zgoraj navedenem roku, bodo obravnavane v skladu z 4.odstavkom 9.člena Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Ur.l.RS, št. 44/96,1/98, 84/98,110/98,44/00,102/00 in 110/00). Dodatne informacije lahko pridobite na Občini Litija, Oddelku za družbene dejavnosti, tel.(01) 8981-211, kontaktna oseba je Jerič Marija. ZAHVALA Ob nenadnem izbruhu požara na hiši se za uspešno posredovanje najlepše zahva-ljujem gasilcu Mirotu iz Štang. Poljan, Lojzetu iz Zavrstnika ter GD Šmartno pri Litiji in Litija, da ni materialna škoda še večja. Vsem, ki so bili prisotni še enkrat najlepša hvala. Jože Kolesa z družino ZDRAVJE je temelj sreče za vsakega posameznika in osnovna življenjska vrednota. Vendar pa se, ko smo zdravi, žal tega ponavadi ne zavedamo. Že star pregovor pravi. »Zdrav človek ima sto želja, bolnik pa eno le ima.« S HRANO DO ZDRAVJA IN IDEALNE TELESNE TEŽE Bogastva, ki ga prinaša zdravje, se zavedamo šele, ko smo bolni. Z zdravim načinom življenja (z zdravo in pravilno prehrano, gibanjem...) pa ne le preprečimo marsikatero bolezen, temveč dvignemo polnost in kvaliteto življenja na želeni višji nivo. ZDRAVA PREHRANA je pomembna tako za mlajše kot za starejše ljudi. Na zdravo prehrano se ni težko navaditi. Z nekaj znanja in spretnosti je lahko zelo okusna. Da bo naša prehrana zdrava, moramo dnevno uživati raznovrstno hrano. Za lažjo izbiro si pomagamo s prehransko piramido. Predstavljajte si jo kot police v shrambi, na kateri so vsa potrebna živila za naš organizem. Na največji polici kraljujejo najbolj zdrava živila, torej tista, ki bi morala biti osnova naših jedilnikov. Z nje zato jemljemo vsak dan. Bolj ko se bližamo vrhu, manjše so police, kar pomeni, da v tem sorazmerju z njih tudi izbiramo - premišljeno, zmerno, malo. So ljudje, ki se napačno prehranjujejo ali imajo presnovno neravnovesje in zato trpijo zaradi povečane telesne teže. Z namenom pomagati s strokovnimi nasveti zdravnika, medicinske sestre in fizioterapevta v Zdravstvenem domu v mesecu novembru pričenjamo z DELAVNICO HUJŠANJA. Vabimo vse, ki se kakorkoli čutijo ogrožene za svoje zdravje oziroma imajo težave s prekomerno težo, da se oglasijo pri svojem osebnem zdravniku, ki jih bo po temeljitem pregledu in svetovanju napotil v delavnico hujšanja. Za vse podrobnejše informacije se obrnite na svojega osebnega zdravnika. Zdravstveni dom Litija, vasi osebni zdravniki NA ^4z\ V mesecu juliju leta 1998 smo se odločili v našo ligo zopet /O \9 fjMj 74 privabiti večje število ekip. V sezoni 98/99 je bilo v enotni ligi L TTU A OLMN NA TFšAVI 8 ekip, naslednje leto 11, predlani 13 in lani 15 ekip. Letos so se nam pridružile še tri nove ekipe, in sicer Organizator lige: VAČE, ŠD JAVORJE in ŠD JANČE. Tomaž ROZINA y pretekli sezoni smo na tekmah OLMN NA TRAVI uvedli sodnike, kar se je izkazalo kot zelo pozitivno. Zato bomo sodelovanje z njimi nadaljevali. Sestavili smo tudi nova tekmovalna pravila in disciplinski pravilnik, kar so prejele vse sodelujoče ekipe. Ker imamo s kombiniranimi sistemi tekmovanja slabe izkušnje, smo se odločili sestaviti dve ligi, vsako z devetimi ekipami. Prvi krog v obeh ligah je bil v soboto, 7. septembra. V jesenskem in pomladanskem delu bo skupaj 18 krogov. V juniju 2003 bo zaključni turnir, na katerem bodo lahko sodelovale le ekipe, ki sodelujejo v ligah OLMN NA TFŠAVI. Turnirje postal eden največjih turnirjev športno rekreativnega značaja v občini. Na zadnjem turnirju v Športno rekreacijskem centre Reka je namreč sodelovalo preko 300 igralcev. Analize tekem prvih petih krogov nove sezone so pokazale, da je bila naša odločitev pravilna, saj so vse tekme zelo izenačene in praktično ni ekipe ne v prvi in ne v drugi ligi, ki bi na lahek način prišla do zmage. Razveseljivo pa je tudi dejstvo, da je večina ekip sprejela sodelovanje v ligi kot popestritev družabnega življenja v kraju, od koder posamezna ekipa prihaja. Če bomo s tem spodbudili nove posameznike in ekipe, da se začnejo organizirano ukvarjati s športno rekreacijo, bo naš cilj dosežen. 1. OLMN NA TRAVI Št. tekem št. porazov št. remijev št. št. danih št. prejetih gol razlika št. točk OMAHEN TRANS. 6 2 0 4 31 17 14 12 >. KREATIV ZG. LOG 6 3 0 3 18 13 5 9 J ŠD POLŠNIK 1 5 2 0 3 21 16 5 9 t. VILIČARJI PARKELJ 6 3 0 3 19 16 3 9 5. KING SIZE 5 2 0 3 12 11 1 9 3. HOTIČ 6 3 0 3 18 21 -3 r 9 J. JANG BOJS 6 3 0 3 16 24 -8 9 i. ŠD SAVA 6 4 0 2 12 19 -7 6 3. GRAD. DEJ. TOM 6 4 0 2 17 27 -10 6 2. OLMN NA TRAVI št. odig tekem št. oorazov št. remijev št. zmaq št. danih št. prejetih gol razlika št. točk 1 KORONA 6 1 0 5 16 13 3 15 ? VAČE 5 1 0 4 16 10 6 12 3. JANČE 6 2 0 4 19 15 4 12 4 MUSTANG BAR 7 3 0 4 24 24 0 12 5, 6 2 1 3 27 17 10 J9° R MK LIGHT SOUND 5 2 0 3 17 8 9 7 ŠD JAVORJE 6 4 1 1 8 21 -13 4 8 ŠD POLŠNIK 2 5 4 0 1 12 16 -4 3 9. ŠD PREŽGANJE 6 6 0 0 12 27 -15 0 Borut BAJEC s.p. Ulica 25. maja ll, 1270 Litija Tel.: 01/898 08 11 GSM: 041/754-468 fax: 01/898 37 21 e-mail: b.bajec@siol.net feaiteša l)x/ 0 oho to iffitaap gaijmlaa Ma ZA VAS NAREDIMO TUDI: zimski vrt vetrolov predelne in panoramske stene zasteklitev balkonov in teras rolete, žaluzije, senčila ■ okenske police "VVerzalit" PROFILI: IDEAL 5000, IDEAL 3000 Zastopstvo in montaža JLM OKNA - VRATA - SENČILA ODLIKUJE JIH: - odlična toplotna izolacija (K=1,1 W/mK) - plinsko polnenje - dimenzije, oblike, barve in odtenki po vaši želji Mali oglas Kupimo majšo hišo ali vikend v Litiji ali njeni okolici! GSM:041/480-797 Akademik prof. dr. Janez Batis, častni občan Občine Litija Za vedno je obmirovalo veliko in plemenito srce znanstvenika, prof. akademika, prijatelja in častnega občana Občine Litija prof. dr. Janeza Batisa. Spustila se je zavesa na oder bogatega življenja, življenja, ki je vsa ta leta kipelo in ustvarjalo, gradilo in hrepenelo. Prekinile so življenje sile, za ozare časa se je umaknil človek, pisano z veliko začetnico. Prof. dr. Janez Batis se je rodil 15. marca 1919 na Konju pri Litiji, kjer je v Hotiču končal osnovno šolo. Maturiral je na klasični gimnaziji v Ljubljani, na Veterinarsko fakulteto v Zagrebu se je vpisal leta 1938, vendar je študij prekinil leta 1941zaradi vojne in aktivnega dela za NOB. Organiziral je prve odbore vaške zaščite v nekaterih vaseh v Zasavju. Oktobra 1942 ga je gestapo aretiral in do decembra je bil v zaporih v Kamniku in Litiji. Decembra 1943 je bil drugič aretiran in odpeljan v Begunje od tod pa v koncentracijsko taborišče Mathausen. Prav njegova humanost mu je dajala dovolj moči, da je vzdržal vsa mučenja in pri tem pomagal in spodbujal tudi druge. Ko so v taborišče pripeljali pisatelja Lovra Kuharja, Prežihovega Voranca, ga je prepoznal, organiziral soto-variše, da so mu pomagali in ga tako rešili gotove smrti. Osvoboditev je dočakal v Mathausnu. Študij veterinarstva je nadaljeval po osvoboditvi in je leta 1948 diplomiral na Veterinarski fakulteti v Zagrebu. Z delom je začel na veter, znanstvenem zavodu v Ljubljani. Svoje znanje je izpopolnjeval na inštitucijah doma in v tujini. Specializacijo za področje mastitisa pa je leta 1958 opravil v ZDA in specializacijo na področju tropskih živalskih kužnih bolezni v Franciji. S področja imunologije in epizootiologije je doktoriral leta 1957 v Zagrebu. Leta 1971 je bil izvoljen za rednega profesorja na veter, oddelku biotehniške fakultete v Ljubljani. Prof. Dr. Janez Batis je izjemno aktivno in uspešno delal na področju izobraževanja, raziskovanja in razvojnega dela. Objavil je preko 80 znanstvenih del. Ogromno število znanstvenih tekstov in referatov strokovnih kongresov ali drugih svetovnih srečanj. Najobsežnejše je njegovo raziskovalno delo pri proučevanju mastitisa pri kravah in kužnih boleznih. Z raziskavami na področju mastitisa je začel prvi pri nas. Kot član je sodeloval v Mednarodni delovni skupini alpskih dežel za zatiranje mastitisa. Pomembne so tudi njegove objave s področja zgodovine veterinarske etike in veterinarske terminologije. Kot predsednik terminološke komisije pri SAZU je med drugim poskrbel za objavo dveh zvezkov veterinarskega terminološkega slovarja, ki predstavlja pionirsko delo slovenskega izrazoslovja. Bil je tudi med pobudniki in pripravljala kodeksa veterinarske etike, ki je bil sprejet leta 1987. Vsa leta je aktivno sodeloval pri vodenju fakultete za veterinarstvo in ljubljanske univerze. Od 1973 do 1977 leta je bil prorektor Univerze v Ljubljni, od leta 1985 pa do konca mandata pa je bil glavni tajnik SAZU. Za svoje znanstveno delo je prejel mnoga visoka priznanja in odlikovanja. Med drugim tudi zlato plaketo univerze v Ljubljani, plaketo Dušana Jereba za izredne zasluge in mnoga druga visoka državna odlikovanja. Prav te njegove kvalitete so 1982 vodile občino Litija, da ga je imenovala za častnega občana Občine Litija, bil je tudi častni občan krajevne skupnosti Hotič. Spominjam se našega profesorja, ko je prihajal k nam v Litijo, nam pomagal in svetoval. Kadarkoli je bilo potrebno smo se obrnili nanj. Pa naj si je šlo za znamenito 300 letnico Slave vojvodine Kranjske, za vodenje organizacijskega odbora ali drugo pomembno nalogo, ki ji sami nismo bili kos. Pomagal je, ko je bilo treba vzpostaviti stik Z vodstvom SAZU ^pridobiti pomembne podatke za sprejem odločitev airpa crsto preprosto samo svetovati. Nikoli ne bom pozabil njegovega navdušenja, ko smo dobili našo Gimnazijo. Sedaj je Litija pravo mesto, je dejal, in šele leta vas bodo prepričala, kako veliko pridobitev ste dobili. Naš doktor je ostal vedno naš, ni pozabil, da je izšel iz naših hribov, da so njegove korenine v litijski dolini, da je njegov rod kmečki, trden in neupogljiv, kadar gre za pravice, in ves mehak, ko gre za sočloveka, za njegovo bolečino, strah in upanje. Tak je bil naš doktor. Zapisan znanosti in ljudem. Nemiren in ustvarjalen, iščoč novih in novih odgovorov. Tak, kakršni so pač vsi veliki ljudje. Takšen nam bo ostal vedno v spominu. Mirko KAPLJA 'ZAHVALA Dne 10.9. 2002 nas je v poznih popoldanskih urah prizadela neukrotljiva naravna sila. Strela je udarila naravnost v gospodarsko poslopje, polno sena, živine, strojev in orodja ter ga v celoti uničila. Ob tej kruti nesreči vidimo, kako smo sami nemočni, zato bi se radi iskreno zahvalili vsem sosedom, vaščanom ter prostovoljnim gasilcem iz Litije, Smartna, Kostrevnice, Sobrač, Temenice, Liberge in Javorja, ki ste kakor koli pomagali pri gašenju požara. Največja zahvala velja vsem, ki ste nam pred prihodom gasilcev pomagali pri gašenju gospodarskega poslopja in obvarovanju hiše, da se ni vnela še ta. V nadaljevanju bi se radi zahvalili OZ RK Litija, KO RK Primskovo in KO RK Velika Kostrevnica ter vsem, ki ste nam z denarnimi sredstvi, senom, lesom ali kakor koli drugače pomagali tako pri pospravljanju pogorišča, kot tudi odpravljanju posledic in zidanju novega gospodarskega poslopja. Radi bi se zahvalili tudi g. Zadražniku in Kuhljevim, ki nam nudijo zatočišče za živino. Se enkrat iskrena Vam hvala! Družina ČERNE, Ježni Vrh ISSSii Ni nama bilo usojeno, da bi skupaj brala pravljice. Zdaj jih v imenu obeh berem sama. (Tončka) V SPOMIN STANE ROZMAN 1987-2002 Zahvaljujemo se vsem tistim, ki še niso pozabili nate, ki se jim misel ali korak s svečko ustavi ob tvojem preranem zadnjem domu. Zahvaljujem se najinim prijateljem in sosedom. Posebne zahvale Vinku in Mariji Kotar ter Romanu Planinšku. Hvala vsem! Tvoji: Tončka, Vanja, Roman, Melita, Tomaž ter Zala in ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega JOŽETA MOHARJA Blažetovega ata iz Leš se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem za pomoč, izraze sožalja, cvetje, sveče, svete maše, darove za cerkev in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Benedičiču in patronažni sestri Miri za dolgoletno zdravljenje, gospodu župniku za lep poslovilni obred, pevcem iz Vač za zapete žalostinke in spremljavo pri sveti maši. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerki Anica in Stanka z družinama, snaha Milena, vnuki in pravnuk ter ostali sorodniki POJ, SRCE POČASI SVOJO MELODIJO, NOTO ZA NOTO, UTRIP ZA UTRIP. IGRAJ SVOJO VEČNO SIMFONIJO ŽIVIH. ZA REFREN VZEMI ZAMOLKLO BITJE MRTVIH SRC... IN IGRAJ TAKO, DA BOŠ PREGLASIL SMRT. V poživljenjskem utripu se v vsej svoji tišini iz bolečine rodi pogum. Počasi, tiho prisluhni zemlji, kjer sliši se utrip srca, tam raste nov rdeči cvet, ta ugasnil plamen žalosti bo v očeh... VEDNO BOŠ Z NAMI mož Jože ! .čerka Magdi z družino vnuk Vito z družino ST? n Dan za dnem, od jutra do večera, si se trudila kot čebela. Kako rada bi živela še vrsto, vrsto let, ------r- ,*esmrt v svoj tihi, rajski vrt. a vzela Te je smrt in odnesla v V naših srcih Ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini mirno spiš. Tam ljubezni lučka vedno bo gorela in Ti med nami večno boš živela. ZAHVALA Z neizmerno žalostjo in bolečino v srcu smo se 27. septembra 2002 poslovili od naše ljube žene in mamice ANKE BIAGGIO 26.6. 1955-25.9. 2002 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Hvala vam za izraze sožalja, darovano cvetje, darovane sveče in svete maše ter za denar, ki ste ga darovali za župnijsko cerkev. Hvala g. župnikoma Janezu Zaletelu in Ivanu Povšnarju za lepo opravljen obred, pogrebcem, trobentaču, pevcem MPZ Vače in ge. organistki. Enaka zahvala velja predstavniku KS Vače g.Pavlu Hiršlu in predsednici društva žena in deklet Vače ge. Sonji Zidar-Urbanija za poslovilne besede ter predsedniku KS Vače g. Marku Juvančiču za pomoč pri organizaciji pogreba. Iskrena hvala vsem, ki ste mami, v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Edo, sin Andrej, hčerki Mihela in Anita, sestri Majda in Iva z družinama ter mama in ata. Ostala je praznina, v srcu bolečina, vsi ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. V SPOMIN Mineva leto žalosti, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi in skrbni mož, ati,ata, tast, sin in brat OSTREZ FRANC 1941-2001 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečke in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi V življenju le delo in skrb si poznal, zdaj pa od vsega truda si zaspal. Odšel si v svet, kjer ni bolečin, za teboj je ostal boleč spomin. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, očeta, dedka in pradedka STRUS ALOJZA Zalokarjevega ata iz Ščita Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala velja družini Železnik, dr. Benedičiču in kolektivu ZD Litija. Hvala župnikoma g. Juhantu in g. Jasencu za cerkveni obred ter besede tolažbe in upanja, g. Černetu za ganljive besede slovesa in trobentaču za zaigrane žalostinke. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Vso dobroto in ljubezen, ki si nam jo dajala ti, bomo vsi nosili v srcih, vse do konca naših dni. V SPOMIN MARIJI KOTAR z Male gobe št. 6, Dole pri Litiji 21. oktobra je minilo leto dni, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama, in babica. Hvala vsem, ki ji prižigate sveče, ji prinašate cvetje in postojite ob njenem grobu. Saj ni rečeno, da te ni, čeprav tvoj glas se več ne sliši. Beseda tvoja v nas živi -med nami si. V SPOMIN ANGELI JUDEŽ rojeni ŠUŠTAR iz Slivne 11. oktobra mineva 10 let, odkar nas je nenadoma zapustila naša mama, babica in prababica. Ostala je praznina, za vedno pa boš ostala v najlepšem spominu v naših srcih. S tiho bolečino: vsi njeni Ljubil si družino, zemljo in gozd. Sedaj te ni več, a sledovi tvojih pridnih rok so še danes vidni vsepovsod. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in tasta JOŽETA PODLOGARJA iz Gubčeve 7 v Litiji (1942-2002) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom prijateljem in znancem za izrečena sožalja, tolažilne besede, darovano cvetje, sveče in svete maše ter pomoč v težkih trenutkih. Prisrčna zahvala gre dr.Tanji in Stanetu Ptičar za lajšanje bolečin v času njegove težke bolezni, gospodu župniku Pavlu Okolišu za lepo opravljen cerkveni obred, šmarskim pevcem za zapete žalostinke ter trobentaču za zaigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Fani, sinova Andrej in Srečo z Lavro, hčerka Irena z možem Borisom ter vnučka Tadeja. Ne žalost, ne solze, tebe dragi Jože, ne bodo obudile. Kdor rekel je, da si umrl, se je zmotil. Z nami si in v nas boš ostal. Tvoje srce ni zdržalo, naša bijejo za te. ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi JOŽE FORNAZARIČ 1945-2002 Ob nenadni in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem in znancem za vso pomoč, cvetje, sveče vsa izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala dr. Sabini Kokot in sodelavcema, ki so se borili za njegovo življenje ter družini Lajovic. Hvala tudi pevcem MPZ Polšnik in trobentaču. Vsi njegovi jffs ZAHVALA V 87 letu starosti je 8.9. 2002 prestopil prag v večnost, kjer ni trpljenja in solza, naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric FRANC PAVLIN iz Vodic pri Gabrovki (10.9.1915-8.9.2002) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja ter za cvetje, sveče in darovane svete maše. Lepo se zahvaljujemo tudi LD Gabrovka, še posebej g. Martinu Dušaku, g. županu Mirku Kaplji, ge. Heleni Perko za lepe poslovilne besede ob grobu. Hvala tudi g. dr. Benedičiču za dolgoletno zdravljenje in obiske na domu, prav tako pa se zahvaljujemo vsemu ostalemu zdravniškemu osebju za skrb pokojnega, g. župniku za lepo opravljen cerkveni pogreb, pevcem za zapete žalostinke in vsem ostalim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Vsem se še enkrat iskreno zahvaljujemo. Žena Marija, sin Franci, hčerki Fanči in Darja z družinami Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, pradedka, brata in strica JOŽETA LAVRICA iz Dobovice 5 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen obred, g. Dušanu Maku za poslovilne bsede, RK Dole, Društvu upokojencev Dole, Društvu izgnancev Dole, pevcem iz Jagnenice za sočutno zapete pesmi, g. Boštjanu Cerarju za zaigrano Tišino in sodelavcem Predilnice Litija. Zahvala za vso skrb in nego tudi kolektivu Doma Tišje. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi :azvedmlo i ■ 10. ČRKA ABECEDE KEMIJSKI ZNAK ZA ŽVEPLO ANORAK, VETERNI JOPIČ VRSTA RAZTRELIVA SODOBNIK KELTOV FRANCOSKI SLIKAR (CLAUDE) ANTONIO GASMAN GLAVNO MESTO ITALUE ČOK ZA SEKANJE OSMI ŽIDOVSKI MESEC AMERIŠKA USTANOVA ZA VESOLJE STROKOVNJAKINJA ZA OKOLJE TISTI, KI TRPI DOMAČE ŽEN. IME REKA MEUSE KEMIJSKI ZNAK ZA RADIJ ULOMUE-NO ŠTEVILO PREGOVOR LJUDSKA REPUBLIKA ALBANIJA FINA, BLEŠČEČA TKANINA ZA ŽENSKE OBLEKE PRITOK UNE JAPONSKI REŽISER MENIČNI POROK ŽIVALSKA NOGA IZDELO- VALEC SITUL TISTI, KI VSE VE ARABSKI ŽREBEC ITALIJANSKI PEVEC (RENATO) NAJVEČJI JADRANSKI OTOK TELUR POZAMEZEN GLAS PRI TRESKANJU ZVARJEN ŠIV TORBA ZA AKTE IME PESNIKA UJEVIČA PRITOK ILMENSKE-GA JEZERA V RUSIJI LETEV, LETVA TUJE ŽENSKO IME KONEC POL- OTOKA SESTAVIL JOŽE VIZLAR OHO ERDMANN OTOK FRANCOSKO POŽELENJE ŽENSKO IME MAJOLI EVROPSKA UNIJA LADJAR ONASIS ALPSKA DRŽAVA RIMSKA ŠTIRICA JAPONSKI DIRKAČ TANTAL POLJSKA REKA MESO MLADEGA GOVEDA UDELE- ŽENEC STAVKE NADALJE- VANJE GESLA SOTOČNI- CA PIVE AVTO OZNAKA REKE Rešeno nagradno križanko pošljite do 10.11.2002 na naslov: Tiskarna ACO, C.D.K. 39,1270 Litija. Izžrebali bomo tri reševalce. Izžrebanci bodo prejeli REKLAMNE MAJICE ČASOPISA LITIJSKI OBČAN. Ime in priimek: Ulica: Pošta: Tel.: IZŽREBANCI SEPTEMBERSKE NAGRADNE KRIŽANKE: 1. Helena LAVRIN, Vače 2. Martina BOŽIČ, Dole 3. Beba OBERČKAL, Litija Vsi izžrebanci nagrado dvignejo v uredništvu časopisa. L AVTO - ŠOLA Sl ° CAR sveti č VAM NUDI NASLEDNJE UGODNOSTI •POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE • MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA •ORGANIZIRAMO TEČAJ PRVE POMOČI IN ZDRAVNIŠKI PREGLED TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV organiziramo za A, B, C, E in H kategorijo s pričetkom v TOREK, 5.11.2002 OB 16. URI INFORMACIJE IN PRIJAVE na Graški cesti 2 www.si-car.si TEL: 01/8983-140 • GSM: 041-683-945 • GSM: 041-720-378 TEŽJE BESEDE: RASCEL, MONET MSTA, OZU, AOKI SESTAVIL: JOŽE VIZLAR li^TERALTA EVROPSKO OKNO V SLOVENSKI DOM PVC okna in vrata UGODNI KREDITI www.interalta.si Okna Jnleratia omogočajo višjo kulturo bivanja. Tel.: 01/511-16-24, Fax: 01/511-15-43, GSM: 041/770-298 Javno glasilo LITIJSKI OBČAN je vpisano v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1638. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini Litija brezplačno na dom. Izdajatelj: Tiskarna ACO, Jovanovič Aleksander s.p. CDK 39, 1270 Litija., tek: 01/898 38 43. Glavna in odgovorna urednica: Andreja Štuhec. Grafična priprava in tisk: Tiskarna ACO, Litija. mm (SIEFrnSIKl LITIJA Ljubljanska cesta 14» Litija Tel.: Ol 8981 060 Delovni čas:8.00 -18.00, sobota 8.00 -13.00 nvTOMCHnNiKi) - sm©mw- smoBdHi PffiDPffiSHSD W@gOH GOS) 80651® S(3ffiW0S 8fflW@ffl 0G9 P®H)W®85ffl SERVIS IZPUŠNIH SISKMOV IZ MNOŽIČNE PONUDBE PNEVMATIK NA SLO TRGU, SMO VAM IZBRALI NAJBOLJŠE PREDSTAVNIKE V SVOJIH RAZREDIH IN VAM PRIPRAVILI KVALITETEN IZBOR CENOVNO UGODNIH PNEVMATIK, KI PO SVOJI CENI PREKAŠAJO KONKURENCO. flb GOOD/tEAR ULTRA GRIP 5 Preizkušena pnevmatika najvišjega kakovostnega razreda, odlikuje jo moderen design in posebna tekalna zmes. Zmagala na ADAC testu. ^DEBI CA FRIGO DIRECTIONAL Kakovostna pnevmatika nižjega cenovnega razreda z usmerjenim deslgnom In dodatkom slllce. RP-20 Izredna nemška pnevmatika srednjega cenovnega razreda s primesjo sllice zagotavlja varno In udobno vožnjo. r^ULDA KRISTALU MONTERO Nova pnevmatika iz družine FULDA, ki ima Izredne testne rezultate. GOOO/vEAR ULTRA GRIP 6 - najmodernejši design - 3D bis lamelni sistem - po vseh testih zelo priporočljiva pnevmatika - zmagovalka ADAC testa Sam® ESKIMO S3 Novi design preizkušene pnevmatike s smerjo vožnje in velikim številom lamel. MATADOR M-56 silica Pnevmatika nižjega cenovnega razreda. Zmes silice, ugodna cena In kvaliteta bo zadovoljila vsakega kupca. CENIK STORITEV: CENIK STORITEV: - menjava ojja + filtra 1350 SIT In material - menjava zav. ploščic 1300 SIT In material ENOSTAVNA - menjava amortizerja 1530 SIT In material ENOSTAVNA - menjava zob. jermena 4490 SIT In material - menjava končnikov 1700 SIT In material - menjava Izpušn. lonca 1350 SIT In material m Castro/ 0 B(jD ljjD(§lji^®W<2i8 OLJA, FILTRI, SVEČKE, ZAVORNE OBLOGE IN PLOŠČICE, CILINDRI, KOLUTI, DISKI, KONČNIKI, ROKE, ZGLOBI, LEŽAJI, AMORTIZERJI, IZPUŠNI SISTEMI, SKLOPKE, TESNILA... mmmm zimskih m+s pnevmatik ik SEMPERIT (S) VVINTER GRIP Popolnoma nov design gume. Blagovna znamka, ki že vrsto let po kvaliteti prekaša dražje, po ceni pa sodi v srednji razred. CARBONI Obnovljene pnevmatike ALPIN - toplotna vulkanlzaclja - ugodna cena - usmerjen design luMIRflml MS PLUS 55 Preizkušena In ugledna nemška pnevmatika, ki vam omogoča varnost v vseh voznih razmerah. AKCIJSKE CENE W AKCIJSKE CENE tudi za pnevmatike MICHELIN, DUNLOP ... ter ostalih blagovnih znamk. Obnovljene CARBONI MATADOR ^ŠDEBSCA. Ssum® SEMPERIT ® r/JJULDA K<3 UNIROVAl ULTRA GRIP 5 GOOO/vEAR ULTRA GRIP 6 good/year 145/80R13 4500 )»4< 5893 )3i< 6653 >23S$ 7.760 >185$ 7.967 >47$ 6246 >34< 6184 >46$ 9.631 >92$ 9.431 >85$ 15376 155/80R13 4920 » 6.576 >56< 7.187 >03? 5427 >90$ 1400 >31$ 6830 >94$ 9.196 T2»2< 15856 >92$ 15854 >94$ 11.941 145/70R13 X >39< 7.054 >256$ 6935 X >44$ 5014 >54$ 6829 >74$ 6998 >66$ 15654 >87$ 15393 >6t$ 11.434 155/70R13 4860 >26< 5120 }£S7< 7.288 >03g 5427 >44$ 6770 >59$ 9.737 >6> 9.757 >46$ 11.058 >40$ 11.263 >34$ 11389 165/70R13 5580 >37$ 7.032 >3«$ 7.822 >6^ 9.979 >48$ 9.645 >66$ 16992 >8®} 15797 >44$ 12699 >85$ 12474 >83$ 11723 175/70R13 5760 pM' 7.429 >«5 5911 >6^ 15641 >32$ 11.189 >38$ 12079 >44$ 11.271 >4< 14616 >63$ 11050 >89$ 14357 165/70R14 X )237$ 15390 X >H$ 11.016 >72$ 11.531 >43$ 12122 >65$ 12314 >66$ 14748 >83$ 14564 X 175/70R14 )0Rfig 5539 >325 8 516 >54$ 12193 >64$ 11114 >66$ 14.013 $1566$ 14018 2588$ 17.126 >83$ 15356 >44$ 16893 165/65R13 5280 X X X >89j 10.110 >60$ 15752 X >88$ 11094 >86$ 12574 J6S8$ 14100 165/65R14 5820 9.394 >*> 9.193 >75$ 15716 >39$ 11.248 >69$ 12512 >44$ 12976 >66$ 15672 >40$ 14622 >46$ 16086 175/65R14 5940 9.070 >*2f[ 16272 >04$ 12635 >87$ 11.990 >89$ 12512 >68$ 14018 2536$ 17.126 >68$ 15693 >66$ 17.263 185/65R14 X >64g 9.423 >59$ 11.421 >10$ 11526 >34$ 11872 >65$ 14.832 >39$ 14776 >46$ 11033 >43$ 15077 >86$ 17.686 185/65R15 X 15418 >645 12298 >69$ 14.188 >64$ 15159 >M$ 15774 >70$ 14870 >37$ 17.115 >60$ 17.222 >67$ 16205 195/65R15 X 12.894 >2< 11679 >*t$ 15301 >44$ 16311 >65$ 17.095 >464 16955 23.303' 19.574 >83$ 25020 >43$ 21.116 205/65R15 X Jasi! 15224 X >«$ 17.739 >89$ 20.406 >6< 25173 >44$ 21.122 >35$ 22977 >65$ 24908 >64$ 24039 185/60R14 6.300 >«$' 9.272 >79? 15745 >04$ 12635 >38$ 12923 >65$ 14.013 >82$ 14303 >36$ 17.121 >64$ 16474 >87$ 16123 195/60R14 X X X X >87$ 15354 >46$ 17.194 X >30$ 19.574 >»7$ 19.130 X 195/60R15 X >64£ 12467 X >6S$ 14.859 >46$ 15259 >66$ 16683 >733 16576 >86$ 16129 >60$ 19.066 >97$ 20.976 205/60R15 X 15370 >08$ 16027 X >36$ 17.125 >61$ 25173 >43$ 25269 >80$ 22680 >90$ 24284 3522$ 25385 195/50R15 X X X X X >44$ 16579 >47$ 17.196 >66$ 19.051 >44$ 21.349 X V cenah je že vključen DDV. Pnevmatike kupljene pri nas vam zamenjamo po ugodni ceni 300 SIT! Za napake v tisku se opravičujemo!