LISTEK. r.lbin Čebular: Šolske razstave. (Bela Krajina.) (Dailje.) 2. Dobli&» Ne inislimo. da ne znaio nresoiati učenci del. O, 'oa kako dobro. Velikokrat np ve učenec. kai ni prav samo izra^iti se ne. zna — nčjteh sa pa precei zanosfavi. se predno učenec do besede pride. Iz teira ravno vidimo kako urno sp da Podirati v učencu vp.selie do dela. Kako se ea ubiie notenr pa eled^ 7 začudeniem. kako to da ven,p učenec kakor roža ob vročini na poliu. Veselie do dela ip živ oeeni živlienia bre^ katereea hi np bilo d-el- bre7 katereea bi bil svet žalosten. bolen d-o stnrti. G. unravjteliica vidi to sliko v nopolni iasntni v svoii duši zato m tudi vidiš nv odsev kateri sc zrcali v ra^redii- sploh ne naidemo dela katerp^n nP bi biln vredno razstavitr — zastopani so na vsi učenci! Vsakeafa posebei ip dovedln na nie^ovemu razvoiu nr.imerno stopnjo, tako da ie vcs razred harnioniia eneea lencea. velike^a. samozave.stnesa ^a sp eoii iio šoli nouk v kmeti.istvu natn iznričiiiejo modcli ccplienia. ki so izdelani zelo nrinrosto toda okusno. Cepl.ienje ie razloženo: na oko, v nrecen. sp.dlanv in z dolaeo kateri so naiobičaineiši načini. Pa kako ie vesel učenec ko 7na to onraviio. Zdi sp da ie že velik. ker tev v taiikih vrstah zna šp malokateri. Želeti bi bilo da se oprimeio t°ea velevažneea koraka vsp šole v Beli Kraiini. da imaio no-lee običaine drevesnice še posebe nrostor — ni treba da bi bil oera:en. ker 7aiec in dmere živali itak ne bodo naredile škode — ter 7asadiio v ta del divio rožo ali šinek (belokraniski izraz: koninja). katere izkoplie;o nčenci. ko so na paši. Posebno veliko iib ie Tukai nai bi se potem praktičnn vežbali ter preizkušali na paši na druer.ih katerih bo nstalo šc vednn veliko. K-o s,p iim bodo priieli cepir; nai izkonlieio ze-odai spomladi- nresade doma na vrt al.i pred bišo — vesel bo cvetočili rož sam in tudi okolic» hiše bo vedno nraznično oblečena — ta roža i« nailepša. kar iih imamo vclia na ratl na-re. .Rokotvorni pnuk :ie dalje vtelešen v raznih okvirih. posebno pa na deščican. katere vise na steni ki so liišne številkc. Učenci so si oeladili ori rokotvornli uri deš^ico -nri risani'i] • pa narisali obrobno ornamentiko- v sredo deščicp pa položili svoio do""""« hišno številko. katero dešcico bodo nrineli na lii.šno pročelie. Ob tem so združenp 3 stvari- rokotvorno delo. risanie ter upo- raba obeh: vidimo pa da stoii risanie in rokotvorni pouk v naitesneiši zvezi. D e k li i š k a r o č n a d e i a so razložena na m.i7.i ter obseeraio okusno izdjelane nrtiče dalie zasledimn otirače (brisače) in razne torbice- namreč vczenp 7 ornainenti Risanie. Izmed večletnih razstav bi izločili lahko tudi leto« prehod i7. eneea dela v drueeea. prcliv ki osveži učenca in delo. t. i. svinčnik pasteli in napir. Dela prevladuje.10 posebnn zadnia. Izrezovanie. Ta vrsta risania nj čista. da bi io uvrstil mpd oravn risanie. np rtiied rokotvorni pouk ip pa brezdvomno trda vez. katera snaia nba oredmeta ter iih spoii v eno tretie. po vsebfn,i precei težko. kar nam nove tehtnica: spretnost se ob deln oiačuie ker si naredimo nrvo pot z narisovaniem. no niei moramn i>a zopet drueič 7 izrezovaniem. V drueo sevedn ne zadobimo iste ročnosti ker navadtio nočiva roka v zanestin desnice ker z levico sučemo panir iwd izrezovaniem. Pač pa sp razviia ob tem ostreie preso:a dimenzij. skladnosti ker lažip oreizkušaio. Jedro izrezovania pa tiči v tciti da ie naimčia in nainazorneiša opora nrnamentalnenui risaniu posebno v elementarnemi razredn kier rnora nčenec v«p nretinati. kaiti šele potem ima pravo nredstavo šele notem so mu moeoče kombinaci.ie Vzemimo katerikoli tnotiv. iz katereea hočemo sestaviti ornament. ea nreizkusi- m-o na učencii pa bomo nrecei onazili. Dotični kateri ima motiv narisan. si bo belil e-lavo. ea velikokrat nepravilno uvrstil ker mora v duhn sestavliati ter si nstvariti enako sestavlieim nredstavo, vse lažie le na z izrezanim motivom kateresra sam nazorno sestavUa. oz.iroma iih izrežp več enakiri obenem — več napiriev ali eden večkrat preeanjen — ter iili snravlia v liannoničiip skladbe. ob čemur mora paziti na okusno sesravo In uoorabo nrostora kpr ornatnent mora izrabiti ves prostor torei motivi mwajo zapirati nolia .in nuščati le steze np na obratno Učenec, ki ima pred seboi sestavlien ornament potom izrezaniri motivov. ea brp^ naimaniše^fl t-"iida hitro nrer.iše nohiti. ses*-"l druce^a tretJeffa kd. Delo soravheno v sklad bo rodilo šp prav !epp usnehp v risaniu. Opazili smo tudi prehod iz risania vr dekliška ročna dela v nižii stonnii. Maniši kosi risank, na nip nareiene opore- pike in črtice. Pikp za ubode. črtice za polaeo rati. Dclali so raznobarvno. kar ie prav nrinoročliivo. k^- barvane niti obudiio veseiip do dela že pri naimaniši deci. Upamo. da bodeta e. uoiteliici priredili tudi naslednip letn tako okusno razstavo kakor sta m nriredili letos: na te-in mestn iiina izrekamo zahvalo -za 'tnid! (Dalje prih.)