kljub term, da je Titov volilni zakon tok, da so vsi
voiilci, ki se z njim ne strinjajo, od volitev izključeni, Titovi
komunisti strašno rohnijo proti opoziciji. Hudo jih boli če dejstvo,
ds se je v Titovini sploh našel kdo, ki je upal javno povedati,da
se s Titom in njegovimi metodami ne strinja. 5e huje pa jih grize
opozicija, ki jev inozemstvu in ki s svojim delovanjem ustvarja
v javnem mnenju velikih zavezniških narodov vedno bolj rastoče ne-
razpoloženje proti Titovim diktatorskim metodam.

Milovan Djilas je v belgrajski Borbi izlil ves gnev
:ia  rovarjenje opozicije. Objavljamo par odstavkov, da bodo naši
bralci vedeli, kaj Titove komuniste najbolj jezi-

'•Nobenega poštenega Jugoslovana ne more presenetiti, če
sliši klevete proti politiki ljudske fronte, bodisi doma ali iz
inozemstva, bodisi iz ust znanih političnih osebnosti, bodisi iz
vrst skupinic, ki se imenujejo stranke, pa tudi ne iz ust takih
pritlikavih žalostnih kreatur, kakor je Grga Zlatoper, ki so spo¬
sobne prodati za eno samo tablico čokolade, svojo vest in svojo
domovino in svojo dušo." - ( Grga Zlatoper, daje na londonskem
radiju komentarje o političnih dogodkih).

M Ti manevri"opozicije" so .preračunani na povzročanje
zunanjih težko6 naše dežele, na oviranje notranje konsolidacije,
na obnovo in izgradnjo naše dežele. Ti manevri so malone vedno
preračunani na to, da bi izzvali nekakšno pomoč "opoziciji” od zu¬
naj in ne toliko, da bi zbrali ljudstvo na platformi ali programu
"opozicije" (opoziciji., s tem programom še nikjer, ni prišla na dan..

Delo začasnega parlamenta je že v naprej onemogočilo
mnoge manevre, ki jih je bila pripravila, ali ki jih dela sedaj
"opozicija" na čelu - če opozicija sploh ima čelo, vodstvo - z Mi¬
lanom Grolom. V prvi vrsti so se slišali očitki, da v Jugoslaviji
ni svobodnih strank razen Ljudske fronte, ki pa da je zopet samo
stranka, ne pa enotna organizacija raznih skupin in stranic. Toda
zakoni so dovolili stranke in tudi stranico Milana Grola. Govorilo
se je, da v Jugoslaviji ni svobodnega tiska. Toda zakoni so dovoli¬
li svoboden tisk tudi skupinam izven ilonte, a Milanu Grolu je da¬
la vlada na razpolago tudi papir, da bi izdajal svoje .glasilo,ki
naj bi se imenovalo - o, narobe svet! -"Demokracija" itd. itd.

Skratka; "opoziciji" je omogočeno, da bi šla med ljud¬
stvo,pod istimi pogoji in v istih okolnostih, v katerih gre tudi
Ljudska fronta.

Toda"opozicija" bodisi da noče na volitve ali pa pojde
samo na okrožnih listah. To je "Politika" objavila včeraj. Kmalu
bomo slišali iz inozemstva, seveda tudi iz ust Grge Zlatopera pre¬
ko londonskega radia, da Grol ^ato noče na volitve, ker opozicijo
oviramo v njenem delu, ker jiniomogočena udeležba na volitvah, ker
je na stotisoče državljanov - pristašev "opozicije" izgubilo vo¬
lilno pravico ("Ewening Standard" je nedavno pisal, da je v Jugo¬
slaviji ■izgubilo volilno pravico Cofi  državljanov. Gospod Grol in
Grga Zlatoper bosta najbrž to število zmanjšala - zaradi večje ver¬
jetnosti, takole na 30 c /o),  To bo najbrž tudi pretveza gospoda Grola
čisto v skladu z njegovo reakcionarno> dvolično "demokracijo".

kaj pa ja prav za prav razlog tako--'taktike "opozicije"

9 » \

v volilni borbi?

Pivi6. Razlog je v slabosti opozicije, v ten, da opozi¬
cija ninn no6i ned ljudstvom in da bi bila pod demokrati6nini vo¬
lilnimi zakoni kakršne je izglasoval Začasni parlament, v volilni
borbi stAovito poražena.Neznatno število tistih najbolj vnotih,
ki so bili med vojno dejansko vojaki tretjega rajha in Ducejevo
Italije, je izgubilo volilno pravico. Red njimi so seveda tudi pri-
šiaši gospoda Grola in"opozicije".

Drugi6. Razlog je v tem, ker ho6e ''opozicija" nadome¬
stiti svojo slabost doma s tujo močjo iz inozemstva. Ona lahko do¬
seže to samo, 6e netožno, t.j.  lažno prikazuje položaj v-Jugo¬
slaviji. Toda kakšno pomož lahko dobi, da bi s pomožjo inozemstva ;
prh j o mož doma povežala? Svojo mož lahko p o ve 6 a samo, ce bi ji kdo
Iz inozemstva pomagal obnoviti staro stanje v Jugoslaviji, spremeni¬
ti temelje nove Jugoslavije. To pomeni, da bi se mogla njena mož
ioma povežati samo, 60 bi kdo prisilil narode Jugoslavije ,  da bi
50 odpovedali svojin pravicam. Ona hože spremeniti ob s iti jurpmvoi,  sm?-'
je. Ker pa nima dovolj maži, cfen»bi ga spremenila demokrati žimi'
cotom, t.j.  z udeležbo v volilni borbi, hože doseži to z nekakšno
Inozemsko intervencijo. Primor Bolgarije je za njo zelo použen.
loda ne glede na to, da Jugoslavija ni Bolgarija, je treba ugoto¬
viti, da že se je bolgarski opoziciji posrežilo trenutno provari-
tš bolgarsko ljudstvo, naša "opozicija” nina za to nobenega izgle-
la.

Zato sleparijo ljudstvo vsi tisti, ki govore o nekakšni
jomožiiz inozemstva, ki nismo nikoli razbijali zavezniškega blo¬
ka, terivež smo bili njegovi naj zvestejši pristaši.

Opozicija se lahko pri nas trudi, lahko so posluži po¬
moči iz inozemstva, s ara o v ten primeru, 6e bi pri nas ne postopali
po zakonu, že bi vladala pri nas nered in nezakonitost.'

LiuD ram

\  ■

imajo

sprevode

Ljuoljana, zažetku sept.

Po ljubljanskih ulicah je vežen direndaj. Vedno kaj
organizirajo, da je po cestah vpitje, vendar se žedalje bolj op?
da so judje siti vsega in da se ogibljejo takih, stvari. Po ulicah
so povečini otroci in pa mlada dekleta, ki jih naženejo v Ljublja¬
no od drugod. Ped njimi je seveda mnogo takih, ki pridejo v Lju¬
bljano samo zato, ker je zastonj, sicer pa ne soglašajo z njimi.
Volil: kraval delajo po ulicah vojaki, zlasti takrat, kadar so v
Ljubljani Rusi. Pred 3  tedni, so bili v Ljubljani ruski oficirji,

vojaki že ob pol šestih mimo Uniona in
100 vojakov, ki so peli vedno isto pesom,
Rusija", "živel Stalin! " Takrat. J„4,,-.px4,-Šla,.......

40  Italijanov, ki so ob 11  ponoži vpili

Pred 14  dnevi so se vrnili s krškega

so vsako jutro korakali
sicer tri žete po kakih
ki se konžuje z "Živela
V Ljubljano tudi kakih
sred Unionom "Eviva Stalin"

polja udarniki. Iz tega so napravili velik pomp. Seveda sprevod z
godbo po mestu. Bili so otroci od 14  leta navzgor, korakali so v
šesterostopih, razvr-šženi so bili po parih fant - dekle. Vpili
so. "Rožerao kralja, hožemo Tita!" Peli so neko pesem o komsomolcih
in še neko drugo tujo pesem. Pozneje so ni povedali, da je bila
tp himna kominterne. Ljudje bi silno radi povedali vse to angleške¬
mu konzulu, pa se boje, ker OZNA pazi na vsakogar , ki gre h kon¬
zulu. Tal: strah vlada tu pred OZNO, ki ni niž drugega, kot GPU na
slovenskih tleh ali pa Gestapo, vendar pa je bil postopek slednjo
veiiko milejši. Kdor torej no verjame, da vlada pri nas ž±s.ti ko¬
munizem, naj pride sam in naj si ga od blizu ogleda^- Vam, ki ste
tam, je še dobro. Vsi mi. vas blagrujemo.

o

O  pokolju naših vojakov prihajajo še v^-dno T .oročil
::i se v bistvu strinjajo, le v štvil].:.-'.h je včasih razlika.

Fo pripovedovanji ošividoev je bilo v ko6evju pobitih
in civilistov -okoli 3.000. Nekateri pa, trde, dr. jih je
ve6. Vsekakor je število 3.000 nepretirano. Svojo žrtve
so komunisti vlažili iz Kočevja v štiristopih v s ari ih spodnjih hla-
z m e po dva in dva. Ve 6 in or. a so jih p ono tali živo v na¬
ravno, 30  n globoko in 30 ni široko j mo, kateri so robova podraini-

sani skalnati v j mo. Bi-

da vodo

vojakov
bilo še

6ah in zv

30 n

a., da bi kdo
so nepopisni

ra

li

ne ušel.
in str,

šni

Fantje so morali
prizori. Ljudj.

sani skalnati v
pripovedujejo,

za
da
veš
so
le

ki je
"Vsak

veš' takih jen. Za domobranci so peljali cele vagone živega apn-
so jih pokrili. Po apnu so polili še nafto, da se je vso skupaj
dni kadilo. 0 ton pripovedujejo po vsej Dolenjski. Ljudje pa
tako prestrašeni, da bodo pokazali prostor, kjer se to nahaja P
takrat, ko bodo popolnoma varni življenja.

0 pokolju 1.300 naših fantov v Hrastniku poroča ošivid
ušel z zvezanimi rokrni in prestreljenim vraton iz jane.
donobranec je inel roke zvezane na. hrbtu tor je bil z žico

san

Tako zvezanih
so jih str;

je

je

na

mo

išno

bilo sirupa j
rušili. Na

roki nad 1akton privezan k tovarišu,
po deset. Preden so jih pometali v j
povelje so se morali vleši na tla in takoj zopet vstati, Cšivido
pravi, da je bila ena sama taka vaja hujša od smrti* Žica se je
vsem fant on zarezala do kosti. ITašo mladino so v Hrastniku pred
smrtjo pretepali s koli, na katerih so bili nasajeni dolgi noši.
Vsi so bili razmesarjeni, celo glave so padale proš. Splošno pre¬
pričanje je, da so komunisti pobili vešino fantov. Fantje so bili
na smrt dobro pripravljeni. Drug drugega so vzpodbujali."

HA S''RT SO RILI OBSOJENI
sledeči hrvaški generali in višji
častniki-, Artur Oustoviš, Djura
Grujiš, Virko Gregorič, Slavko
Skoliber, Julij Fritz, Ivan To-
r-še vic, Vladimir .'etikoš, Ivan
Karkulj, Franjo Djal, Vladimir
Majer, Miroslav Slaher. Bogdan
Majetiš, Ivan Severovič, "uiton
Nardeli, Josip Sole.

V Al CERI KO BI RADI. Ameriško
veleposlaništvo v Belgradu je
objavilo, da opaž; , da. so se raz¬
širile netočne vesti, 6- š,da
organizira aner.vlada preselitev
jugosl. otrok v US . Zgodili so
se sluč;ji, da so osebo, zapelja¬
ne s teni vestni, napravile ne¬
potrebne strpske za potovanja v
Belgrad. Ameriško poslaništvo
še ni v st-miju sprejemati prošnje
za potne liste.

TITOVA P ORoCEV ’.LSiC.. AGENCIJA
T.1TJUG ZANIKA; Z ozirom na vest
posebnega dopisnika anatolske
agencije iz Aten, "da so komu¬
nistične stranko Jugoslavije,Gr¬
či je, Bolgarije in Albanije po
dvomesečnih razgovorih odiočile
da ustvarijo, enoten urad s ka¬

terim se poenoti akcija proti
vsakemu vmešavanju ne. Balkanu",
smo pooblaščeni izjaviti, da ju
ta vest od z-četka do konca po¬
polnoma izmišljena in da jo njen
jasen cilj, da izzove nepovolj’.
odnošaje z zapackami zavezniki,

" aAaADNI  BLOK" JIM NE Gr
V  RAČUN. Moskovska Pravda in I_r
snaja zvezda silovito napadat-
idejo o zapadner.i blolru ter pr Ata,
da je ned vojno zadostoval' mo¬
čna protirhitlcrjevslca zveza in
da po vojni ni pot.eba nobenih
novih zve;- in blokov, ker ta z. -
dostuje.

NE IRI V ITALIJI. Pred krut-
kim je izbruhnila v Neaplju stavka,
delavcev in nameščencev poštnih,
telegrafskih in telefonskih u~
radov, ki zahtevajo povečanje
plače, ker vlada velika draginja.
Ko je obiskal Neapelj' italina jski
min.predsednik Parri, da bi pomiri',
nemire, -ki so nastali zaradi upo¬
rabe nemških vojnih ujetnikov s
strani zavezniških oblasti, jo
naletel na demonstracijo sovražno
razpoložene množico pristaniških

f

delavcev.Knožica j e obkolila av¬
tomobil in navalila nanj, pre¬
tila in vpila ter žalila pred¬
sednika. Parriju jo 2  velikimi
težavami uspelo, da je prižel
do neapeljskega letališča.

S TANKI SO ZAVAROAVLI PRE¬
STOLONASLEDNIKA KUliBERlA. Daily
Tclegraph javlja, da je inela v
Riitu republikanska stranka zbo¬
rovanje in da so iz varnostnih
razlogov Kvirinal, ker stanuje
prestolonaslednik Hunbert, s
tanki in oklopnini avtomobili.

Ni bilo sicer nasilnih dejanj,
t  poz 'r, ki jo prejšnji ve6er
'izbruhnil c Castel Poncianu,kjer
biva neapeljski knez daje mar¬
sikaj slutiti.

TI $0 PA OZDRAVLJENI. V
Italijo se vražaj o italijanski
vojaki iz Jugoslavije, ki so
jih Titovi partizani zajeli po
kapitulaciji Italije in so bili
več ali nanj prisiljeni bojeva¬
ti se za "osvoboditev Jugosla¬
vije" v Titovi vojski. Ti voja¬
ki strahovito napadajo Tita in
komunizem, govoreč o nas in za
nas. Tako so v Rimu na postaji
rrenestina iz Titovine vračajo¬
či se vojaki zagledali italijan¬
ske kolodvorske sestre s kladi¬
vom in srpom na rokavu in niso
mirovali, dokler jiri niso ten
znakov strgali raz obleko.

V Viterbo se je vrnilo 3*000
Italijanov, ki so partizanili
v Črni gori, in so komunistom
zažgali Časa di Lavoro, Don ko¬
munistične strani-.e in vsako agi¬
tacijo in vsak nastop v prid ko¬
munistom v kali zatro.

V TARANTU so se te dni stre¬
ljali Poljaki in komunisti, ki
niso hoteli pospraviti z zidov
komunistične reklame.

DA NE/B0110 KARDELJA PODCENJE¬
VALI! Sl.poročevalec piše 28.t.m.:
Danes so v Londonu naši predstav¬
niki, resnični predstavniki naše
države, našega ljudstva. 2e prvi
odmevi nastopa naše delegacije
v Londonu dokazujejo, da gleda
danes zunanji svet na novo Jugo¬
slavijo z drugačnimi očmi. Krog
naših prijateljev se kljub ro¬
varjenju detroniziranih dvornih
in čaršijskih ter belogardisti¬
čnih klik z vsakim dnom bolj Al.-.
ri. Jug r oslnv±.j r n 'užeLvu danes V

tujem svetu ugled, kakor ga ni še
nikdar doslej.'" - Domišljavost!
Žalostno pri ten ugledu, ki ga T:-
tovina uživa, je to, da nas bo
pripravila ob Primorsko in Koro¬
ško ! Tolažilna pa- je trditev, da
glada zunanji svet na Titovino
"danes že z drugačnimi očmi".

RAVNATELJSTVO SLOVENSKE
BEGUNSKE GIKNaZIJE  V LIENZU OBJAV¬
LJA i K privatnim izpitom naj pri¬
dejo učenci ir učenke 4 . in 5.- cim
in se javijo triko j ob prihodu v
ravnateljevi pisarni v Zli. sobi
17. barake. S seboj naj prinesejo
vsaj po eno odejo in skledico z
žlico. Kdor namerava delati izpit
čez drugi ali višji razred, nora
prinesti dokaz o uspešno končanem
prejšnjem razredu. Izpiti bodo
končani do 11. okt. Naznanilo o
sprejemnih in popravnih izpitih
ter o vpisovanju sporočimo v pri¬
hodnji številki. - Ravnateljstvo.

VSE .UCAiMiiHE IN AKADENIČuRKE,
ki nameravajo študirati na avstrij¬
skih univerzah, vabimo na skupen
sestanek v lienško taborišče v
nedeljo 7. oktobra.

KAJ PA JE "BEGUNČKA" TREBA BI¬
LO? Kakor moramo iz srca pohvaliti
požrtvovalnost vseh, ki skrbijo,dr
so naša. taborišča preskrbljena s
slovenskimi listi, moramo odločno
grajati preveliko gorečnost lo¬
kalnega - ali osebnega? - patrio¬
tizma, ki po nepotrebnem ustvarja
nove liste. Popolnoma je na mestu,
da imajo v Lienzu, St.Vidu in Ju¬
denburgu svojo dnevnike, ki tabo¬
riščnike seznanjajo z dnevnimi no¬
vicami. Nič ne bi rekli, če bi tu¬
di v Spittalu izdajali svoj dnevnim.
Ni pa na mestu, da jo začel v St,
Vidu izhajati nov mladinski list
"Begunček", ko imamo vendar zelo
lep skupen mladinski list "Begunska
mladina", ki so ga naši otroci ze¬
lo vzljubili. Čemu nov list na i~
sten področju, dočim zija. drugod
občutna praznina? Silno veseli bi
bili n.pr. verskega lista in naši
ljudje bi radi segali po njen, če
bi kje za.gledal beli dan. Tudi lepo¬
sloven bi nori bil potreben. Tu popri
mi, kdor zna!

200 SLOVENCEV so 21.t.n. pre¬
selili, iz Servigliana v Senegal!jo.
Tako so biv.trovižrni razmetani po
4  taboriš6ih, ki so /Lrugo o-d.ji.ruge-

ga pTOO o j .jUd-al i. »:n n