.Gorlca* izhaja vsaki torok in soboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. Urednistvo se nahaja v »Narodni Tiskurnl*, ulica Vetturini št. 9, kanior je naslavljati pisma. Nefrankirana pinma 8p in« sprojemajo, fiiako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. Boko^isi dopisov se ne vračajo. GORICA TBLBFON it. 201 ¦»uric«" stane na Icto 10 K, za pot lets b K, za četrt leta 2 50. Hyravniitvu st nahaja v ,,Narodni Tiskarnl* jlica Vetturini Si. 9. lh oelaHt* se plačuje od fveierostolpne petit vrste po 14 vin.. za večkratni natis pnmeren popust. Hoxamezne Itevilk«* ^ jtanejo 8 vin. in se prodajajo « raznih goriikin trafikah. St. 64. V Gorici, v soboto dne 16\ avgusta 1913. Leto XIV. Brezvspešne konfe- rence. Poroeali smo pred kratkini, da c it- bik) /aeelo na llrvaškeni vsaj neko- liko svitati. I'uiroii Skerleez, sedanu kralifvi koiuisar, if rakoj ob svojem j.riliodu prav krepko in odloeno nasto- pil in upati je hilo, da pride lirvašk«, Ijudstvo veiidar enkrat do svojili ustav- nili pra\ ie. Sieer se zdi, da je lam d<:",i koinisarijat /e tako /astarel, da se :z sanieiia spošlovanja do slarosti nikdo lif upa vee nastopiti nasproti. I >oeh pa ta stvar /e tako ali tako, \endar ie bii pr\ i nastop uovevia koinisarja iako sim- patieeu in prija/eu. /delo se je, da se bo baron Skerlee/ odloeno raviia! P> nasvetu svojeiia eesarsketfa tfospodana. ki mu je, kakor poročaio listi, pri a\- diieiiei prav loplo priporoeil. naj skrl.i. da se ra/mere v hrvaški kralje\in ko- renito predrun'aeijo. llrvaško MikN' \ i > inia svojo list a \ i > /e vee easa edino u:1 popiriu, se tain jo bodo ina/.arski \eli- kaši poeasi skušali i/brisaii. Politieue ra/.inere na I lr\ askem so prisle /x lako pod uie, da mi lioteli /e fraueoski /a- stopniki na loudonski konieteiiei to vprašanje s[>r.i\ it 1 na dne\ni red in ka- kor poročainn na druvietu niestii. s< > tudi neinški kro^i s tako politiko iako ne/a- do\ "oljni. ITeiireditev je torei bila iiujno po- trebna in po pr\ ill pripra\ ah mho sodi- !i. da sf bo tudi res kai /;srodilo na ko- rist nasili brato\ na I lr\ askein. l>aro:i Skerleez je /aeel svoje delo popolnoina pravilno. /aeel via je tain, kier ^;i je bilo ireba /aeeti, nainree na llrvaškein. Posvfto\al se je s strankanii na Iir\a- skfin, poklieal je politieue voditelie k sebi in si dal pojasniti polo/aj. Prišli so -elo nailnijši opo/ieijonalei, uajluijš: iia- spmtniki ina/arske^a nad\ ladja. \ se je !\a/alo, da se bodo stvari ra/\ile uviod- no. kajti lokavi Ma/ari so \ eduo trdili. da oni so takoj pripr;»\ lieni uredili vse potrebno. ako so le ilrvatie pnpravlje- ni. To stvar ra/inneio seveda nia/.ar- ski miiiistri in politiki po svoie. Oni so vednn pripravljeni dati Hrvatoin en vi- nar, ako iili njiin ostaue devel, da po- \ eiuo po doniaee. To se je |)oka/alo tudi sedai. N:i llr\aškein je iinel novi koinisar jako laliko stališee. Stranke so se takoj od- loeiie /a spiuvu in /a vpeljavo tistavni politike. /ahte\ale -o eiüno le to, da se Ma/ari i\\/.c /nane na^odbe med firva- sko in ():srrsko, ker je tain /e tako vse naflHiieno določeno. \'ee lir\asko liud- stvo tako lie zahteva. Zdi se. da if ba- ron Skerlee/ šel piece; /ado\olien \ Ijiulapešto poroeat o tein s\oiein \spi- Im. a oeividno je slabo naletel. To so tain /e tako vedeli, da te^ra lie rabiio. Tain lioeejo, da se dobi lirw politike se /a ni.nijso eelio. da se ne da Mrvaioin niti te^a. k.ir jim pritiCe. Iako ra/uni>.'- \ajo Ma/ari na^odbo in br/kone so dali x.edaj \ l')iu!apešti bamnu Skerle^/u druuaeiui na\ntlila. kakor jih je imel dosedaj. Sedai se /aCne /opet stara ma- /arska lajua. ki tako ne |)iide nikamor: '.eduo se suCe in krode; I"1r\ at nai vrti '. reteno. Ma/ar pa pobua du'arje. I >¦ - lita si pa ne nikoli. I -oroeali smo /e o tei p«»Ti ir>\ e;s.t komisarija \ Muda|>esto, sedai iniir.i'in sporoeiti. da se je /e v. mil na/ai na Mi- \ asko / iiarneiloin. naj se se dalie I1" svetuje. kakor \ se ka/e. je lir\aš'>' \pia^aiije sedai \ starem nia/arskern tiru :n i'o^ajali in potfaiali se b< do ši.. nekaj UhImox . potein pa bo nidi te'^ra ko- nee. l.iiulst\o ie |)olitK"uo oiopelo in *•'<• ne bri:j'a /a !a po^aiania \ ee dosti. Na- /adnje nehaio tudi po^aianja in 'koiiii^ ,; si-di U po nio'^ojno na s\"oiem prestolu. de/elna ustas a pa ie na tleh ra/bila m nhla. Neliote se pa inoraino vprašati. ee- niu ta nadaljna dolv.o\e/ua in neploilpa jHi^aianja in te koiilereiiee s MiAa'i? Sai llrxatie \eiular niso prf^resili niC\ l.iudst\o se sedai ne \ e. ,'akai inia 1-.(|- inisai'ia naniesto s\oje^»i usia\ne^a sa- boria. ki si ;^a saino \oli. N\a/ari oji- tajo našiin jii;^oslo\ anskim bratoni. t'a so lioteli na|i'vi\iti uekako re\-olueiio a/arski vladi. ker so se nekatere Mianke /jcdinile \ lir\ašk(j - srbski ko- alieiji. Zaradi te koalieije. ki ie ,io\sem eisto nedol/.na, \o odpravili na Hrva- Škeiii iist;i\'o Hi posta\ili kamisaria. To naj \eruie. kdor lioče, /avito je |)ia\ l>o ina/.arsko. Hr\atje tedaj niso kršili i. tave, kršili so jo pa Ma/.ari. Zato pa se iiain zdi boli pra\ ilno. da vodi od se- daj dalie baron Skerlee/ svoia po'^a- j ianja le / Ma/ari in te nai spravi etikrat i na postavno pot. Ako poiiebaio ra/ne i ina/.arske kri\iee nasproti Mrvatoin. poteni se bo hrvaško vprašanje rešilo • b sebi. Nemčija o naši poliHki. I >a naša /unaiija in po večini tudi liiisa domaea |tolitika Us bodi ravno po pravi poti.. to sino mi /e \eckrat pove- '. ah. Slo\eiisko in slovansko Casopjs^.- ie bilo /e uol^o tf^a miieiija. da je treba pri nas \ Avstriji enkrat prav temeljite politiüie reioniie. ker na ta naCm ne ^re vcj dalie. Moma uam 'Nrre we iiaro- be. de/ele ie/ejo v strain>\ itc dol^ow. a\ tonoinne oblasti i/^tibliajo s\oie pra .ue itd. Kaiintr se po^leda. po\ sod se . ldi kai nepravilnetf-a. powsod xako ne- 'odnost. ki If ote/uje |>olitieni naprc- dek. Znaeiliio je pa. da ^e naši politiki in skoro \ sa iieinška ^lasila sklieujeio '. edin. na Neniv.no. ^eš. mi sf ra\naino pi» l/kuseinb neinskili politikib in ^lav- na st\ar nain je so^lasje z našo /a\ez- nieo. / neitiško d'va\o. To je sieer \se pra\- in Icpo in nikdo te^'-i ne taii. da bi od ^lučaia do shieaja taka politika ne bi- ia poirebna. I oda \ se kai Nemeiia \ki\- ne v s\oj() korist. tudi ni dobro /a Has kakor si misliio nekate'i. Nemei ukrj- paio in delajo \ prvi \''sti tako. da je /anie pra\'; na nas se oni ne o/iraio skoro uie. ker se jini /di. da bi morali mi sami skrbeti najboli zasc. Pa ako /e 'ločeio n;isi politieni in diplomatien kr.">- ¦^i res vbirati korake /a. Neinjiio. poteni nai iili. kakor reeeno. premišljeno in nai bi \ edno pnuledali. ali bo ta si\ai' tudi /a nas u^odna. ker so v Nfineiji piskali \ edno in \edno na protis|o\ ansko pi.šealko, so niislili tudi naši diplomatje, da morajo oni delati enako. I e^a |)a niso raeuniii, da jf Nenieja po ogromni \eeini nem- ška, ^ernianska država. Avstrija pa ie slovanska. Na.ši diplomatje in politiki so /Mali skoro povsod vsako stvar tako u- rediti. da njeiii \si \eeii nem.ški listi in :^ra raztr- i,ali na kose. Takoj ie nastal viliar ir. eela armada nemskih duuaiskib politi- ko\ in easnikariev se ie d\iv,rnila proti takemu predr/ne/u. Cdino. kar je zapi- sal ta ali oni neniski list, to ie bilo me- rodaino. \\\ smo niirno prenesli razne oeitke. mislee si. da se počasi /e dobi kie kakoY pameten in ra/soden politik, ki bo to /adevo poiasnil. Res je odprl usta uarsikateri; o^lasil se ie parkrat nidi odlieni parlamentaree Baerenrei- ther. ki ie pojasnil vso atero. a vendar ni poma^alo nij. 1/ Neinčije. ki ie za neka- Prva burja. Ce.ški: (iahr. Preissova. (Dalje.) \ ennui se unio obrne in vidi dru^a svatbe, starc^a mesetarja Hudika. Zar- dfla je v lieu strahu, kako se izvijc zvi- jaenemu izkiišfiifiim mo/u. "A tudi vi, stričfk ste m?,, reee / bojffiin ^lasoni. "No, kako da us? Ali i>rodastf to jtmieo?« "Se ve!" pokima zeniea. "I-epa je koliko lioeete /a njo? . »Radi hi dobili 40 gold.; a occ nam je svetoval, da bi jo držali /a To, ker ne kai da kupee utrjia.» "No tudi jaz bi jo eenil tako. kie pa iniate Matcja?u »Ima veiiko nekako /atiskano noj{o,« odKovori inoeno \ eruna, »niti (»buti sf lie mors.«. »Pa da nistf vzeli seboj kake^a moškf^a, ali oefta, ali svaka; to jf tfž- ko prodajati za inlado žfiisko.« »Na to niti poniislili nisino, pa smo tudi niislili, da je tak zastonj peljem bila je tako slaba ura.« »No, ne skrbite za prolajo. jaz vain pomorcm; poeakajte, takoj vain prive- dern kupea.« Potola/.ena \ eriuia /re /a mešetar- jeiu; ta pa sc je res vrnil /a easek / uekiui mo/em. "Išeete lepo iunieo. \\\\. tn jo iinaie- reee niesetar. • Kai pa /alitevate /a njo?" obrue se kuiiee k \ eruui. All preduo je ta od- piia usta, /e spre^ovori uruo strie h'i- dik uamesio nie. ¦¦Sest in stirideset :^ol- dinariew \ redna jih ie ta kraviea in ne suiete /aliti mlade /euiee, oeka zlati. ¦ "Kaj bi jo /alil?u reee ^ospodar let- si o^leduje kravieo nataueno. "Koliko je stara?u "Nekaj ee/ leto» reee \eruua, inen- da kakih štirnajst ineseee\... "Zakaj pa jo prodajate?« "Ker nam treba /a davek in ra/ue stroške.« »No veste kaj da se ne boiuo doljjo po^ajali: ee lioeete, dam vain >.a njo stirideset y;old., niti yjrosa \ee. »Ali, ali, oee, ne bodite tako trvll-, priKOvarjal je niesetar. »Poinislue, da krava je vredna ta denar, ko bi jo dal brat bratu! Koliko truda je imela zer.i- ea, da jo je pripeljala sein, ue žalite .io. Vsaj na polovico razdelite ouo \s,»io dajte 4.1« »Mili brate, jaz se ne nioreni d>)lu(< uiuditi; ee lioeete. dodain še en ^oidi- nar.« >>No. torfj vsaj d\ii!«( »Ali dajte uiir! Za 41» u'old. \a"n laliko dobini iako iunieo. Ce /e hoCete, dam še 5H kr. /a \ ino ;ali /ato mi i > im.ratr pripeljiiti '. kremo do vo/nika. ker sem postal prei lilapea strain.- "No, tedaj ženiea, dajta si roko; In hoi; blasi'o dai sreeo!- \eruna poda s prisiljenim nastne- lioin kupeu roko in reee: "Sai sem ra- da. da ui prisla \ roko niesarjii; /ai bi mi bilo /a njo.o Ko lej je iiospodar stel denar na Ti- ke, se \ f runa inalioiiia strese. zbledi m spet zardi ter i^leda preplasena pred se. Na oblieju se jej je vrstilo preseneeeuje. radost in kljubovalna britkost. Ne. to i i bil sen ampak Matej je stal tain stal ravno ni bil opit! Zdaj se je /tfa- uil in stopal bli/.e k ujej kot spokornik. Mi strieku Hudiku je dela. da ie doina /. zatiskano iioro, zdaj pride la/, na dan ... uospodar je štel |M-e\ idno denar N'eruna u'a /uieeka na^lo \ pest in se tako na^lo okrene, kot bi niislila uteji. Oba nioska jo pogledata zavzeto. nie- setar, ki je dr/al kravo, se ozre in tu zapazi Mateja. 111. »O zdrav, kaj pa je to, kaj se to no- di •' Mia?« Zaeudi se. Ali \'ennui sko- ei mahoina k inožu, niu stisne roko ter /ašepeee \ >a /b>eiiana: Rekla sem strieku. da imas /atiskano novio in da si moral /a to doma ostati. A Matej si tia to v zadreyii popravi iopiC" in \ es \ esel se o^lasi za /eno: Prisel sem vse euo ni mi dalo mini naj pravi no via kar ee sem del ..... Iako je lajial Matej; kai je lindem /a eno la/ \ ee ali main! V. Boii'om strieek.u reee \ eruna niirno obrnivsi se. lniejte se dobro. oce. in lepo ravnajte z junieo.u \ eruna in Matej sta se držala nec- hote za roki. še enkrat se o^ledata po tryi'u in odideta. "Hoi. Matej. \eriuia. poeaita iio!k kliee /a iijiina 13udik in sire za njinia z junieo. "Hentauo, sai ue bosta tako oiv1- Si'astna?" reee s pritajenini jrlasom. Ve- iiiua mi inora dati nekaj za to prodajo; /aslu/.il sem dobro forint; pa saj ona ve to.« 2enka se ozre ua mo/.a. in ko ni o- pazila lurovora, ra/vije pola^onui rnto in da in Mariu /alitevani ffoldiuar. »Bor povrni« /ahvali se ta, in zdaj ie pustil oba niirno oditi. (Dalje prih.) iave na podlagi pravičnosti in varujejo Jcjjcitiinnc praviee vsakega naroda :ii vert1, kakor tudi oschnc pravice posa- nieznika.« Aneksija novoosvojenega srbskega ozemlja. Srbska vlada je že izdelala zakon- ske niiLTte o aneksiij novoosvojenega ozemlja. Skupština se bo sestala prihod- nji teden, razpravljala o teh zakonskili načrtili in jill sprejela ter uredila orga- nizacijo novili provincij, davkarstv\ vojaško dolžnost, versko prostost, av- tonomijo občin itd. Domače in razne vesti. Cesarjev rojstni dan. Njegovo Ve- ličanstvo, naš prcsvitli vladar, cesir: Franc .Jožef I. bo obliajal v pondeljek, due 18. avgusta svoj M. rojstni dan. Ob ti priliki sc vsi avstrijski narodi sponii- njaju sivega, |)o očctovsko za njernu podložne narode skrbečega vladarja ter molijo za njegovo zdravje, da li nain gu Milostljivi oliranil še mnogo let. Vojaštvo, uradništvo in vsakovrstni javni in zasebni zastopi sc zbirajo pri slavnostnih sv. daritvali, tyer prosijo Vseniogočnega, naj ohrani nasega ce- sarja čilega, da mu olajša vladarsko brenie. Povodom proslave M. Icino^a rojstnega due našega vladaij.i so tudi mi pridružinio molitvain in i-rošnjam vscli avstrijskili državljaiio ¦¦¦ in z mo- goenhni akordi naj zadoni ta dan naša hininir. Hog ohrani! V proslavo 83. rojstnega diie Ni. Vel. nasega presv. cesarja bo juiii z'-e- čcr ob «S. uri obliodila vojaška '.j.Kibu goriške nlice svirajoč vesele kiMučnice. Cnako priredi v pondeljck ob (>. uri z.iu- traj budnico. V pondeljek ob .S.ili do- polndnc bo na Rojcali slove-iui ^v. ma- ša za goriško posadko. Ob 10. uri pa bo slovesna pontifikalna sv. niasa, ka- tero bo daroval naš prevzvišcni knezo- nadskof in katere sc udeleze zastopniki civilnib in vojaškili uradov. Duhovnik umrl v dežehu i?orišnici. — Minuli eetrtek je umrl v go:-iški de- želni norišnici preč. g. B. T J^non. bivši dulmvnik v (iradezu. V posled- njem casn inn je inn omračil in M'rnvili so ga v deželno norišnieo. P'okojuiiN jc bil šele 43 let star in je bit \ li.ašnika posvcčen 1. \WX To je prvi duliov- nik, ki je umrl v deželni nonšnici. Smrtiia kosa. Včeraj je umrl na (io- eah pri Vipavi g. Jožcf H a b e, iz znane rodoljnbne Habctove družine. I'osegci je 57 let. Pogreb bo jutri popoludne ob 4. uri. N. p. v in.! In spet toča. Včeraj okoli 6. ure zve- eer je padala spet toea in še preeej p> klestiia. Prišla je z Vipavskega proti Gorici. Kakor nam poročajo je preeej škodc napravila v Dobravljah, v Batti- jah in tudi Dornbergu. Vcč škode je na- pravila na Volčjidragi in v St. Petru, kjer je padala nad četrt ure in je bilo od toče vse belo po tleb. Sprva je padala popolnoma suha, a se je pozneje znieša- la z dežjem. V Št. Petru je napravila mnogo škode, zlasti na cvetlicah kri- santemah, katerih je nasejanih mnogo. Toea je segala do gorenjega dela Št. Andreža. O toči, ki je padala včeraj popolu- dne se nam še poroča: Toča je nare- dila še precej škode v Renčah in na Lo- kah pri Kronbergu. Poteni se še po- roča, da je tudi v Brdih naredila ne,kaj škode. Tako je u. pr. v Medani padala rnočna sodra. — Z gorenje Vipavske •doliiie in sieer iz Vipave, z Ooč, z Er- zelja se pa poroea, da toea letos ni na- I>ravila še nikake škode. Naša polja in vinogradi so vsaki dan v nevarnosti pred toco. Vsaki dan popoludne se zbi- rajo črni oblaki nad naini, ki groze na- šenui polju. Komisija, ki bo cenila škoJn, p>o- vzročeno po toei v obsegu mesta gori- škega, se bo vršila dne 19. t. m. Opozarjamo naša županstva, da store potrebne korake, da pridejo pri- stojne oblasti eenit škodo, provzročeno zadnje dni po toči. Fz Gradeža nam poročajo, da je za kopališčarje skrajno slabo vrerne. Morje je nir/lo in mnogi kopališčarji se tišee donia. Sieer pa jc tujcev še vedno mno- go, ki čakajo gorkejše dneve. Romanje na Barbano. Te dni se vrši veliko romanje na IJarbano. Vlaki so pmiapolnjeni roniarjev, ki se vozijo preko (iradeža na otok Harbano. Mno- go slovenskih romariev je bilo včeraj tain. Romarjev je bilo včeraj na' Sv. ( jj- ri prav ninogo. Denar se je na.šel na svetogorskeni hribu. Hrani ga goriška polieija. Tlakovanje .losip Verdiievega teka- lišča v (ioriei se je pričelo. V Vidmu je bila včeraj velika cerk- vena slovesnost pri znani božji P')ti ¦iMadona delle grazie«. Včerajšnji ju- tranji vlak, ki odhaja iz (iorice proti Vidmu ol) (). uri. ie bil prenapolnjen ro- marjev. l/velniška družba sv. Raiaela ;c razposlala te dni svoju poroeilo za P'>- slovno leto I91i. l;oroeilo povdarja, da sc je \' zadnjeiu letu izselniško gibanje precej pomnožilo. Skupno je \ prete- kleiu letu zapustilo domovino v naši nionarliiji 12N.0U0 Ijudi, ki so šli Oez morje in 45ii.niHi Ijudi, ki so šli v druge evropske dežele. Radi tega je tudi dru- st\o sv. Rataela nioralo svoje poslova- nje precej ra/širiti in ustanovilo se je več potrebnih podru/.nie. (ikivno dru- štvo je na Dunaju, ena rusinska podruž- nica v Lvovu. ena slovenska v Ljublja- ni, ena slov. in ena fiirlauska v (iorici, Ceska \- (Jragi. ena nemska v Inomostu in poljska v Krakovu. Pruštvo gre vsem, ki se mislijo izseliti na roko z dobrim svetom. glede kraia in razmer. kanior inislijo iti, ker iiua svoje zveze po vseli večjih evropskili pristanišiMli in pa posebno v Trstu. Ravno tako ima društvo zveze in dogovore z ameriškim slov. društvom sv. Rataela. \ Trstu ob- stoja društvena postaja. kjer je bilo pre- skrbljenih v 1. 1912 2120 ljudi. Društvo sv. Rafacla je kot dobcr svetovalec res veliko urcdiio in zasluži tudi vsestraii- ske podpore. Slow podružnica v Oori-:i ima svoje prostore v ul. Orzoni št. M. Anton Verovšek. Nekateri listi sn prinesli tuimile dni vest, da bi bil znaiii slovenski gledališki igralec Anton Ve- rovšek uinrl \F Kraljevicali v lirvuškem Primorju, kjer se zdravi. Ta vest ne od- ßovarja resniei, pae pa je res, da je An- ton Verovšek močno bolan. Za narodni muzej so darovali: l "• g. Ivan Kavčie, višji oficijal južne žel. v pok., sloveiisko nemško-italijauski slovar in 5 srebrnih noveev, (med temi 1 zelo redek). 2.) g. Leop. Brezigar, sli- kar v Plaveli, 2 stara vrča( izdelek nek- danje tovarne v Kanalu). 3.) g. Cvetko Faganelj, učitelj v Dolenji Trebusi, 1 stare viliee in 1 cesarski grb. 4.) g. An- ton Fon, klobiiear v Goriei, 2 bakroreza v okvirjih. 5.) g. Alojz Brce, učiteljiščnik III. t., 45 noveev. Odbor. »Kmetijsko društvo v Vipolžah« bode irnelo svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne .31. avgusta t. 1. po biago- slovu. Dnevni red po pravilih. Odbor. Nesreča. Andrej Mikie, delavee na državnem kolodvoru v (iorici se je se je ponesreCil pri premikanju vagonov tako, da si je pokvaril desno nogo. Pre- peljali os ga v bolnišnico usniiljunih bra- tov. Njegovo stanje je opasno. Pravi, da je padel pod kolesa enega vagona in eno kolo mu je šlo preko desne noge. Nogo mu bodo odrezali. Star je 26 let. Konkurenco za električno razsvit- Ijavo ka/.e, da dobimo v (ioriei, kar bi bilo zelo želeti. Sedai, ko ni nobene konkurenee, stane kilovatna ura 80 v, nova tvrdka obeta pa isto za ceno 3u v za razsvitljavo, za delo pa le po 15 v; ena konjska nioč (H P) staue sedöj okoli 00 v na uro, a potem bi stala le 22 v oziroma 11 v. Po vseh ulieah bi novo podjetje seveda ne smelo svojih žic napeljavati, pač pa po onih, ki so erarska lastnina, kakor Solkanska uli- ea, S. Pellico, po trgu Koren, (iosposka ulica, na Travniku, po Raštelju itd. me- nimo, da bi se ze za te ulice, poteni za vasi okolo (iorice podjetje izplačalo. — Kot gonilna sila porabila bi se Soča. ka- tera bi pri sedanjem jezu v Solkanu leliko dala 1200 H P. medtein. ko rabi dosedanje podjetje parni kotel. kar vj gotovo precej draže. Pretekli teden je nek pooblaščenec po (iorici že pozve- doval. koliko elektrike bi bilo mogoce oddiiti. rezultata ne vemo, ako je ugu- den. bi se zaeelo z delom priliodnie leto. Central-Bio \- (iorici nam bo nudil danes v soboto, jutri \' nedelio in \" pon- deljek krasen u/.itek. \ soboto 2.\ t. im. |)redst;i\'liala sc hide zrakoplovna tek- ma \ Asperuu pri I Hinaiu. Pri tej tekmi je bil prisoten tudi ccsar in vsi nadvoi- vodi in voivodi, kakor tudi dunaisk;; vi- soka gospoda. Omenieni film vzbuja v vseli krogih veliko zanimanje. \'ou- stvo podjetja »Central-Bio je dobilo tudi velezanimivo delo: A'ojska nied Srbi in Holgari pri Bregalniei«, pri kateri bitki so bili Bulgari premagani. Tudi ta tiini bode vzbudil vsestransko zaiiimanie tako med niesčani kakor med okoličani. lz vsega se vidi, da :e vodstvo tega gledališca v spretnih rokah in zasluži podpore. Pod Čavnom je 7. avg. burja po- inetala k tlom veeji del tursice, da se ie muogo ne dvigne več. — \endima pa kaze precej lepo: le toce naj nas obva- ruje Bog, pa bodo kmetie radi pozabili na trud. ki ga imajo na polju .... Na Lokvah je \- četrtek (7. avg.) zvečer tudi klestila liuda toča; imicila je vse žito. in otave tudi ne bo; sam krompir je se ostal ubogin^l.'udem. V Tolminu je razpisano mesto po- starja. l^rosnje so vložiti v 14 dneh. Na Krnici si je pretekli teden vol zloiuil nogo; pa ie prisel lovee in zdra- vnik g. W. in je vola ustrelil. Razkosnli in deli so vola v ledenieo, kjer caka da ga razprodajo. Odprti lekarni. Od 17. do 24. t. m. pa bodete imeli ponočno službo lekarni: L i b e r i - P o n t o n i. Letalno postajo za povodne zrako- [ilove ustauove ob \'rbskem jezeru na Koroskem. Prvo so mislili Bled, pozuejo pa so nemški poslauci dosegli, da je ta postaja prišla na Koroško. Kap je zadela stajerskega deželnc- ga poslanca in odbornika profesorja Robiča v \arazdiuskih Toplieah. \'eu- dar je upauje. da okreva. Kolera. Iz Kotora poročajo: Odkar jc na koleri umrla neka oficirska vdova, preiskuje v jadrunskili pristaniščih vse osebe za to določena komisija. V Ko- torju je 14 oseb v opazovalnici. Korno I.oveljnistvo je brzojavno ukazalo, naj se pripravi sedein ladij ter vse potreb- no odredi. Roseggerjev fond za nemške sole. Znani Roseggerjev iond za nernške sole v »ogroženih« krajili je te dni dosegel višiuo 3 milijone krön, ker so drzavni poslanci iz ^nemške narodne zveze« po nasvetu poslanca I>oberniga zložili še kar je manjkalo do treh milijonov. Kosn ja v cerkniškein jezeru bo le- tos jako pičla in skromna. Znano je o tein jezeru, da po leti navadno izgine m tarn kjer so se prej prelivali zeleni va- lovi, tam požene slastna in krepka tra- \ a, katero poteni pokosijo. Letos pa je radi deževja in povodnji jezero že sj- daj zopet narastlo, tako da kmetiči ne vtegnejo spraviti sena pod streho. Ne- kaj so že pokosili, drugo, še stoji in ca- ka, da voda zopet izplahne, kar se bo pa za letos kakor je videti prav težko zgodilo. Železniška garaneija za pokvarjeno blago. Najvišji sodni dvor na Dunaju ie glede garaneije in povrnitve stroškov v slučaju. da se po krivdi železnice blago pokvari, razsodil takole. /!eleznica nosi seveda vse stroške glede urednosti bla- ga, poleg tega pa niora plačati tudi vse morebitne že vplačane svote na užitni- iii itd. N. pr. ako kdo pošlie po železnici sod viua. ki je že obdačeno, mu mora v slučaiu poškodbe železnica povrniti stroške za vino, a tudi za plačani dac ali uzitnino. Brezžični brzojav eez Ture. Zadme dni so poskusili voiaki telegrafičnega polka prirediti brczžično telegrafično zvezo s Koroškega čcz Yisoke Ture -ia Solnograško. Riia postaja je na Koroš- kem v nialniški dolini blizo železnišk^ postaje Malnica, druga pa na Solnogru- škem blizt Ciasteina. Pcskusi so se ob- nesli naravnost izborno in aparati so delovali izvrstno. Nova, epohalna iznajdba. Z Dunaja poročaio, da so tain v sredo poskusili prvič iavno novi aparat. ki se imenuje k i n e t o i o n. Ta aparat je zveza med kinematograiom in gramofonom. tako da se.sedaj ob enem ko se vidi slikc tudi sliši. kaj govorijo. Ta iznajdba do sedaj se ni prisia v javnost, prvi jo je videl angleški kralj pretekli mesec. Znani strokovnjak Edison je delal na tej stva- ri več let, posebno pa mu je pomagal njegov odlični tovaris Toniaž (iraf, po rodu Pimajčan. Graf in Edison sta nam tu podala nekaj naravnost genijalnega in ves svet stnni nad to novo iznajdbo. Nove odredbe glede vojaških godb. Kakor poroca vojaski list «Militä- rische Rundschaiiu se je večkrat dogo- dilo. da so vojaške godbe sklenile kako pogodbo za koncerte tudi ob časii vo- jaških vaj. Nekateri korni kotnandaiui so sedaj odredili, da se to ne sine več zgoditi, ker niora vojaška godba iti po- polnoma s polkoni na vaje, tako da jc \edno polku na razpolago. Solstvo na Conškem. ^alibog nam ni mogoče podati skn- pnili rezultatov za najuovejsi cas. ker jih statistiena komisija na Pimaju še ''i objavila. zato smo vzeli kot podlago podatke za 1. 1909, kakor so bili objav- ljeui koncem 1. 1912. Za nas nanien za- Central Bio! Soboto in nedeljo velezanimivi programi. V nedeljo predpoludne od 10. —12.: Sestanek vseh oko- ==================== lifanov v ,.BIOk4. Vsem gospodliijain toplo priporoeamo K02.INSK0 CIKORUO = edlno pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski Izdelek. == v kor ist obinejuim slovenoem. ternike pri nas povsem merodajna, ro se slišali sicer tudi glasovi, ki niso rav- no hvalili naše politike, a vse to še n; bilo zadosti. Na tako postranske opazke pri nas ne damo dosti, treba je bolj oeit- no govoriti. No, hvala Bogu, prise! je odločilen dan, ko je Nemcija izrekla svojo jasno besedo. Znano je, da je bilo nastalo radi mesteca Kavala že precej prerekanja ined (irki in Bolgari. Nazadnje so nu> stece dobili C irki in Bolgari so inoleah in podpisali. Vse je bilo koneeno zadu- voljno, le naši diplomatic z grotoni Berchtoldom na eelu so hoteli irneti še neko revizijo, to se pravi, vso to dolgo bulkuusko klobaso so hoteli še enkrat razviti po niizi. Menda so se zanašali tudi na Nemčijo, da bo podpirala ta njili načrt, toda Nemci so rekli: To nain niC niari, to ni naša stvar. »Vossische Zei- tung« pa pravi, da i z g r e š e n e politi- ke oni ne niorejo podpirati. Najbolj te- meljito pa je pojasnil to stvar list »Ber- liner Tageblatt«, ki pravi, da Kavala nas prav nie ne briga in da se.ini brez potrebe vtikujemo v to stvar. Dalje pi- se: >¦ Abgesehen davon, aber wäre e^ viel zweckmässiger, wenn Oesterreich eine Revision seiner eigenen äußeren wie inneren Politik, seiner Bezuhungen zu Serbien wie zu den eigenen Südsla- ven statt eine Revision des Bukarester Vertrages vornehmen würde.« To se pravi: »Brez ozira na to bi bilo dosti bolj pametno. ako bi Avstrija revidirala svojo zunanjo in domačo politiko, svo- je (dnošaje do Srbije in do lastnih Ju- goslo\-anov, namesto da zahteva revi- zijo pogodbe, ki se je sklenila v Buka- rešti." Mislimo, da v tem stavku tiei cel program uase zunanje in nase domače politike. Tu je treba prijeti, tu se je tre- ba lotiti dela. Ker se gospodje Nemci t;i- ko radi ozirajo v Nemeijo, ktr vse sto- rijo, kar tarn gori vidijo, bi bilo-priči- kovati. da se bodo sedaj lotili dela, ka- kor ga jim svetuje berolinski list. Tako jasno in odločno se ni oglasil še nikoü nemški glas in sram nas mora biti. da v Nemeiji poznajo naše interese boljše kot mi sami. Y tem slucuju. so Nenici povedali pae dovoli jasno, da smatrajo na so politiko za popolnoma kri- vo in zavoženo. Ako hočemo na- zaj iz luže, se moramo oprijeti slovan- ske domaee in slovanske zunanje poli- tike. To pot so nam pokazali Nemci iz »rajha«, sami bi jo bili bržkone težko dobili. On im, ki nas hoeejo ruzuiueti, je s tem dovolj povedano. Do sedaj smo se skozinskoz držali skrajnih inej potrpe- žljivosti, še en pritisk in mi korakamo crez mejo. Jasno in glasno zaklieemo zadnji- krat naš — stoj! Ne vsiliujte nam razdi- raeev. Pod svojo streho hočemo biti mi gospodarji. Če nam ho kdo delal v njej še naprej zgago, ga primemo in vr/.enio moralno izpod nje. Sklcpamo z beseda- mi Slovenčevega dopisnika: Orgauizi- rajte se brez struj. dodajemo pa še po- ziv :\ rzite iz naše srede zgagarje. ki liocejo nad uami zavladati, in mi se bo- ino med seboj lahko pobotali. üorisk: Slovenci imamo za politieuo voüstvo dovolj sposobnih inož. streberjev ':¦: drugih krajev pa ne potrebujemo, P">- sebno takih ne, ki nas hocejo deti po.J kuratelo. Na Uoriškem bomo gospoda- rili (lorieani in ne prise!jeni razgraiaä. Dopisi. Proč s kuratelo 1 K "Slovencevemu- elanku »(ioriske volitve« se moramo še enkrat vrniti, ker daja nekako direktivo, kako naj se odslej ravnajo pristaši S. L. S. »Oricax bi ne vršila svoje časiiikarske dolžnosti, ako bi r.c povedaki svojega mnenja gle- de na to vprašanje, pa tudi glede nazi- ranja, ki odseva iz gori navedenega elanka, kjer vabi -nekdo« vse pristasc »S. L. S. v eden klobuk. Iz tega ne ho nie, to povemo že danes. Cegav je klo- buk in kdo ga drži v roki, to mi dobro vemo, zato nas vanj ne bo zvabilo še tako lepo sirensko petje in naj to zc od- meva iz predalov »Slovenca« in »No- vega Casa«. (iorieani si od k nam nri- seljenili razdiračev ne bomo pustili ni- koli komandirati in če bodo gotovi kro- %\ še nadalje mešetarili s tem, da se bo- do skusili otresti sitnih ljudi na naš ra- čun ter delali za nje propagando, saun -da se jih s tem odkrižajo kakor sitni'i muh, nastopimo drugače. Ooričani si ne bomo pustili naprtiti od nikogar sramo- te in očitanja, da smo za politiko nespo- sobni. Vravnali bomo svoje korake po načelih V. L. S., ki določajo, da smo si med seboj enaki in zato bomo vstrajno nastopali proti ouim, ki hoeejo, da smo Oorieani manj kakor drugi deželani. Pod kuratelo se nc p u s t i in o deti o d nikogar. Naša samozavest je v tem oziru ueodjenljiva in skrbeti moramo, da vzbudi ta ideja med Ijud- sko inaso v tako odločni in krepki incri, da se ob njej razbijejo vsi noskusi takih nestrpnih in k nam pris« Mi ljudi, l.i nam hocejo biti za kuratorje. S Tolminskega. (Po volitvah.) Ža- lostni dogodki niinulega volilnega boja silijo mi pero v roko, dasi le težko ;i- šem vsled silne živčne bolezm. Ja? se sicer nisem utikal v ta volilni boj, kakor tudi ne v tisti, ki je bil pred par I ni, in sicer iz gotovih uzrokov, ki sem jih svoj čas slavnemu ureduištvu caznaiiii in ki tudi sedaj obstojajo. Na podlagi teh uzrokov sem lar.sko jesen vnii! ->l;. List«, ker sem bil že tri leta dolzau ua- ročnino. Nikar pa misliti. da sen na:oe,i »Novi Čas«. Na »Novi Čas« tiiscm bil nikdar naročen. in tako sem bil buz vsakega lista do sedaj. Vender ^em Va- se liste bral ob prili pri prijarcljih in nc prikrivam, bral sem tudi »Novi Ca>«. Posebno sedaj v minulen: volilnem Im ;u sem eital oboje liste. Sedaj sem pa. o- gorčen nad temi zalostnimi dogodki, iz- nova stalno naroeil "Prim. Li's» . Sedaj bi pa rad zapisui so rar o- pazk, mojih in vseh tukajšniih trezno- mislečih. Mi bi ne imeli nie prot; tenui, da sc osnuje stranka v stranKi z imem'M no- vostrujarji s svojim glasil un > Novi Čas«, ako bi ta delovala složno s staro stranko, ki se je vehko borila pred hii predno je prišla do tolike nioči, kakor- šno je imela do razkola, to je pred raz- kolom. Kako hude vjii'tvj beie je pre- stala z liberalci, agrarci, socialisti. l)e- lovala naj bi bila nova struiu slozno na ze obstcječi dobri bodlagi, popravlmla in dostavljala naj bi, kar je še nur-jkulo, saj več moči in več '>Ji vej zmorj m več vidi. A ves čas izhajanja >N. Casau se je opazovala neka mržiha do soro- dnih katoliških lism. stare struie, ki jc dosegla sedaj v volilnem boju ^voj u- porni vrhunec. Naravnost nezaslišano je, da ti- no- va. struja tu na Go; iškem pc suivlja \' ospredje dva \z sosednie dežele in so- sednje škotije, ko tu ne manjka doin.;- činov in naravnost predrzno je, da ie nova struja zahtevala, naj se ji staro- strujurji v tern pokore. Domačin ima prednost. Kaj bi se bilo zgodilo z nani', ako bi se bili predrznili mi na Kranj- skem kaj podobnega zapričeti,(?) na Kranjskem, kjer ni takih raziner kot na Ooriškem. Tarn se boriio edino proti li- beralcem; tu pa so še Lahi. To naj po- mislijo nam nasprctni listi, posebno »Slovenec'f, in s tega stališča naj se so- di minuli volilni boj. Ako bi ne bili no- vostrujarji kaj tako neza-slisanega za- htevali, to je ako bi bili pustili vodstvo domačinom, bi se bil dosegel sporazum prav gotovo. Dalje. Druga neodpustljiva slaba reč novostrujarjev, ki najbolj ka/.e osebno- sti, je ta, da so dr. Oregorčiču postavili protikandidata v gorah. Zraven naj se še p(;inisli kaj je pi- sal ».Novi Cas« v št. M). z dne \K julija. namreč: »Stara struja v C.ioriei podpirn liberalce", potem oh koncu lista: »ka- kor izvemo iz gotovega vira, je zvezn dr. (Iregorčiča s slovenskimi liberale gotova. Dr. (iregorčič podpira liberale.' ti ga bodo re-ševali v liribili... Koliko jt bilo na tem resuice, se je jasno pokaza- lo pozueje oh ožji volitvi v km-jčkih občinah. In sploh »Novi Casu v enomer z gotovostjo trdi zvezo z liberalci itd., kakor je le predobro znano. Tako za- vijanje in hujskanje je hudobno. Pozna- ino tudi mi na Tolmiuskein razmere do- bro. Ce bi bila nova struja v začetku jasno povedala, cenm je nastala in kaj želi, douiačine izpodriuiti in ptujce na- domestiti, bi bila vse drugače zadela pri ljudstvu. Zato naj se ne hvali, da je Iju- dstvo za ujo. Nova struja ni nič imela, in zato tudi uič izgubila ni. \ se drugače pa ua- sa stara S. L. S. iuieli smo veliku, šlo sc je za važne pozicije in celo va\ vodstvo in nasega voditelja. Torej jc uaravno, če smo se branili. Te moje in mnogih uasih treznomi- sicčih misli se mi je zdelo vreduo neksi- liko omeniti. I'porabite te misli v svoji'i listih v naso obrambo. Želeti je. da bi postala spet le eua slozna S. L. S.. toda ooklcr je '.lomaciuov iiai sc tujci n<; vsiljujejo v vodstvo. S Tolminskega, 14. avgusta. — Iz celega srea in iskreno castitamo k izve- litvi dr. (iregorcica deželnim posUm- cem: veselimo se. da so veleposestuiki jiopravili, Kar je zapeljano ljudstvo za- neniarilo. Resnično je, kar piše zadnja "(ioricac, da ie bila to vroča želja liud- stva. tudi pri uas je tako. Prav dobro je povedauo v ziu'iiii "Ciorici" v ciauku »Našc stališče«. via V< o d i v o d i t e 1 j v p o s a m c z n i h k r o ii o \ i u a h d r. m a č i n, to je edi- no pravicno in pametno, in ljudstvo pri nas to odločno povdarja in zalitc\a. > Slovenecu in nova struja bosta mo- rala s to mislijo sprijazniti, drugače sla- be posledice ne izostanejo. Ljudstvo prihaja polagoma k spo- znanju, da je nova struja zagrcsila äc'.h, ker ie skušala postaviti voditelja tuica. in ker ni privoščila dr. (Iregorčiču niti mandata v kmečkih občiuah. To dvoje obsoja novo strujo. Kanal. C. kr. ravnateljstvo dr/.av. zcleznict \" Trstu ie zavruilo prošnjo /. due 29. aprila 1910 za povečanje tovor- nega skladisča na postaji \- Plaveh. To v znanjc vsem posestnikom iz Plavij in Brd, na kojih zeljo ie bila prošnia vlo- zena. Sežana. Toca jc hudo razsaiala due 10. t. m. Od Sežane pa do Nabrežiuu imela jc veliko žetev. Tudi Proseka in Sv. Križa ni pustila. Skoda je ogroinna. posebno pa ua trtah in na turšici. Bog se nas usmili! Polilicni pregled. Odstop grofa Berchtold. Oiiciozni list »Deutsches Volks- blatt« poroča z due 15 .t. m.: \'černj •»c je v političnih krogih raznasala vest, da je odstop zunanjega ministra grofa Berchtold le vprašanje prihodnjih clni. Na podlagi infermacij, ki smo jih dobili od merodajne strani so te vest; preti- rane, ker bo grof Berchtold s cesarje- vim dovoljenjem vodii zunat-je p'\sle monarhije, dokler ne bo popolnoma lik- vidirana balkanska kriza. Najbržc so- bo grof Berchtold predstavil v jeseni dcle- gacijam, da opraviči zunanjo politiko zadnjega leta. Potem je mogoče, da fc po njegovi večkrat izraženi zdji odieg- ne javnemu delovanju. Koniiscirane cesarjeve besede I5olicija je v Zagrebu vdrla v ured- dištvo »Ohzora« in konfiscirala brzo- javko, ki jo je cesar postal romunskvmu kralju. Večjidel naklnrie »Obzora« je bil /a: dotiskan. Policija je uničila 5000 izvodov. To je prvi slučaj, da so zanud- le pri nas cesarjeve besede komikac-iji. DOGODKI NA BALKANÜ. Odrinsko vprašanje. »Echo de Paris« pravi glede odrin- skega vprašanja, da ni izključeno, da se bo na naslednji način rešilo. Bolgarija se bo odpovedala Odriuu in Tureija bw prevzela turški dolg, ki ga je imela do- slej Bolgarija. Taka rešitev bi muogo pomagala Bolgariji. h'rancoska vlada ui dobila se nalogc pečati se s tern vpra- sanjcin, a bila je obveščena o tem pre- dlogu po Rusiji, ki se neče pogajati s Turciio, dokler nc zapusti Odrina. »Lokal-Anzeiger« poroea iz .Peter- burga: Nemški, avstrijski, francoski in turski poslaniki, kakor tudi srbski in runnniski odposlunci so iuieli dolga po- gajanja z ministroni za zuuaiije zadeve Sasonovoin. C eravuo se varuje o pogovorih stroga tajnost, stoje gore- onienjeue državc pod utisoiu turske iz- jave, da Tureija ni samo odloena obdr- žati si Odrin, marvcč da nainerava z vso silo nastopiti proti krutostim Bolga- rov v Traciji. Turcija si pridržuje tudi prckoračiti Marico, da prisili Bolganjo v direktua pogajanja ž ujo. S temi sre- dstvi hoee Tureija vzeti vso veljavo sklepoin veleposlauikov, kar bi poine- nilo ddiuitivno zgubo Odrina za Bol- garijo. V Bolgariji upa.io na revizijo. Iz Sofijc sc poroea, da ui izzval turski odgovor nikakega ueiiiira, ker so tam gotovega mnenja, da se bodo vele- sile sporaziimele za energičen uastop proti Turciji ter tudi za revizijo buka- reške mirovne pogodbe. V diplomatienili krogih raetinajo z vso gotovostjo in zatrjujejo, da se bo predalo mesto Kavala Bolgariji. (IleJe Tracije se bo prisiljlo Turčijo, da sc bo umaknila do azijskih utrdb ce ne dru- gače pa s tem, da sc sproži energična zahteva po ureditvi maloazijskega vprašania. Sitnacijsko poročilo. \ nasprotju s poročili francoskiü listo\, da sc jc Rusija ze odrekla rcvi- ziji bukareske mirovne pogodbe. iziav- ljajo dunajska poluradna poročila, da še Rusija ni izdala tczadevne uradne yl- jave. Treba ie torej počakati, če se Ru- sija ukloni irancoskim zahtevain in opusti misel revizijc mirovne pogodbe, ali če bo se nadalic zasledovala p(>litiko zaščite in ojaeenja Bolgarske. Dokler ne pade tozadevua odlocitev, tudi Avstrija \ vprašaiiju revizije ne more zavzeti definitivnega stališea. Kljub temu oficijoziiciiui dementiju pa je dognano, da jc ruski veleposlanik Oicrs osebno obvestil grofa Berchtolda o sklepu ruske vlade, da ne zahteva \\?e revizije mirovne pogodbe. Oficijozni dement je torej mane- ver, s katerim poskuša dunajski zunanji urad prikriti oziroma olepšati svoj naj- novejši polom. l/iiaidliiva Avstriia. Po mnenju pariških vladnih krogov, bo dejstvo, da so sc odpovedale vse velevlasti reviziji mirovne pogodbe, ze- lo olajšalo razprave, ki se pričnejo sedaj o vprašanju obrambe posainezuih ua- rodnosti Tracije in Maccdonije. Povod temu razgovoru jc dal dunajski kabinet, ki se v prvi vrsti zivahno zanima za prebivalstvo albanske narodnosti. ki pride pod srbsko gospodstvo. Nova balkanska zveza. Clanek oficijoznega lista »Rouma- nie«, o katerem se naglaša, da je odkri- tosreno prijateljsko razmerje med Ru- munijo i;i Bolgarijo mogoče Ic, ako goji Bolgarska prijateljska čustva tudi proti ostalim balkanskim držav-mi, tohnačijo v diploiuatskih krogih tako, da se snuje med Rumuuijo, Srbijo, (Irško in Črno- goro nova balkanska zveza, ki je že ta korekoč perfektna, in da bo tudi Bolga- rija povabljena, da pristopi k tej zvezl. Nezadovoljna Bolgarska. »Agence Telegraphique Bulgare« pi/ :a: »Proicsorji tukajšnjega vseuči- lišča so odposlali zunaiijim ininistrom vseh velevlasti apel, v katerem izra- žajo svoje prepričanje, da bukareški mir nikakor ne more zagotoviti toli zaželje- nega mini, ampak bo imel za posledico pripravljanje novega, še strasnejšega prelivanja krvi. Zato prosijo vclesile, naj popravijo krivico, ki se je zgodila Bolgarom, naj zadovoljijo balkanske dr- dostiijejo ti podatki popoliionm, ker ho- eemo priobčiti lc približno celotno sli- ko našega šolstva vseh kategorij. od najvi.šjih do iiajni/jih. Cmvori se vedno o kulturi in iiaprcdku, zato io tudi po- trebno, da prestejemo enkrat tudi /a- vode, v katcrih se kultura in napredek podaja. Najvišji naš solski /avod na < unis- kem, takorekoe naša univer/a, jc cen- tralno semenišče v (lorici. Koncem 1. 1909 je obiskovalo ta zavod 78 kandi- datov, ,*>2 Slovencev. .VS Italjanov in s Hrvatov. Razmeronia je v zadniih lctiii število sloveiiskih ho^oslovcev prtvej majhno. nasprotno pa število Slovene vno dobrili posledic. O vzrokih te^a po- java tu tie homo razpravljali, ker bi nas to pripeljulo predalec z doloeenega po- ta. — Nato sledijo srednje sole, v prvi vr- sti giinnazija in realka. Oiinnazija inui danes eisto drugo lice kot takrat, kor so pravzaprav trije zavodi. 1. 1909 pa je bil še eden. Znaeilno pa je bilo za ta zavod skoro vedno dejstvo. da je bilo število nemških dijakov vedno zelo injhno, nasprotno pa število Slovencev skrajno moeno. Zanimivo je morda, ako povemo, da se je vplaealo v omenjenetn letu 10.650 K šolnine, kar se iiam viii za naše skromne razmere precej pre- vee. Oininazije za dekleta so pri nas še velika redkost, na Ooriskeni takega za- voda sploli ni, a dijakinj se je vendar že precej nabralo. Te obiskujejo kot ho- spitantinje poduk v moskih razredih. — Qoriska realka inia navadno največ Ita- ljanov, potem slede Slovenci, Nemeev tudi tukaj ni dosti. Šolnina pa znaša tu- di na tern zavodu lepo svoto 12.150 K za solsko leto 1909. Učiteljišče v Oorici je edino moško učiteljišče s slovenskim učnini iezikom. Poleg tega je iniola dežela še tri pri- pravljalniee za učiteljišče, katerih dve sti sedaj opušeeni, ostala je le še ona v Tolminu. Mem 127 slow učiteljščniki it bilo 69 štipendistov; šolnina se ne plu- čuje. Zensko ueiteljišče v Oorici je u- radno: nemško, slovensko in italjansk;). Po narodnosti je bilo 1. 1909 med goien- kami 152 Slovenk, 144 Italiank in etui Nemka. Štipendistk je bilo So. Yisjih trgovskih in obrtnih sol v Oorici in na Ooriškem sploh niniamo. V našem mestu obstoja le italjanska tr- govska sola, ki ima pripravnico in dva teeaja. Med vsemi gojenci ni niti enega Slovence, pač pa takoj v prvem letn d\ra Nemca. Ako Nemci shajajo z učnini iezikom, bi lahko tudi nasi fantje, dokler ne dobimo svoje trgovske sole in ne bi jim škodovalo, ako bi ta ali oni morda tain poskusil doscči višjo trgovsko i/o- brazbo. Zato je prav priiuerno, da izka- zujejo "trgmski nadaljevalni tečaiiu g.>- riskc trgovske zbornice tudi uekaj SIm- veucev. četudi ra/meronia le iiialo. (Ki 54 je bilo 7 Slovencev in 2 Nemca, vsi drugi Italjaui. /. vspehom pa je ta teCv.j dokoučalo le 3(> gojencev. C. kr. čipkarske sole iuiaiuo ua C\o- riškeui A\ v Cepovauu, v ISovcu, v Cei- knem in na l^ol-Otlici. \seli gojenk sku- puo so iuiele te stiri sole 209. največ Cepovanska. () vspelui in drugih zadc- vah manikaio vsi podatki. \' Mariauu v Furlaniji imauio c. kr. strokovuo solo za lesno obrt. ki je Stela S6 obiskoval- cev, v Foljanu pa c. kr. strokovuo solo za košarstvo že iz 1. 1S81. \' Sovodnjah obstoja sloveuski c. kr. potovalni tečaj (Wanderkurs) za isto obrt. Obiskoval- cev je bilo 1. 1909 24 in teeaj je dobil 400 K podpore. \' Knuinu obstoja od 1. 1903 laška strokovna sola za obrtno rl- sanje. kjer poučujejo štiri učne inoei. - \ sell obiskovalcev je bilo 46. od kate- rih je teeaj konealo le 1 ° s povoljnim vspehom. Obrtno-nadaljevaluih sol je bilo ua Ooriskein 1. 1909 14. Obiskovalo je te sole 2 88 Slovencev in 5 1 6 Italjanov. katero razmerje je naravnost neverje- tno z ozirom na število prebivalstva. Strokovni soli za kmetijstvo inianio dve, t. j., oba oddelka dež. kmetijske sole, ^tevilo slov. obiskovalcev je bilo 1. 1909 višje kot laških: prvih 40, drugih .v. Na stipendijah se je izplačalo 9.120 K. (jlasbeni soli sta v Oorici dve: sola pevskega in glasbenega drustva, ki je zaznamovana v štatistiki kot hrvaška in pa italj. filjalka glasbenega kouservato- rija v Trstu. Laskih gojencev 69, slo- venskih SO. Za umetno krojenje itnaino v D^olskem doniU" poseben teeaj. raziin tega so še štiri sole za ženska ročna de- la in sivanje. Vseh pet sol ima 327 učenk. Jezikovnih posebnih šol na Go- riškeni uimamo, razun kurz za hebrej- ščino, katerega vzdržuje judovska ver- ska obeina v Gorici. Raznih zavodov \v: bomo tu nastevali, ker njih gojenci pri- dejo ze v poštev kot šolska mladina sploh. Med višja dekliška izobraževali- šča moramo prišteti sedaj licej pri »šol- skih sestrah" in še par nadaljevalnih te- čajev v > ^olskem domuu. Olede ljudskih in meščanskih šol naj omenimo sledeče podatke. Javni me- ščanski šoli sti bili na Ooriškem 1. 1909 samo dve. obe italjanski. Ljudskih šol z italianskirn učnim iezikom je bilo 5 8, slovenskih 19 1, mešani dve, in ena nemška. Zasebnih meščanskih šol ni bi- lo, pač pa je obstojalo 11 zasebnih ljud- Vabilo na redni občni zbor . „Hranilnice in posojilnice v Dornbergu" registrovane zadruge z neomejeno zavezo, hi bo v nedeljo dne Zi augusta 1913 ob 3 uri pop, u društueni dvoroni. Dnevni red: 1. Poterjenje letnega računa. 2. Volitev načelstva in nadzorstva. 8. Morebitni predlogi. K obilni udeležbi vabi odbor. skill sol s pravico ja\ uosti in 4 brez '•: pra\ ice. Sloveuske so bile štiri. nein- ške štiri. Neiuski element se je pa od takrat očividuo poinncžil in pokrepil. V Ijudske sole s sloveuskiin ueuini je/.i- kom je liodilo skupuo 24.S65 otrok, v la- ške 13.%7 iu \ neiuske 165 otrok. \ se- ga skupaj je hodilo \ iavne ljudske sole \ 1. l°0l) na (ioriskem 39.d61 in v zase- bne šole 1.758 otrok, brez giinuazije, rc- iilke in drugih srednjih šol. Ceravno uisiuo v tern oziru na pr- vem mestu, veudar kažejo te številke, da na splošuo sola pri uas ni ravuo za- iieuiarjena. Seveda bode vsako prihod- n.ie leto prineslo novih zavodov in izo- brazba se bo veduo bolj širila. Naj oi uase ljudstvo bilo tudi zanaprej v tem o/.iru vedno skrbno in napredno ,kajti brez šol dandanes ne gre. Šolska izo- brazba je prvi pogoj vsakega narodnc- ga in gospodarskega napredka in le, ako bomo dovolj izobraženi, si bomo znali pomagati do boljše in lepše bodo- čnosti, katera čaka pridua in delavna liudstva. Poscbno bi želeli, da se obrtui in trgovski izobrazbi posveea več po- zornosti. kajti ravuo ti srednji stanovi pri nas se niso dovolj razviti. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst.....22, 69, 9, 85, 26. I l!I.W.IIktJ;ld!MflJ.M!ll.mi I m 1 ¦ 111 IJ^viil Äsbestmcementnh skriljevecfirmit) jeumeten kamen < najboljše vrde S HRI1ITDVE raVÄRNEzADRaz WEI//ENBACHq&TRIE/TINGI V /POONJE AV/TRIJ^KO GSffä ZA/TOP/TVQ IN ZALOCAÖ G GREGOR 1Č GQR1CA dzka ul.cajt.i Priporoča se, pod novini vodstvonu na novo urcjeiii hotel »Pri Ztatem Je- leiiu«. Istotam se sprejemajo abonenti po dogovoru po zelo ugodnih cenah. Najboljsi t'-eskl dobavni vir! Perje zablazln© po zelo nizklh cenah. %J7^V^.. ', J 1 W razi-epljpnega T'p^'V«.'¦•¦!^- ^' sivet:a vvry'1 2 K; -LjO " ''¦ ' boljšr- vrsto 2 K 40 v ; polubclo najboljše K 2 8(1 v; Čisto bclo 4 K: belo, puh 5 K 10 v; 1 kp iiaji'iticjšt> bclo razcepljcno 6 K A0 v, 8 K ; 1 kg puh-pcrja, sivo K 6, 7; bolo fino 10 K; najiiiu'jsc prsim 12 K. Poäiljalev 5 kg, poštnine prosto. Ugotovljena posteljrca oprava iz gostoga. rdoct'ga, plavojia. liclcga ali ruinen- kqstcga iiankinga: 1 pornica dolga 180 cm, ši- roka 120 cm tor 2 blazini vsaka po 80 cm dolga ter 60 cm široka s finim, trpcžnim puhom K 16 s pol-puhom K 20, s finim puhom I. vrstr K 24 ; posamozne pernice 10 K, 12 K. 14 K, 16 K ; blazino za pod glavo K 3, K 350. K 4. Pcr- nice 200 cm dolge in 140 em široko K 13, K 14-70, K 17 80 in K 21. Pernati madraei iz moč- nega križastega (iradlna 189 cm dolgi in 1 Hi cm iin.ki K 12-50 in 1480. Razpoäilja se proti povzetju, in sicer od Iv 12 poštniiH' prosto Nougajajoüo so zamenja ali pa se vzame nazaj tcr se vrne denar. I'.eniki za- stonj in poštnine prosto. 5. Benisch, Deschenifs st. QQ2, Češko. Štev. 2229 E Razglas Naznanja se, da javna dražba astaiil II. četrtletja, t. j. mesecev aprila, maja in junija 191Z začne v fetrtekdncll.Kcpt. 1913, ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in po- nedeljke od 9. ure zjutraj do 1. popoludne. Dne 13.. 17.. 20.. 24 in 27. sept, bodo od 10. do 12. ure prcdpoludne v dražbeni dvorani na ogled si. občinstvu dragocena zastavila. ki se prodajo na naslednji dražbi. V Gorici, 4. avgusta 1913. 0d ravnat*ljstva zastavljatnice. Kupujte samo dvokolesa „ALT ENA", francoske vrste.j ki so najtrpežnejši in na boljši bodisi za na- vacino rabo ali za dirke Sivalni strojiOiigmal „Victoria" so i.aipraklicimjši /.a vsako hiso. 1st' služijo za vsakovrstno ši- va nje in štikanje (vczenje).Stroj teeo brezäiimno in je jako trpe- žen. 1'uške, saiiw.'kres«1, slamo- reznic e in vsc v to stioko spa- dajoče predmcte se dobi po to- variiiški ccni pri Ivniki Reršeuani s Cuh, G O R I G A Stolni trg St. 9 /«¦^ .^^ *ma^. .^^ ^a^ ^Kl ä^*±. jOK^^msm^l^^. *mm „ilBlljau^ kreditna Ms pMiu v M Centrala LjubllQnQ- podruzüice: Celje, Celovec. Sarajevo, Split, Trst. ^ti^ikt glavnle« K e.ooo.ooo. --------- ---------------------------------------------------- ^gtf.&rvru jcakiad K i,000.OOOt Vlo2;e na knjiži(te po 43400. v tekof-em rnSunu po dogov(>.u. Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz - valut. j ==• Hskont menic =-------- Sprejenianje vrednot v varstvo in oskrbovanje. Borzna naročila. I — Stavbeni krediti. — Safes. Promese za vsa žrebanja. r Predujmi ^» vrednostne papirje. Nakazila v inozemstvo. Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. I Si.u.- na obroke. Kreditna pisma. _____________________ _____ .. | ._ .._____________t —----------------*- Izdaiateli in odgovorni urednik Anton navcar. Tiska »Narodna Tiskarna« (odgov. L. Lukezic.)