67 končalo. Končalo se je tudi zelo pomemb­ no poglavje iz zgodovine trentarskega planinstva. Knjiga je opremljena z reprodukcijami gorskega cvetja slikarja M. Sivinija ter J. Havlička, z motivi iz Trente. LIKOVNA RAZSTAVA V TRBOVLJAH B. Marušič Planinsko društvo Trbovlje je organiziralo skupno z likovno sekcijo RELIK Svobode­ Center v Trbovljah desetdnevno likovno razstavo umetniških del, ki so jih ustvarili udeleženci - slikarji v letošnji VII. slikar­ ski koloniji na Vršiču. To kolonijo že vrsto let organizira v Tičarjevem domu na Vršiču PD Jesenice. Najprej je bila razstava teh del v Kranjski gori, nato pa je bila v celoti prenesena v Trbovlje. Dne 11. oktobra je bila raz­ stava odprta v likovni galeriji Delavski dom v Trbovljah ob navzočnosti številnih pla­ nincev, likovnikov in predstavnikov javne­ ga in družbenega življenja pa tudi drugih občanov. Uvodne besede k razstavi je imel T. Lenarčič, razstavo pa je odprl predsed­ nik PD Trbovlje Tone Sterniša. Razstava je bila odprta do vključno 20. oktobra t. l. in sicer vsak dan v popoldanskih in večernih urah. Nosila je naziv: Naš pla­ ninski svet. Likovna razstava v Trbovljah Svoja dela v akvarelu in olju, vseh je bilo 35, so razstavljali naslednji sl ikarji: Peter Adamič, Janez Ambrožič, Branko Čušin, Nika Hafner, Janko Korošec, Helca Kras­ nik, France Kreuzer, Pavel Lužnik, Tine Markež, Dolfe Pen, Tomaž Perko, Marjan Pliberšek, Ernest Špiler, Tone Tomazin, Jože Trpin in Tomaž Železnik. Med udele­ ženci sta bila tokrat prvič tudi dva člana trboveljskega Relika Helca Krasnik in Ernest Špiler. Razstavo si je ogledalo veliko število ob­ čanov, predvsem pohvalno pa je, da se je je ogledalo veliko število učencev osnov­ nih šol in dijakov srednjih šol iz Trbovelj. čudovit je gorski svet, naj si bo v naravi ali pa upodobljen v olju ali drugih tehni­ kah. Razstava v Trbovljah je potekala v zna­ menju 65-letnice obstoja PD Trbovlje. Otvoritve razstave se je 11. oktobra t. l. udeležila tudi skupina jeseniških planin­ cev pod vodstvom Jakca čopa. T. L. NAŠE JAME, 18 (1976). Izdaja Jamarska zveza Slovenije. Strani 116. Ljubljana, 1977 žal naša tako rekoč edina Jugoslovanska speleološka revija (če izvzamemo zagreb­ škega Speleologa, ki je še bolj nereden) zopet zamuja skoraj celo leto. Kot vse re­ vije, se tudi ta bori s finančnimi težavami in na~~ščaj?čimi stroški tiska. Doslej je urednistvu in glavnemu uredniku dr. Radu Gospodariču uspevalo vse zapreke uspeš­ no prebroditi in vsako leto je bila pred n~r:rii !epo opreJ?:lljena in na dobrem pa­ pIrJu tiskana revI1a z vrsto zanimivih č lan­ kov. Vsebina se deli, kot običajno, v tri dele: Med. razpravami je večina predavanj, ki so bila na sporedu 9. zborovanja sloven­ skih jamarjev in raziskovalcev krasa, junija 1976 v Preboldu: Srečko Kvas je podal pregled osamljenega krasa v Savinjski dolini, klubski kolega D. Naraglav pa zgodovinski pregled raziskav teg_a območja. D. Novak je podrobneje ~re1 skal vodne razmere v zaledju turistične Jame Pekel. O podzemeljskih polžih v o~amljenem krasu Posavskega hribovja je pisal J. Bole; T. Novak in Nace Sivec, pa sta preiskala živi svet v pegmatitnih ja­ mah pri Ravnah. V nadaljevanju sledi 3. nadaljevanje pre­ gleda dela na Osnovni speleološki karti Slovenije. To nadaljevanje obravnava Do­ le~jsko in ~el Notranjske. F. Šušteršič po­ ~aJa meto~1ko prera~unavanja jamskih po­ ligonov z zepnim racunalnikom. Rajko Pavlovec povzema, kaj je pisal sredi preteklega stoletja o našem krasu in kraških pojavih geolog A. C. Morlot. Obi­ skal je Istro in sosednja področja ter se spušča l tudi v pojasnjevanje nastanka kraških pojavov. Mate Zekan iz Splita piše o arheološki vsebini jame Katunište pri Klisu. V - ~r_ugen:i_ delu_ revije nahajamo med Po­ roc! l1 k~aJ~e prispevke, med njimi je naj­ boli za~ImIvo ~oročilo o raziskovanju Male Boke, Jame pri Slapu Boka pri Bovcu. Na 41 e_kskurzijah so jamarji prodrli 1355 m dalec v masiv Kanina, jame pa še ni ko­ nec. Vhod v jamo leži precej nižje od vhoda v j amo pri slapu Boka, iz jame pa občasno priteka tudi voda. Slede organizacijska poročila, poročilo predsednika na občnem zboru; poročilo o„sedmem kongresu speleologov Jugosla­ vI1e_ v Herceg Novem, 1976; poročilo 0 t~etJem mednarodnem simpoziju o slede­ nju podzemeljskih voda ter vest o obisku pri sovjetskih speleologih. Na koncu sledijo knjižna poroči la in ocene. Ne smemo pa mimo uvodnega nekrologa dr. A. Šerka. Od njegove nesrečne smrti bo minflo prihodnje leto trideset let. z obsežno analizo njegovega dela na krasu se mu j e revija skušala primerno oddol­ žiti. V vsebinskem pregledu zadnjih letnikov opazujemo usmeritev v znanstveno sfero ~rasoslovja in manj v tehn ično jamarstvo, cemu_r pa se uredništvo zaradi podpore s stra~1 ~s.? ni n:ioglo_ iz~gniti. Praktični ja­ marJI, k1 Jih bolJ zanimaio problemi jamar­ stva s tehnične strani, v reviji lahko mar­ sikaj pogrešajo. Naročniki , ki jih revija zbira predvsem iz vrst jamarjev, ki so organizirani v 27 jamarskih društvih šlrom po Sloveniji, pa bodo v nadaljnih letnikih zahtevali zase nekaj več. Uredniški odbor bo, upamo, tudi ta oreh zlahka strl. LUCIEN DEVIES NE BO VEČ PISAL KRONIKE D. Novak V »La Montagne et Alpinisme• 1977/1 je sicer odprta zelo znana, zelo ugledna in dragocena rubrika •Alpinistična kronika•, vendar o njej ni duha ne sluha, pač pa novo uredništvo sporoča: »Lucien Devies se je v resnici odločil, da ne bo več so­ deloval v naši reviji. Ker ne želi, da bi obravnavali vzroke njegove odločitve - vemo pa, kdo stoji za tem, se pač moramo s tem sprijazniti. Resnično obžalujemo, ker ne bo več sodeloval, saj dobro vemo, da je zaradi njegovega dela in njegovih pobud revija ,La Montagne et Alpinisme' dosegla mednarodno veljavo, priznano po vsem svetu.• N_ova redakcija je namignila, da se je De­ vIes za odstop odločil • pod pritiskom ne­ koga iz CAF. V čast Deviesu je na tej strani namesto rubrike celostranska slika vzhodne stene Mante Rosa, torej Punta Gnifetti (560 m), kjer poteka smer Devies­ Lagarde, ki sta jo plezala Devies in La­ gar~e 17. jul. 1931. Lahko rečemo, da je Dev1esova rubrika tudi pri nas uživala po­ polno zaupanje in da j e Devies rad uvr­ ščal v svoje lapidarne zapise tudi uspehe na~ih povoj~ih navez, poznal pa je tudi nase predvoJne plezalske dosežke in imel z nami osebne stike. Na zadnji skupščini FFM _ (Fed_eration_ Fra~<,:aise de la Montag­ ne) J e bil Dev1 es izvoljen za častnega predsednika. V tej številki je mesto alpinistične kronike zasedla problematika varstva narave: Re­ zervati v Južnih Alpah in problematika doline Nevaches. O tej izčrpno piše Jean Bocognano, ki je pred nekaj leti prišel na vodstveno mesto v CAF in pri njegovem glasilu. Nova je rubrika •Pisma bralcev« In »Bi­ bliogratija•, ki v tej številki objavlja pred­ ysem. literaturo o naravnih parkih, domačo in tuJo. Nova je tudi rubrika »Oprema In tehnika•. V tej številki je obširen zapis o lavinskih detektorjih, med katerimi je na­ štet tudi •Lawlnenspecht« (YU). Clankar pa obravnava predvsem švicarski »Autop­ hon« in avstrijski »Pieps•. T. O. HERBERT TICHY - šE PIŠE Dr. Herbert Tichy je bil pred 20 leti v prvem planu svetovnega popotništva pa tudi himalaizma. Njegov osemtisočak Co­ Oju mu je sekal pot med najimenitnejše 68