Stev. 23.
izhaja vsak četrtek
¡11 velja s poštnino vred ¡11 v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v stolnem
farovžu. Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
\ Mariboru 3. junija. i§7 >.
Tečaj IX.
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi
se no vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. —
Za oznanila so plačuje od navadne vrstice, čo se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Nekaj o našem kmetskem stanu.
Knez Alojz Lichtenstein je pri zboru katoliškega društva na Dunaji 18. maja spregovoril besede, ki so vredne, da njih premislimo. Rekel je in dokazoval, kako liberalci naš kmetski stan spravljajo na nič. V nekoliko letih bodo kmeti v večjih stiskah, kakor so bili pred 1. 1848. kot podložniki grajšakov. Nekedanji grajšački Salomoni so kmeta tepli s šibami, a liberalni Roboami ga trpinčijo s škorpijoni.
To se kaže povsod, kderkoli zavladajo liberalni nauki. Povsod pride zlato tele sedanjih dni, t. j. denar do -oblasti. Denar pa je podoben grudi kopnega snega. Dalej ko se vali, večja postaja. Sebični denar je po liberalnem gospodarstvu gospod v Evropi. Nekatere silovito bogati, druge pa v neusmileno uboštvo spravlja. V poslednjih 100 letih je število ubožcev, brezpo-sestnikov, strahovito narastlo. Na Angleškem, ki velja liberalcem za prava nebesa na zemlji, kmet-skega stanu več ni. Poprejšni kmeti so prišli vsi na nič. Mestni mogotci, liberalni bogatini so njih pozobali. Kmeti morali so postati hlapci, težaki in delalci zlasti v fabrikab, kder včasih strahovito revščino pasejo. Liberalni bogatini morajo sedaj 80 milijonov gold. na leto plačevati ubož-nine, t. j. dače za uboge. Na Francoskem še niso tako daleč! Vendar tudi tukaj so kmeti že sami mali posestniki, kakor pri nas v kozijan-skem in breškem okraji. Čedalje več njih pride na boben in se pozgubi med velikim številom — brezposestnikov in delalcev. Njih posestva kupujejo liberalni denarni mogotci, ter delajo iz njih latifundije, t. j. velika posestva za — lov, gozdarstvo, pašo itd.
Pri nas na Avstrijskem gospodari liberalizem še komaj 15 let. Ali že se vidi njegov nesrečni upljiv na kmetski stan.
Poprej je bilo sploh takih ljudi na deželi največ, ki so bili posestniki. Sedaj pase teh število čedalje bolj krči; iz posestnikov postajajo — težaki, siromaki. Enkrat se po smrti posestni-
kov navadno posestva cenijo previsoko. Naslednik se težko iznebi svojih dolgov. Se bolj nevarna je samostalnosti kmetskega stanu: sedaj od liberalcev na prosto voljo dano barantanje in raz-kosovanje zemljišč. Večja posestva se trgajo na kosce (ilike), na katerih nobena rodbina dolgo obstati ne more. Večjidel se taki kosci zopet prodajo; in kdo kupi? Največkrat kak „mestni gospod". Poprejšni posestnik pa je težak, viničar, najemnik. V žalosten zgled in dokaz so nam lahko Haloze, Slovenske gorice, Bizeljsko. Lepša posestva lezejo zaporedom v roke denarnih mogotcev po mestih in trgih. Bogati tujci pahajo kmeta domačina iz njegove hiše in zemljišča. Blizo Maribora je precej velika srenja, ki šteje samo 7 malih domačih posestnikov. Nadalje nam je liberalna doba naložila in še vedno nalaga davkov, kolikor njih še nismo nikdar poprej plačevali. Postave zoper odrtijo so liberalci odpravili in kmeta brez vse pomoči pred neusmiljenim oderuhom pustili. Kmetski stan je sedaj zadolžen, kakor še nikoli poprej. Dve tretjini njegovih dohodkov mu požrejo obresti ali činži. Skoro bo kmetsko ljudstvo delalo samo za davkarijo in pa za „špar-kase". V Galiciji, pa tudi že na Moravskem stavijo judovski podvzetniki (špekulanti) po vasnicali cele vrste hišic za svoje odrte kmete, ki so postali težaki, siromaki.
Sicer leze vse to še po malem. Ali začetek je storjen. Knez Lichtenstein ima prav: liberalni nauki, liberalno gospodarstvo, liberalno postavo-dajalstvo spravlja kmetski stan na — nič. Na Angleškem se je to že zgodilo, pri nas pa začelo. Temu se mora v okom priti! Kajti država brez trdnega kmetskega stanu je telo brez trdnih kosti.
Cerkvene zadeve.
Pobožnost do Srca Jezusovega obhaja 16. junija svojo 200 letnico. Kajti na ta dan je Jezus Kristus pobožni Margareti Alakok na Francoskem razodel in ukazal češčenje svojega presve-
tega Srca: Rekel njej je: jaz bodem vsem čestil-cem mojega Srca dal obilnih milosti, katerih v svojem stanu potrebujejo. Rodbinam bodem dal ljubezen miru, žalostnim tolažbe, vse njihove pod-vzetja bodem obilo blagoslovil; vsak bo v mojem Srci našel varno zavetje v življenji in smrti; grešnik dobi usmilenja, mlačni več gorečosti, goreči pa več popolnosti. Vsako hišo bodem blagoslovil, kder bo hranjena in češčena podoba mojega Srca. Imena tistih, ki ovo pobožnost širijo ohranim vedno v svojem Srci. . . . Ova pobožnost se je res začela čudno širiti. Cele rodbine, zavodi, društva, dežele in škofije so se že posvetile temu Srcu. Letos pa bodo sv. Oče 16. junija posvetili Jezusovemu Srcu ves svet, celo katoliško Cerkvo. V ta namen so razposlali do vseh škofov posebno molitev, po kateri se verniki lahko sv. Srcu posvetijo. Naš mil. knezoškof so njo na fare razposlali in ob enem naročili, kako slovesno da se ima 16. juni obhajati.
f Kanonik Jož. Tosi je umrl na Dunaji. Rajnki bil je iz slovenske matere rojen v Svičini blizo Maribora. Bil je izvrsten dijak mariborski, bogoslovec grački, potem kaplan, doktor in profesor bogoslovja v Gradci in je prehitro umrl kot kanonik pri sv. Štefanu na Dunaji, 51 let star. Nja učenost je bila res čudovita. Govoril je slovenski, jjnemški, laški in latinski. Umil je francoski, greški, hebrejski, sirski, kaldejski in arabski jezik. Šteli so ga med najučenejše dogmati-karje ali učenjake v verskih resnicah. Bil je tudi mojster v naturoznanskih vednostih, posebno v zvezdoslovji, geologiji in rastlinstvu, vseskozi pa jako ponižen. Zanimal se je tudi za nas Slovence; bil je ud Matice slovenske. Naj počiva v miru!
Pri č. s. uršnlinarcah v Gradci je za novo prednico izvoljena: č. s. Serafina Lang, rojena v Gradci 1. 1827.
Prusko preganjan je sv. Cerkve je letos samo od 1. januarja do 1. maja zadelo 241 mešnikov, 210 mestjanov in 136 vrednikov. Kazen vseh skupaj znaša zapora 55 let 11 mescev in 6 dni, plateža pa 14.843 fl. Iz tega lahko vsak razvidi, kakov nemir in razdraženost mora že biti na Pruskem. Kajti v enem nedolžno obsojenem je zadetih in razdraženih mnogo drugih sorodnikov, prijateljev in znancev!
Prvi ameriški kardinal, nadškof v Novem-York-u: Mak-Kloskej je rojen 1. 1810. v Bruk-lin-u, ki je tedaj bila borna vas. Sedaj pa je tretje mesto v Ameriki. Ni bilo ondi ne mešnika ne cerkve. Sedaj pa ima 1 škofa in 38 cerkev. Tako se množi v Ameriki prebivalstvo in raste sv. kat. Cerkva!
Pomanjkanje duhovnov na Češkem bo čedalje bolj občutno. Lani je umrlo 110 duhovnikov, a letos imajo samo 68 bogoslovcev pripravljenih za sv. rede.
Gospodarske stvari.
Pomoček kako nemirnega konja podkovati.
Če hočemo konja, ki je pri podkovanji zelo nemiren in se težko in z nevarnostjo podkovati da, te napake odvaditi, se nasvetuje sledeče ravnanje ž njim. Konju se daje navadna hrana, le voda se mu odtegne. Ko je tako skozi 24 ur žejo trpel, se pelje na prost prostor in pred njega se postavi škaf poln vode. Zdaj se začne konj rahlo z roko gladiti in poskusiti počasi rahlo nogo potegniti in jo vzdigniti. Konj bode berc-nil ali mahoma se škaf z vodo izpred njega dalje potegne, dokler zopet miren ne postane. Potem se voda zopet pred njega postavi in se mu pusti, da tudi jeden požirek pije, če se pusti mirno po nogah gladiti. Če po nobeni ceni ne pusti noge vzdigniti, se mu voda ne da in se zopet v hlev zapelje. Od 6 do 6 ur se ovo ravnanje s konjem ponovi in skuša noga vzdigniti. K večemu v treh dneh se tega ne bode več branil. Vendar se mora ostro na to gledati, da mu hlapci med tem časom ne dajo vode.
Ko je jedno kopito okovano, se da konju pol škafa vode piti. Tudi med podkovanjem je dobro, mu nekaj vode dati, če pa z nogo čuka, se mu voda hitro zopet odtegne.
Konj kmalu spozna, kam vse to meri in le malokdaj bode pri drugem podkovanji treba zopet tako ž njim ravnati, če se je le prvikrat dosledno ž njim postopalo.
Poglavitna stvar je: potrpljenje, lepo ravnanje in trdna roka pri vzdiganji in držanji konjske noge.
Gospodarska dela meseca junija.
V	hiši in dvoru. Skednji in žitnice se morajo dobro osnažiti in prevetriti, zrnje premetati, pnter se pridno zineta in iz njega maslo kuha.
V	hlevih. Hlevi se morajo marljivo znažiti, gnoj vsak dan izkidati (zavoij zelene klaje), konji in goveja živina večkrat kopati, ovce pa striči. Koncu tega meseca se puščajo vrženi prasci za pleme; svinje se o veliki vročini ne smejo ven goniti, treba jih je večkrat kopati, kar jim zelo tekne. Mladi petelini se kopijo in gosem veče perje izpiplje.
Na polji in travniku. Kasni lan in vodena repa se seje, zeljno sadike, ki so izostale, se z drugimi nadomestijo, sladko korenje in krompir se okopava in prahe tretjokrat orjejo. Seno se kosi in na senokoše, kjer je mogoče, brž voda napelje.
V	vrtih in sadovnjakih. Drevesa se cepijo in okulirajo in sicer na vzhodnih in večernih straneh. Presajena drevesa se morajo marljivo zaljivati in živi ploti obrezati. Špargel se od Janževega ne porezuje več. Na vrtu se mora vse marljivo okopati in pleti, gosenice in drugi mrčes zatirati.
V	vin ogradili in hmelj n i ki h. Dokler trs cvete, naj se ga nikdo ne dotakne. Ko je ocvelo, se začne vez. Hmelj se mora k drogom napeljati in okopati.
V	ribnikih. Karpi in klini mečejo ikre. Iz žle-mastih ribnikov se žlcma izvozi.
V	ulnjaku. Zdaj bučele najbolj rojijo, toraj se mora na rojenje marljivo paziti in roji ogrebati.
Log in lov. Drevesnice se morajo dobro varovati, brestovo seme nabirati. Če je kaj posekanega ali polomljenega lesa še ostalo, se mora iz loga izpraviti. Gledati je treba, da gozdni požari ne nastanejo. Ptice roparice in mlade race se streljajo in zanjke nastavljajo.
Ali se ima puter že pri medenji soliti?
V naših krajih večidel te navade nimajo, drugače pa ravnajo na Angleškem, v Holandiji, Nemškem in po drugih severnih krajih. Smo sicer o ti stvari že v jeclni prejšnih številk nekaj govorili, ker pa je puter ne le za gospodarstvo, ampak tudi v trgovini silno važna stvar, hočemo to stvar še bolj natanko si ogledati. Kakor smo že omenili, se po severnih deželah ves puter od najboljših do zadnje sorte poprek soli, med tem ko se v južnih naših deželah le tisti puter soli, ki je namenjen za to, da se dalj časa hranuje.
Da bodemo pa mogli razsoditi, ktero ravnanje je koristnejše, poglejmo, kako sol na puter deluje.
Po soljenji se teža že napravljenemu putru nič ne poviša; kajti po soljenji se putru, kterega je treba dobro pregnjesti, toliko vode odvzame, kolikor soli se mu je pridjalo.
Iz tega sledi, da ima soljen in nesoljen puter pri sicer jednakili snovih in jednakem medenji blizo jeduako veliko meščobe v sebi, kakor to preiskave učenih možev kažejo.
Tekočina, ki se po soljenji iz putra izgnjete, pa obstoji iz vode, sirovine in mlečnega sladkora in nekoliko pridjane soli. Sirovina in mlečni sladkor ste pa tisti snovi, ki v navzočnosti vode raz-krojitev putra, t. j. žoltanost njegovo najbolj podpirajo. Na tem spoznanji leži kuhanje masla, kjer se meščoba vse navzoče vode, sirovine in mlečnega cukra oprosti.
Po soljenji se putra res nekoliko manj na pravi, ker se vse nemastne snovi izločijo, ali s tem pa postane toliko bolj trpežen, posebno tudi že zarad tega, ker v njem ostala sol daljo razkro-jitev zabranuje.
Ker se pa skoraj vsa jedila, h kterim se puter pri kuhanji jemlje, tudi solijo in večidel ljudi, ki puter sirov zauživajo, ga tudi solijo, zato taka navada naših krajev, puter ne soliti, ni prava in dobra, posebno tudi zarad tega ne, ker se sol, če se puter že pri narejanji soli, tudi bolj jednako-merno po celem putru razdeli. V toplejših krajih se vrh tega puter še bolj težko hranuje, kakor v hladnejših severnih.
Pa tudi za tistega, ki puter zmcta, je soljenje brž pri narejanji putra koristno, ker se po pri-djani soli smetena rajši zmede, ker sol v mleku sirovi no od meščobe ločiti pomaga. Soljen puter se pusti nekoliko časa stati in potem se še le pregnjete, kar vse nepotrebne in putru kvarne delke bolj popolno odpravi.
Konoplje se s soljo z velikim haskom gnojijo. Na oral se jemlje 30 funtov soli. Pridela
se več konopelj posebno pa se ta strošek poplača po veliko tanjšem in lepšem predivu.
Tržne novosti. Zrnje sedaj v ceni sploh stoji, ali celo pada, posebno ječmen, oves, tur-^ šica, tudi krompir in slama ležeta na nižje. Vse se zanaša na dobro letino. Pšenica velja v Peštu 3 fl. 90, na Dunaji 4 fl. 10 kr. v Varaždinu 4 fl. 30, v Mariboru 4 fl. 40, v Celovci 5 fl. v Lju- . bljani 5 fl. 10, v Šoštanji 5 fl. 20, v Mahrenbergu 5 fl. .50 kr. Repno seme je v ceni poskočilo, ker bolhe na Ogerskem in Hrvatskem re-pico ali ogršico hudo pokončavajo. — Striženje ovčje volne se ravno koncu bliža, zato še nima trdne cene. Plačuje se po 160 fl. Živina, posebno goveja pridobiva na ceni. Vino pa popolnem stoji. V Mariboru se lansko vino za 80 fl. štartinjak le težko proda. Obetajo že samo 60 in 70 fl.
Na Bizeljskem pa, kakor slišimo, ga plačujejo po 100 fl. Kolje postaja čedalje bolj drago, 10—12 fl. tisoč. Drva mariborski špekulanti sedaj marljivo kupujejo po nizki ceni, da bodo poznej drago prodajali.
Sejmo vi do 13. junija. 4. junija v Mariboru — 7. junija v Jurjevem kloštru, v Mariboru (ži-vinsk), v Brežicah. — 8. junija pri sv. Martinu nad Slov. Gradcem, pri št. Miklauži na polji (Pri Sotli). — 9. junija v Pilštanji, in na Laškem. — 10. junija pri sv. Primoži pri Celji. — 13. junija na Blanci pri Sevnici.
Dopisi.
Iz Ljubljane. (Občni zbor banke „Slovenije".) K občnem zboru zbralo seje danes v čitalnični dvorani 18 delničarjev, ki so zastopali 481 glasov. Trgovinsko poročilo poveda, da je vsled sklepa izvanrednega občnega zbora 17. avgusta pr. 1. 15 % ua vsako delnico doplačati, na 2337 delnic doplačalo, 1356 delnic pa je opravilni svet moral kljubu več dovoljenih vplačilnih obrokov neveljavnih spoznati. Škod se je v pretečenem letu plačalo 243. Račun kaže po kaduciranih delnicah še 278 fl. 28 kr. dobička. Opravilni svet naznanja da kupona za to leto plačati ne bode mogel. Vendar pa na dobrem obstanku našega domačega zavoda sedaj več dvomiti ne smemo; posebno, ker se je nadjati, da vsi gg. delničarji bodo še zanaprej naš zavod z vso svojo moralično močjo podpirali.
Za predsednika bil je soglasno izvoljen g. Miha Starč, grajščak v Mengšu, v opravilni svet pa po odstopu nekterih gospodov ti - le gg. Andrej Jeglič, Peter Kozler, Valent Krišper, Fr. Potočnik, K. Rudež, dr. Poklukar, Peter Grasselli, Hugo Turk, Jože Zenari, za namestnike: Primož Ribničkar, J. Matevže, Pavel Skale, Drag. Florjan, za pregledovalce: Drag. Žagar, Luka Robič in
Janez Vičič in njih namestnike Jožef Lozar in Ant, Verhunec, sami možje, od kterih se sploh trdi. da so za ta posel uajsposobniši.
Opravilni svet se je že o tem pogovarjal, da se bo na to gledalo, kako bi se uni delničarji odškodovali, kterih delnice so se neveljavne spoznale, ker se trdno upa, da se banka v kratkem na trdne noge postavi. Po g. Kan. Urhu se je stavil predlog, da se pribodnemu občneinn zboru prepušča, kako se ima eventuelni dobiček obrniti, da se bo vsem ustrezalo in se bodo v tem smislu pravila spremenila. — Vidi se, da zdajšui voditelji imajo resnično voljo pošteno iu vsem na korist se žrtvovati. Ako bodo še naši agenti pošteno delovali in naši prijatelji domačega zavoda ne zapustili, smemo se res nadjati, da ta naš zavod v kratkem krepak postane, kakor tudi gosp. dr. Janez Bleiweis to izgovarja, ki zaupnico predlaga zdajinemu vodstvu banke s tem, da soglasno predloženi račun potrdi, kar se je zgodilo. —
Iz Slatine. (Opazka zastran dopisa v št. 21. „SI. Gosp.) Ko sem bral v zadnjem „Gosp." omilovanje svojih sosedov in poročevalca, da se nauk za kmete v Ogrizekovi hiši ni delil v Sloyenščini — me je sililo na smeh in sem si mislil samo: v Ogrizekovi hiši? Hvala Bogu tako daleč še nismo prišli! Saj se poznamo. Luca pozna nas kmete, ki ne trobimo v njegov rog, in mi poznamo Luceta, iu vemo, da raje proda funt tele-tine po 10 kr., preden kaj slovenskega dopusti v svoji hiši. No pa tudi grof Gundaker nebi tega odpustil, katerega je volil za držav, poslanca. Luca namreč še tega greha ni storil, da bi bil kedaj volil Hermana in to zato ne, ker Herman baje Slovence ljubi; zato je Luca tudi kaj pisano gledal prejšnjega kaplana g. Antona, ki so nam kmetom radi kaj po slovenski povedali, česar še se hvaležno spominjamo; ravno drugače kakor je Luca učil. Včasih smo bogali Luceta, ter smo nemškutarili, včasih pa g. Antona in bili smo Slovenci. Pri zadnjih volitvah za držav, poslanca smo se držali g. Antona. Sedeli smo skupaj na dan volitve pri Lucetu, ter se spogovorili, da čemo z Lucetom potegniti. G. Anton so nas pa vse skupaj dobro poznali, ter na vse jutro prišli Luceta obiskat in potem šli z nami v Rogatec. Brez g. Antona, Mikuša iu Zurmana — slava trojim možjem! — bi nas Luca gotovo bil opeharil z Guudakerjem. Luca z nami slovenski baranta, kedar je pa Bürgermeister, takrat pa le po nemški! Da ga le veseli nemškutarija! Ti pa ljubi sosed ne terjaj slovenskega uka v njegovi hiši in se ne jezi, če tujci z nami nočejo po domače govoriti. Saj so tujci — tujci in večjidel dobri pru-saki. Bolj jezljivo je, če se domačin tujca dela! Pa brez zamere Luca! Saj sva si drugače dobra!
Od sv. Roka na Sotii. (Farovž pogorel). Tukaj ob virih Sotle. kjer je dolina ozka, stoji na desni strani na Štajerskem farna cerkva sv. Roka s farovžem na strmem bregu. V dolini na levi
strani Sotle na Hrvatskem pa je grajšina grofa Emilija Palffy-ja.
Pri grajšini je kapela sv. Joana Nepornučana. God tega svetnika obhajamo vsako leto slovesno. Letos na binkoštni ponedeljek je fajmošter sv. Roka svoje farmane v procesiji tje sprevajal in opravil rano službo božjo. Ko župnik domov pride, najde streho svojega farovža v, ognji. Ves je pogorel. Zavarovano ni bilo nič. Skoda se ceni na 2000 fl. Ker je fara majhna in večjidel malo premožna bo jako težko šlo s stavljenjem novega farovža.
Maribor. (Varujte se goljufnih igralcev.) Že večkrat je „Slov. Gosp." svaril pred goljufivimi igralci, ki se po Mariboru in okolici potepajo, in kogar v svoje mreže vjamejo, tega ogulijo: pa vse zastonj. Te dni so v neki krčmi pri sv. Jožefu zopet nekega posestnika iz Kaple, g. P. domu gredočega vjeli, ter mu 70 gold. izpulili. Goljuf jc na mizo položil 3 orehove lušči-ne, v eno je djal malo krogljico, potem obrnil, nekoliko pomešal in dal staviti, v kteri bi bila krogljica. G. P. je stavil 2 gold. in je dvakrat zadel; zdaj po nagovarjanji okoljstoječih stavi viši znesek, in zgubi, ravno tako drugokrat in take naprej, dokler ni šlo 70 gold. po vodi. Prepozno je spoznal, da ima z goljufi opraviti, in ko je pro-til, da jih bo pri gosposki zatožil, so se mu smejali, ter ga strašili, da, če to stori, bo za 20 gold. kaznovan, ker je za visok denar igral. Goljufi so se smejali, on pa se je solzil in šel žalosten na svoj dom. Naj bo vsak previden, kdor ima v Mariboru kaj opraviti, da mu goljufivi igralci žepa ne izpraznijo.
Iz Terbovlj. (Strela ubila.) Sredo pred Telovim je na visokem Rečkem polji nad južno železnico v Trbovljskej fari huda ura 191etnega hlapca na mah ubila, ko je k vlaki gonil. Gospodar Urlep bil je ravno par sežnjev za brano zaostal, deževnici z nogo pot odkazovat. To ga je smrti rešilo. Samo le omamilo ga je. Tudi vola padeta ter omamljena se dolgo valjata, pa izbrihtata se zopet, ter drug za drugim vsak svoj kos jarma domu privlečeta. Fanta je udarilo vrh desne rame in ga grdo zmlelo. Nagle in nepre-videne smrti varuj nas o Gospod!
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Kranjski deželni zbor je v svoji poslednji seji sklenil izdati slovar, v katerem bi bile iztolmačene besede hrvatske in slovenske. Potem je zahteval, da se naj šole bolje nadzorujejo, kakor se je to dosedaj godilo. Ob enem je močno ugovarjal temu, da vlada slovenščino zatiruje in paha iz gimnazij, iz realk in iz učiteljskih pripravnic.
Gališki zbor je osnoval ostro postavo zoper pijančevanje. Nespametni Rusini prosijo iz samega sovraštva do bratov Poljakov za večjo ponemčevanje. Vsakdo čuti, da imamo na vse
strani hude sovražnike, zlasti Pruse. Zato- nas veseli, kedar slišimo, da se za našo vojno kaj srečnega zgodi. Tako tudi sedaj, ko slišimo, da je cesarski major Uhacij izumil in vliti dal nove kanone, ki so po 1500 silovitih strelih še popolnem nepoškodovani. Ali to našim liberalnim pi-sačem ni po volji. Vedno nam godijo, naj si damo na Pruskem za dragi denar napraviti Krup povili kanonov. Tako, denar bi naj Prusom vphali, in vrh tega še se bati imeli, da nam njih še Prusi kde naglo ne poberejo? Te dni so močno reko Donavo potegnili bliže mesta Dunaja, ker so njej pripravili više 7000 sežnjev dolgo novo strugo; kar je stalo veliko milijonov fl. in 5 let dela.
Na Ogers k eni se je začelo volilno gibanje. Minister Tisza se je že oglasil za poslanca v De-breczina, mesto Eperies pa namisli potegniti s Sen-nyeom. Tega moža konservativna stranka je osnovala nov list: Kelet Nepe (narod vzboda). Romuni so imeli na Erdeljskem shod in sklenili, da ne volijo. Naj Madžar razsaja, dokler se sam ne pogubi in potopi — v p rešilnih dačah in gospodarskem neredu.
V	hrvatskem saboru je dr. Makanec hudo napadel bana i hrvatskega ministra; uni mu je le sluga, ta pa listonoša madžarskega ministra. Nobeden mu ne varuje dovolj samostalnosti hrvatske dežele.
Vnanje države. Nemškega cesarja zapo-redom obiskujejo vsi sosedni kralji in kraljici, ker se ga bojijo. Ravno sedaj je pri njem švedski kralj s kraljico vred. Da vsled tega Prusom greben raste, to vsakdo lehko veruje. So pa tudi že hudi, zakaj se kuja belgijski in danski kralj, da ne pride v Berolin.
Franzozi se v svojem državnem zboru zopet kregajo, deželi pa nove dače nalagajo. Ravno sedaj so vrgli večji davek na s o 1. Lahi sicer pred celim svetom trdijo, da se od Prusov ne dajo zoper sv. Cerkev ščuvati. Vendar v djanji drugače ravnajo. Zaprli so te dni palermskega nadškofa. K a r 1 i s t i močno napredujejo. Imajo že četverno armado. Te dni so na 3 krajih zmagali in poveljnika sovražnega brodovja usmrtili in več ladij potopili. Crez leta dni bo Don Kar-los gospod vse Španije.
V	mali Aziji na Turškem bil je strahovit potres. Više 2000 ljudi je ubitih.
Za poduk in kratek čas.
Novoeelje.
S. Med gradovi na slovenskem Štajeru zavzema v vsakem obziru častno mesto grajšina Novoeelje. Krasno grajsko poslopje je lepe spodnje savinske doline najlepši kinč. Nje posestniki, pa, če tudi ne slovenske krvi, so bili večjidel udani ali vsaj ne nasprotniki našemu narodu. Sedanji posestnik, za vse dobro vneti, knez Leon Salm, I
ima velike zasluge za ustanovljenje banke Slovenije, kterej je predsednik; njegova sina princa Alfred in Juri, sta bila med prvimi udi katol. tiskovnega društva in kar je za našo slovstveno zgodovino jako zanimivo v novoceljski grajšini je 1. 1848 narodni duh prešinil ter vzbudil prvo slovensko pevkinjo in pisateljico Franciško Haus-m a n. —
Novoeelje ti je pozidano na levi strani velike ceste, ako greš iz Celja v Ljubljano in sicer l3/* ure od Celja in '/i ure Pre(l Žalcem. Grajšini nasproti na desni strani tik ceste stoji velik kam-nat križ, ki se daleč na okrog vidi. Podlaga križu je velik štirioglat marmor do 200 centov težak z nemškim napisom: K božji časti postavila grajšina n o v o c e 1 j s k a leta 1842. — Na njem stoji križ iz črnega marmora z lepo pozlačeno podobo Izveličarjevo. Visok je ta križ 35 črevljev.
—	Na levi strani ceste pred vbodom v drevored, ki pelja h grajšini, so odprta iz kamna umetno izsekana vrata, pred kterimi kamene klopi trudne potnike vabijo k počitku. Skozi ta vrata po 200 sežnjev dolgem drevoredu prideš do velikih grajskih vrat. Tu še le poprej nekoliko z drevoredi zakrito poslopje vidiš v njegovi veličastni lepoti. Grad je štirioglato poslopje, 120 stopinj dolgo in 40 stopinj široko, postavljeno v lepem no-voitaljskem slogu po načrtu cesarskega grada Schonubrunna pri Dunaji. Postavil ga je Anton grof Gaisruk med leti 1754—1760, blizo razpadlega grada Brumberga. Zato še ljudstvo zdaj Novoeelje tako imenuje. Pravljica pripoveduje, da so streho starega celjskega gradu na Novoeelje postavili, kar ni res, pač pa so menda kamenja od ondot dobivali.
Kakor na straži stojita pred grajskimi vrati na visokih kamenih stebrih Samson in Herkulj, mojsterski podobi preteklega veka. Velika vrata, skozi ktera se le vozi, so slogu primerno krasno izdelana. Nad njimi visi pozlačen grb Gaisrukov. Na vsaki strani pa so manjša vrata, skozi ktera ljudje navadno hodijo. Velika lopa je vratom primerno po štirih kamenih stebrih v 3 dele razdeljena. Ako prideš skozi vrata v grad, vidiš na desno veliko obednico, na levo pa lepo grajsko kapelico. Tlak v kapeli jo iz belega in rndečega marmora lično sestavljen; stene so z zlatim lepo-tičjem ozaljšane, strop pa je z imenitnimi podobami na presno zmalan. — Pod zemljo ste dve lepi kleti v kterih je prostora za 52 štrtinjakov vina.
—	V prvem nadstropji je mnogo manjših sob, ki so se nekdaj rabile za pisarne in za stanovanje uradnikov. V drugem nadstropji zasluži pred vsem omenjena biti velikanska dvorana, ki je 27 črevljev visoka ter sega skozi tretje nadstropje in še pod streho. Tlak je tudi tukaj z raznobrojnimi kamenimi ploščicami lično sestavljen, ki so z marmornatim prahom ometane. Obokov strop je ma-lan z umetnimi podobami, n. pr. cesarica Marija Terezija od vilinskih duhov obdana daja grofu
Gaisruku njegove pravice, ključe komorske, časti in grb. Skozi stranska vrata prideš iz te dvorane na balkon nad velikimi vrati. Iz tega balkona se ti razgrinja čaroben razgled po celi savinski dolini in po prijaznih bližnjih hribih. — Na obeh straneh dvorane še je cela vrsta sob, napolnjenih s kraljevskim pohištvom. Omenimo samo tako imenovano kitajsko, potem, grofovsko in pomorsko sobo. Slednja se tako imenuje, ker so na preprogah po steni namalane luke jadranskega morja. V ,3. nadstropji je tudi množina sob, pa manjših. Tukaj je tudi grajsko gledišče.
Dragocenih stopnjic, ki vse 3 nadstropja vežejo, ne smemo prezreti. Kajti zraven lepo spletenega železnega omrežja, nahajajo se v ležeči legi na vsakem konci stopnjic po 2 kamnati podobi v človeški velikosti. Predstavljajo paganske vile in rojenice. Tudi te podobe so delo mojster-skih rok. — Na vzhodni strani grajšine, brž ko ne ca torišči starega Brumberga, stoji veliko gospodarsko poslopje. Na zahodni strani ima vhod v obokan s kamnatimi stebri podprt konjski hlev, v kterem ima 12 konj prostora. Od severne strani je vhod skozi dvojna vrata v obokan in tudi s stebri podprt hlev za 20 krav, in v drugi temu Čisto enak hlev za 40 volov. Nad hlevi je razun različnih shramb, jako lepa žitnica. Opaziti je vredno da je to poslopje okolj in okolj s kamnom pbdzidano in da so vsi podboji pri vratih in oknih tudi iz kamna. H grajšini še spada dobro vredjena sušilnica za hmelj, drevarnica, ledenica, hram za družino in kozolc.
K. Pravi odgovor. V životopisu P. Smeta iz jezuit, reda, slavnega misijonarja v severni Ameriki se bere sledeče.
P. Smet jezdi nekega dne do oddaljene po staje, da bi se pri obilnih svojih misijonarskih opravilih na parobrodu prepeljati dal. Ker je pa konj, kterega jezdi, že star iu slaboten bil, mu na daljnem potu opeša in krepne. Misijonar ,od-veže sedlo, ga na ramo zadene in gre pešice da-lej. Ko pa pride s sedlom na rami do zaželjene štacije, ga popotniki čakajoči na parobrod, z glasnim zasmehom sprejmejo. P. Smet pa mirno od-loživši sedlo v kot se vsede k mizi, da bi pri po liči piva otrujene ude okrepčal.
Vse zabavljivce prenaša tiho. Naposled se mu bliža krivoversk pridgar, t. j. pridgar takih, ki so od prave vere o d p a d 1 i, in priliznjeno vpraša: Oče misijonar, kako pa to, da Vi sedlo nosite? Misijonar odgovori: zato ker je prešnji nositelj krepnil. Oho — pravi pridgar, ali ste mu dali pred smrtjo tudi poslednje olje? — Ne — odgovori O. Smet. — To bi bila Vaša dolžnost. — Kajti ravno kar pred smrtjo je mrhasti konj odpadnik postal. Pridgar je nos pobesil in —šel.
Razne stvari.
(Grof Ferdinand Brandis) v Mariboru je postal komander papeževega reda sv. Gregorija in telegrafov predstojnik g. Kralj je dobil vitežki križec istega reda. Blagi grof je vrl podpornik naše katoliške reči in mnogoletni predsednik kat. društva v Mariboru.
(V poslednjem občnem zboru Matice slov.) bili so vsi od Novic, Slovenca in Slov. Gosp. priporočam za odbornike izvoljeni. Za predsednika na mesto Koste so postavili očeta Slovencev: dr. Jana B 1 e i w e i s a. Slava mu!
(Ustrelil^ se je 25. maja v Mariboru sicer priden in zvest vojašk vodja, (Führer) J. Žnidar, doma iz Konjic, in sicer zavolj neke babele, ki ga je zapustila. Nespametna, grešna ljubezen je pač že veliko nesreče učinila!
(Pri sv. Misijonu v Cmureku) štejejo 4500 oseb, ki so pobožno sprejele sv. Reš. Telo. Namenjeni misijon pri sv. Jurji na Stifingi pa je c. k. glavarstvo prepovedalo zavolj osepnic, ki jih pa ondi nihče nima!
(Vojaških vaj) v Mariboru se udeležuje 1600 reservistov. Vaje bodo trajale do 6. junija. Zamudniki pa bodo še dalj časa morali ostati.
(Hlev fajmoštra v) Poličanih je nekdo užgal. To je v kratkem 5. požar v Poličanih. Požigalca ne morejo dobiti. Sum leti na nekega učitelja pa komija.
(Tatovi v Št. Lenartskem okraji) so ukradli Lovr. Kotmanu v Gastaraji 100 pintov vina, Jerneju Vogrinu 2 kravi, in Jak. Zemljiču v Ročici 1 tele.
(Nesreča na Dravi.) Pri Vuhredu se je hotel J. Vajdel s svojim sinom peljati črez Dravo v malem čolnu. Toda veslo mu obtiči v neki skali in ko ga hoče izmekniti, pade v reko in zgine v valovih^ Sin se je rešil.
(Štajerska hranilnica v Gradci) je obhajala petdesetletnico svojega obstanka in pri tej priliki 193.000 fl. razdelila na dobre namene, večjidel — v Gradci.
(V laških toplicah) je med 20 topličarji 1 polkovnik, 3 majori, 2 nadlajtenanta, 1 vojni komisar, 2 vojna oskrbnika.
(Ploha in povodenj) ste pri Skomrih in na Paki pri Konjicah skoro vse, kar je bilo posejanega odnesli in raz njiv poplavili.
(Poljedelska razstava) bo letos v Slov. Bistrici 11., 12., 13. septembra. Priprave so se že začele.
(Celovški liberalci) so pokazali svojo grdo nestrpljivost s tem, da nečejo v mestnem odboru z vrlim g. Rosbacherjem zborovati, ker so ga vrli Katoličani izvolili, liberalca pa zavrgli. Hočejo vsi odstopiti. No, le poberiti se in dajte bolj strplji-vim ljudem prostora!
(Za katol. pol. društva) imenitno knjigo kneza Lichtensteina: Die lnteressenvertrettung priporočamo. Dobi se za 60 kr. po nakaznici pri Carl Satori, Wien. (Wallnerstrasse, 7.)
(J. Želimek) v Ptuj i, eden največjih viaotrž-cev, tudi knez haloški zvan, je umrl.
(/Stekel pes) je v Jurovcik pri Ptuji obgrizil več pesov. Pazite in varujte se nesreče!
(Za družbo duhovnikov) so nadalje vplačali čč. gg. Klančnik 50 H. (doolačal), Pole 21 fl. Jaklič 11 fl.
(Spremembe v Lavantinski Škofiji.) Prestavljeni so čč. gg. Francišk H i r t i za kaplana stolne farne cerkve v Mariboru. — Ivan Prešern v si. Bistrico, — Vinceucij Plaskan v š. Jur. pod Rifni-kom, — Franc D ovni k v s. II pri slov. Gradci. — C. g. Anton Kavčič, kaplan stolne cerkve je stopil v začasni pokoj.
(Dražbe.) 4. junija Juri Klasinc v Podovi, 2201 fl. — Jan Krajner v Lugaci, 200 fl. — Mat. Podgajšek v Šmarji, 2360 fl. — 5. junija Jož. Esih v Gorenjivasi, 3195 fl. — Kari Paterno pri sv. Lenartu (2. gič.) — 7. junija Anton Romič v Pristovi, 350 fl. — Katarina Kmetic v Račah (3. jič.) — 9. junija Jan. Turnšek v Loki, 240 fl.
Duhu, spadajoče premakljivo blago predavalo: živina, krma, drva, sodi, vozovi, pohištvo v skupni vrednosti 3795 fl., potem sad, ki še stoji na zemljišči, izvzet je sad v vinogradu in v lesu.
Dražba se bode vršila 2. junija 1875. pred-poludue od 9-^12 in od 2—5 ure popoludne in ako bo treba tudi 3. in 4. junija ob istih urah na prostoru posestva pri sv. Duhu. Začelo se bode s izklicavanjem setva in sadu, potem pride na vrsto živina, krma, vozovi in naposled pohištvo in ostalo premakljivo blago. Vsak, kateri kaj izdražba, mora takoj plačati in izdražbeno rečod-! praviti. Kupec setva nima pravice zavolj ogiija, vode, toče ali kake druge nesreče terjati, da 8£ mu pri plačevanji dražbene svote kaj odpusti.
Konjice 23. maja 1875.
Gnttfrieti Sehtniett,
c. kr. notar kot sodnijsk. komisar.
G. Janko Pajk, profesor i lastnik slovenske tiskarne v Mariboru je 1. junija t. 1. zgubil svojo preblago soprugo roj. Wellner. Umrla je po dolgej in hudej bolezni. Vsi znanci in prijatelji mu izrekamo svojo milo-valno sočutje.
ttazfjla*.
1-3
Tržna con si
pretekli teden
V Mariboru
Pšenico vagan . Rži	„
Ječmena „ Ovsa „ Turšice (koruze) i Ajde Prosa Krompirja
Sena.....
Slame (v šopkih)
„ za steljo Govedine funt . Teletine „ Svinjetine „ Slanine .
con t
fl. kr.
4 j 00 3 ! 70
3 I 50
2	J 20
3	I 10 2 i 60
V Ptuju
V Celju
V Varaž-dinu
fl. [ kr._ 4|-
3 ' 30
2 J 10
2 I 95
2	I 10
3	| 20
1	i 30
2	-1 ! 40
fl. : kr. ti. kr.
Od c. kr. okrajne sodnije v Konjicah se vsi tisti, kateri bi kot upniki imeli kaj terjati iz zapuščine 25. aprila 1875, brez testamenta umrlega Franceta P i nt ar j a, posestnika pri sv. Duhu, potem tisti, kateri so omenjeni zapuščini kaj dolžni, tukaj opominjajo, naj se v petek 11. junija 1875 pred poludnevom ob 9. uri glasijo v pisarnici c. kr. notarja, kot soduijskega komisarja, g. Gott-frieda Schmieda v Konjicah. Inače zgubijo upuiki, 1 ako po izplačanji že oglašenih nič ne ostane, vso nadalječno pravico do zapuščine, zoper mudne dolžnike pa se bode pravdensko postopalo.
Konjice 23. maja 1875.
(¿Ollfiifti St-fttniftl,
c. kr. notar.
za sirarja,
)a.)
1 90
I.oterijne številke:
V Gradcu 29. maja 1875: 38 35 66 45 41.
Prilodnjo srečkanjc: 12. junija 1875.
Ttazfflas.
C. k. okrajna sodnija v Konjicah naznanja, da se je na prošnjo Mat. Gregoriča, jeroba ma-loletnih otrok Franca Pintarja dovolila prostovoljna dražba, pri kateri se bode k zapuščini 25. aprila 1875. umrlega Franca Pintarja, posestnika pri sv.
Na kr. gospodarsko-šumarskom učilištu v Križevcu v Hrvatskoj nanijestit če se sirar, koj umije svakovrstni sir praviti. Plača mu je na po-godinu 120 for. a. vr. a od prodanoga mlieka pripada mu 5% ' bezplatni stan.
Ako je neoženjen, dobiva hranu v ratarskoj kuhinji i l1/» hvat drvah; ako je oženjen ili vodi svoje knčanstvo, dobiva 3 hvata drvih i 3 voza granja na godinu, 4 vagane pšenice, 4 vagane rži, 6 vaganah kuruze, 1 vagan sočiva, 25 funt soli i uživa vrt od 400O0; napokon ga ide za opanke relutum od 4 fr. 50 n., jedan par novih čižamah i 2 vedra vina.
Molbenice, obložene krstnim listom i inimi svjedočbami o vještini u pravljenju raznih vrstili sira, o tjelesnom zdravlju i dosadanjom službovanju valja do 26. lipnja 1875 podpisanomu rav-! nateljstvu podnesti.
Ravnatel jstvo kr. gospodarsko - šumarskog učilišta.
Priporočba.
France Krašovic, pozlatar
cerkvenih podob in vseh v to področje spadajočih del, ki je že pri znamenitih mojstrih na Dunaji delal v popolno zado-voljnost, se je sedaj stalno naselil v Celji v gosposki ulici h. št. 21., ter se priporoča za obilna naročila preč. duhovščini in vsem farnim predstojnikom.
Spričevalo.
G. Franc Krašovic, cerkveni pozlatar v Celji, je pri podpisanem že večkrat altarje, tabernakelne in podobe Svetnikov vpodoblal in zlatil. Njemu v priporočbo pri preč. duhovščini kot sinu domače dežele rad potrjujem, da so njegova dela prav zala in okusna in je on pravi mojster svojega rokodelstva in zasluži vsestranske pohvale.
V Grižah 24. maja 1875.
Matija Arzenšek,
župnik m. p.
Naznanito.
Nove cerkvene ure najnovejše in najboljše skladbe nareja prav po ceni
Vencel Czalaiui,
urar v Ptuji.	2—3
Kdor se hoče o izvrstnosti njegovega dela prepričati, naj se obrne do cerkvenega predstoj-ništva V Ptuji, pri Svetinjah, Veliki Nedelji, Ormuži, Središči, in Sv. Miklavži, kamor je nove ure iz-gotovil.
m * 4» 4 A * •
Dr. Joh. Stepischnegg
advokat
pri
sv, Lenartu v slovenskih Goricah.
začel je svoje poslovanje
1. junija 1875.

4-19
Važno za kmetovalce!
m
mm zalogi
za Štajersko, Koroško, Hrvatsko in Kranjsko
Mariboru
Nr. 91. v Gračkem predmestju Nr. 91.
so za prodajo pripravljene najizvrstniše gospodarske mašine, na primer: mlatilnice, koje se gonijo ali s soparom, vodo, vitalom ali z rokami, potem: mašine za košenje trave, detelje in žita, razne mašine sejaluice, mlini za šrotanje in za drobno mlenje, drnz-galnice in stiskalnice, koruzo-lušniki, plugi, brane, mlinske žage, vinske puinpe, male
brizgalnice, gasilnice, pipe itd. itd.
Ondi se dobivljajo tudi zvedenci, ki dobro umejo vsakovrstno mašinarsko delo na primer: stavijenje mlinov, žag", žgan jarij, izdelovanje nilin-silcili koles itd. itd. Prevzamejo se tudi
rsakojaka ti o tirna popravila
in to po najnižji ceni.
I
H
6
H
M K