Izhaja vsako soboto zjutraj. Vsaka druga številka ima poučno zabavno lustrirano prilogo ..Družinski Prijatelj“. Uredništvo „Zarje“ je v Trstu Via deli’ A e q ue-dotto št 91. (pritličje). Tja je treba nasloviti vse rokopise, ki naj še objavijo v listu ali pa v prilogi „Družinski Prijatelj“. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Upravništvo „Zarje“ je v Trstu, ulicn delle Poste Št. 9. Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Naročnina „Zarje“ s prilogo je za vse leto naprej po pošti K G.— za pol leta K 3. Posamezne številke po 6 v. Cena inseratom je 10 vinarjev za enostopno petit vrsto. Pri večkratnem objavljenju primeren popust Poštno-hranilničnega računa štev. 64139
3n vendar se giblje!
Za vedno ja ohranila zgodovina potomstvu one znamenite besede, ki jih je izgovoril veliki naravoslovec Galilei, ko njegovi sodobniki niso hoteli verjeti, da se res zemlja okoli solnca süße in ne narobe, besede: Eppur si muove! In vendar se gibije!
S prav tako samozavestjo smemo mi reči, da naša stvar v Primorju napreduje. —- Odločno moramo obsojati črnoglede, ki ^mislijo, da se bo vse delo vsled nepremagljivih težkoč ustavilo. Nikakor! Ni ga boljšega dokaza za to kot strah, ki se zdaj pojavlja v nasprotnih vrstah. Kjer je toliko strahu, tam je malo zaupanja v lastno stvar in to smo zadnji čas pri naših nasprotnikih povsod opazovali.
Le strah je vstanu porajati toliko nasilje, kakoršno smo videli zla-ti 2. t. m. v Dolini, ko smo ustanovili novo „Katoliško izobraževalno društvo“. Poročilo, kako se je to vršilo, smo podali v zadnji številki. Tu pribijemo le, da liberalne duše valovijo pri nas v sledečih čustvih : strah, togota, nasilnost. Kogar srce tako utripa, ta mora lastni ■stvari nujno škodovati.
Pomislimo: Brutalni nastop naših liberalcev je za vedno onemogočil tisto takozvano istrsko slogo, ki je obstojala v tem, da je vsak drugače mislil, kot je govoril. Zlasti za Dolino to velja. — Tu so se liberalci z našimi krščanskimi kmeti dolgo, dolgo pogajali, da bi se novo izobraževalno društvo spojilo z že obstoječim „Vodnikom“^ ali pa da bi se slednje z našim združilo pod novim „nestrankarskim“ naslovom, to je: hoteli so, da bi se imenovalo lo „Izobraževalno“, ne pa „Katoliško izobraževalno društvo!“ Torej liberalci so vedeli, da so veliko na slabšem kot naši! — Sklepali so kompromise. Bodi Bog hvaljen, da ga niso mogli skleniti. Zdaj pa v „Edinosti“ zmerjajo tiste poštene kmete, s katerim so ss pogajali, ogromno večino dolinskih mož, „sodrgo“, „najslabši element ondotnega prebivalstva!“
Na nekaj opozarjamo: V Dolini so se od nasprotne strani čuli upraz fanatični klici proti duhovščini in katoliški misli. To je pomembno. Le to jih je bodlo, da je duhovnik shodu predsedoval in da je duhovnik bil tisti, ki je storil priprave za izobraževalno društvo. — Tudi to zelo označuje položaj, da so na nasprotni strani imeli največjo besedo tisti, ki po svojem programu stoje izrečno na takozvanem svobodomiselnem stališču:
LISTEK
jKe, gospod!
Povest od H. Litrova. Iz hrv. Starogorski).
V londonskem pristanišču, v ogromnem trgovskem skladišču, kjer na stotine ladij, ki so polne zabojev in blaga, vrednosti neštetih milijonov, je stala tudi ladja brzoplovka „Sappho“ z avstrijsko zastavo, pripravljena na pot.
Kapitan se je odpeljal na kopno, da opravi še nekatere nujne posle. Drugo jutro je mislil odjadrati in nadejal se je, da bo imel krasno pot, ker se je žarilo na zapadu, v znak lepega vremena.
Na postranski palubi brzoplovke je počasi šetala semintja kapitanova hčerka Ema, vitka, plavolasa devojka. Nestrpno je čakala, da se vrne oče. Obljubil ji je, da se kmalu vrne. Vendar je že nastal mrak, a ni še zapazila nobenega čolniča, ki bi se bližal k „Sapphi“. Zagledala pa je ladjico ki se je vedno bližala. Ema je hitro spoznala, po neki notranji slutnji, človeka, ki je bil pri krmilu. Z lahnim žarom, ki se ji je pokazal na licu, je šepnila polglasno:
„To ni oče, ampak je Robert, ali jaz sem sama“. —
namreč: učitelji, člani „Zaveze“ in visokošolci „Balkanovi“.
Društvo je ustanovljeno. Ustanovljeno je od žilavih kmetov, vztrajne korenike. Trdni so imbodo ostali, kajti veliko so že pretrpeli od liberalcev, Verni so do dna srca: na shodu so spoznali, kako besno sovražijo nasprotniki vse, kar je njim sveto kar nje povzdiguje! Imajo oporo v vrlih boljun-ških kmetih. Nasprotniki so jih s svojim žvižganjem in zmerjanjem zadosti razdražili. Kaj še hočemo?
Naša pot je zdaj jasno pred nami. Eppur si muove! Objilje se in bo razgibalo tisto slogoljubje, ki ni bilo ni©-—drugega kot strah pred delom in malosrčnost. „Kdor ni z menoj, ta je zoper mene“ — tako je ustanovitelj naše vere obsodil tisto mlačnost, ki se imenoje sloga, pa je le lenoba.
VlaDni gospodarski načrt za Trst in Tstro.
Pred nekoliko dnevi je predložila posebna komisija, ki pod načelstvom sekcijskega šefa von Engel proučuje, kako kulturno in gospodarsko dvigniti italijanske južne Tirole in Primorske, ministrskemu svetu natančno izdelan tozadevni načrt, katerega je ministrski svet tudi v polnem obsegu odobril.
Načrt glede Trsta in Istre je sledeči:
Gradbe cest,
(Izvršilna cioba : 15 let).
Dograditev komunikacij v takozvanih Brkinih (pol. okraj Sežana in Voloska) — Cesta Dolina čez Prebenek na državno cesto pri Črnikalu in dalje do Podgorij (koprski okraj) — komunikacije med dolino Rižane in Dragonje; dalje cesta De-kani-Sv. Anton in Sv. Anton-Truške (kop. okraj) Komunikacije v Čičariji (Podgrad-Mune; Žejane-Zvoneče; Lanišče-Lupoglava) Trst-Tržič (Monfalco-ne. Poleg teh cest se bo zgradilo še več v južni Istri in na otokih.
Železnice.
O tem pravi predlog komisije, da je vlada vse želje glede na železnice upoštevala in uvaže-vala in bo do dogotovitvi vseli tozadevnih projektov in finančnih načrtov vso stvar natančno proučila, da spravi stvar v tir in zagotovi zlasti finančno stran tega vprašanja
Splašila se je in poklicala svojega velikega nevofundlanskega psa Morka, kateri jo je imel jako rad.
Ladjica se je hitro približala in se ustavila tik „Sapphe“.
Robert ponižno pozdravi gospico ter jo prosi s tihim, neodločnim glasom, popravljajoč si bujne in lepe črne lase, če bi smel na ladjo.
„Sama sem“, odvrne Ema; „oče je v mestu, zato vas ne morem sprejeti“.
Robsrt se je napravil, kakor bi preslišal odgovor, ter ponovi glasneje svojo prošnjo.
„Smem na ladjo?“
„Ne gospod“, odgovori Ema. „Slišali ste, da ni očeta na ladji“.
„O, jaz želim enkrat sam govoriti z Vami, brez prič. Vi greste jutri zgodaj, ali jaz Vam imam povedati nekaj važnega. Ne bojte se, pustite me . . .“
„Ne bojim se, ali ko ni očeta na ladji ne sprejemam gostov“.
„Imam Vam povedati nekatere reči, dostavi Robert pogumneje. Moji veslači so sami Molojci in ne razumij o našega govora. Zaklinjam vas, pustite me na ladjo“.
„Kaj mi želite povedati, reče Ema vznemirjena radi mladeničevega vsiljevanja. „Povejte mi
Pošte, brzojavi, telefoni in avtomobilstvo.
Ustanovi se pribižno 35 novih poštnih ura dov. Brzojavno omrežje se pomnoži, ravnotako telefonske zveze, eventuelno se bodo prispevki interesentov znižali. Vlada bo subvencionirala osebno avtomobilsko progo iz Trsta čez Opatijo na Reko in iz Poreča v Pazin s podaljšavo do Rabaca.
Pospeševanje obrti.
Ustanovitev kreditnih, sirovinskih, strojaih in skladiščnih zadrug, razstave, kurzi, vzorne delavnice, ustanove za rokodelce, pospeševanje svilne obrti potom izboljšanja plač, vzgoje domačih delavskih moči itd.
• Bogoslužje in šolstvo.
Podpirala se bo akcija, da se kmetje raz-bremene pobira v naturalijah. Glede na šolstvo navaja vladni program (navajamo le glavne točke): Subvencioniranje „Šolskega Doma“ v Gorici, -.obrtne nadaljevalne šole v Kastvu, Solkanu in Zametu, intenzivno pospeševanje potovalnih kurzov, pospeševanje potovalnih kurzov, pospeševanje čipkar-stva po vsej Istri, potovalni pouk za pletarstvo .v Dobrinju in Sovodnjah „intenzivno pospeševanje in povzdiga ljudskega šolstva“ restavracije oglejske in poreške bazilike.,
Poljedelstvo.
Vodne zgradbe: Vlada bo podpirala zgradbo manjših vodovodov, vodnjakov in napajališč za živino, dalje bo podpirala gmotno od istrkega deželnega odbora predlagam projekt, kako v večji izdatni meri oskrbeti z vodo okraje: bujski, puljski in kastavski, ako se bo ta načrt pokazal dobrega.
Obširno pogozdovanje Istre, pomnožitev gozdarskega osobja, pospeševanje kmetiškega šolstva, vzorna gospodarstva, gospodinjske šole, potovalno šolstvo, podpora zadružništvu, oljarske zadruge, kletarske in mlekarske zadruge, povzdiga krmar-stva, izboljšanje pridelovanja turščice. poizkuše-vavna polja, kmetijski stroji, vzorna gospodinjstva za izboljšanje pridelovanja sočivja, vrtnarstvo. Izboljšanje živinoreje, bikovne postaje in postaje za ovne in perutnino, subvencioniranje čebelarskih društev, razstave, vzorni hlevi. — Glede trtoreje omenja vladni program zlasti nasajevanje ameri-kanskih trt. Za vse te agrarne akcije se bodo na namestništvu v Trstu ustanovile sekcije, oziroma odbori, sveti itd.
iz čolna, tem lažje, ker vas ne razumejo vaši veslači“.
„To ni tako“, odvrne Robert, ter postavi nogo na stopnice, ki so peljale v ladjo.
„Najodločnije Vas prosim, da ne stopite na ladjo, zagrozi Ema drzovitem mladeniču. Morko pa mu pomoli nasproti svojo veliko orno glavo in začne renčati.
Morkovo renčanje je odvrnilo Roberta, da se ni več poskušal bližati ladji.
„Ema, vi znate, po kaj sem prišel“, de po kratkem molku, da slišim vašo zadnjo besedo. Vi odidete jutri v Trst . . .“
„K svoji poroki“, mu pretrga Ema besedo. To vam je znano.
„Znano mi je. a ne verjamem. Moj novi brod potisnemo jutri v vodo, a za tri tedne je na odprtem morju. Ves imetek mojega pokojnega očeta je pripadel meni. Bogat sem in vse to bogastvo polagam pred vas. Vi me lahko storite za najsrečnejšega ali najnesrečnejšega človeka pod solncem. Vse je odvisno od vas . . . Ema, bodite moja žena!“
„Ne gospod!“ odgovori ona odločno in odmaje s svojo krasno glavico.
„Ali je to vaša zadnja beseda? Ne jemljit mi nade, premislite si.
ZARJA«
Volivni okraji v 3stri.
Oglejmo si sedaj še, kako so razdeljeni volivni okraji po novi volivni roformi v> zadnjem razredu.
V. Razred. Splošna ali peta kurija.
V.tem razredu je razdeljena vsa Istra v 7 volivnih okrajev. Drugi volivni okraj (Poreč) voli dva poslanca, vsi drugi okraji pa po jednega tako, da se voli v peti kuriji skupaj 8 poslancev. V tem razredu je vsaka krajna občina volišče. Ako pripada katera krajna občina raznim volivnim okrajem, je vsaki njen del tudi volišče.
Glavna volišča so:
I.	Piran. Tu volijo enega poslanca ti-le sodni okraji: 1. sodni okraj Piran, izvzemši davčne občine sv. Peter na Krasu, Kaštel in Korte d’ Izola. 2. iz sodnega okraja Koper davčne občine Koper, Mile, Vale Doltra in davčna občina Lazaret brez Pobegov in Cezarov. 3. iz sodnega okraja Buje mestne občine Umag in Novigrad.
II.	Poreč. Tu volijo dva poslanca sledeči sodni okraji: I. sodni okraj Buje brez mestnih občin Umag, Novigrad in brez davčne občine Kračice, 2. iz sodnega okraja Motovun davčne občine Motovun, Sv. Nedelja in Vižinjan, mesto Oprtalj in davčna občina Vižinada brez vasi Ferenci, 3. iz sodnega okraja Poreč, davčne občine Poreč, Tar. Vabriga, Trata, Vrsar in Funtane, 4. iz sodnega okraja Buzet mesto Buzet, 5. iz sodnega okraja Pazin mesto Pazin, 6. iz sodnega okraja Labin davčna občina Labin in vas Prominj, 7. ves sodni okraj Rovinj brez mestne občine Kanfanar, 8. iz sodnega okraja Dinjan davčne občine Dinjan in Sv. Vinčenat. 9. iz sodnega okraja Pulj davčne občine Galežan, Fazan in Šišanj, 10. iz sodnega okraja Lošinj davčne občine Mali Lošinj in Čunski mesto Beliki Lošinj in mestna občina Osor brez davčne občine Puntekriža, 11. iz sodnega okraja Krk davčna občina Krk.
III.	Pulj. Tu volijo enega poslanca 1. del Pulja ,.grad“, 2. predmestje Port' Aurea, Sv. Martin, Žaro in predmestje sv. Mihovil, 3. predmestje Sv. Polikarpo.
IV.	Koper. Tu volijo enega poslanca: 1. sodni okraj Koper brez davčnih občin Koper, Mile, Vale Doltra in Lazaret, pač pa Pobegi in Cezari,
2.	sodni okraj Podgrad, 3. iz sodnega okraja Piran davčne občine Kaštel, sv. Peter na Krasu in Korte d’ Izola, 4. iz sodnega okraja Buje davčna občina Krašica.
V.	Motovun. Tu volijo enega poslanca: 1. sodni okraj Buzet brez mesta Buzet, 2. sodni okraj Motovun brez davčnih občin Motovun, Sv. Nedelja in Vižinjan, mesto Oprtalj in davčna občina Vižinada izključivši iz nje kraj Ferenci, 3. sodni okraj Poreč brez davčnih občin Poreč, Tar, Vabriga, Trata, Vrsar in Funtane.
VI.	Pazin. Tu volijo enega poslanca. 1. sodri okraj Pazin brez mesta Pazin, 2' sodni okraj Labin brez davčne občine Labin in kraja Piominj,
3.	sodni okraj Dinjan brez davčnih občin Dinjan, in sv. Vinčenat, 4. iz sodnega okraja Rovinj krajna občina Kamfanar, 5. sodni okraj Pulj brez onega dela davčne občine Pulj, ki tvori tretji volivni okraj označen v tem §. in brez davčnih občin Galežan, Fazan in Šišan.
„Ne gospo d“, odgovori devojka. „Idite z Bogom! Noč j je nastala m tak razgovor je neumesten“.
Mladenič je še hotel nekaj povedati. — Ali Morko je jel glasno in veselo lajati. Spoznal je, akoravno je bila tema, da se bliža gospodar s čolnom. Robert odzdravi ter se ogne, da pusti mesto čolniču. Kapitan Mainoni je spoznal kapitana Roberta, kakor so ga obično nazivali, ter odgovoril na njegov pozdrav kratko in hladno:
„Lahko noč!“
„Buon viaggio, capitano!“ je viknil Robert še enkrat in izginil v mraku.
„Si li ga sprejela“, vpraša oče Emo, ko je stopil na ladjo.
„Kako moreš vprašati, oče! Prišel je malo prej pred brzoplovko in se tu vstavil. Tega mu nisem mogla zabraniti“.
„Kaj je hotel od tebe?“
„Prišel je po slovo“.
„Drugega nič?“
„Prišel je ponavljati svojo prošnjo“, reče Ema obotavljaje.
„Ali te je zopet zaprosil?“
„Ne ... da ... to je, da bi naj odložila svojo poroko in si premislila.
„Tako? In ti si po svoji stari navadi odbila? Kaj si mu rekla?“
„Ne gospod!“ odgovori Ema kratko.
VII. Volosko. Tu volijo enega poslanca 1. sodni okraj Volosko, 2. sodni okraj Krk brez davčne občine Krk, 3. sodni okraj Cres, 4. sodni okraj Lošinj brez davčne občine Mali Lošinj, Čunski, Osor, Nerezine, Sv. Jakob in mesto Veliki Lošinj.
Po tej volivni reformi pripada Hrvatom in Slovencem v Istri 19, Italijanom pa pripada 25 poslancev.
K o v 3 e €.
n Prevzvišeni gospod škof se je povrnil v sredo zjutraj iz svojih počitnic nazaj v Trst.
n Okrožnico vsej duhovščini je priobčil papež Pij X. povodom svojega jubileja (Exhortatio ad clerum catholicum), v kateri opominja duhovščino na njmo vzvišeno nalogo, med drugim pa jo tudi opozarja, da mladino zbira, poučuje in jo varuje pred zapeljivci.
To je res času primeren opomin, ki bo našel gotovo povsod odmeva, zlasti pa v naši slovenski domovini, kjer moramo staviti skoro vse naše zaupanje v boljšo bodočnost prav v to živahno mladinsko gibanje in združitev našega naraščaja na krščansko-socialnem temelju.
n Pravila za S. K. S. Z. Trst je c. kr. namestništvo že potrdilo. Ustanovni shod se ho vršil v najkrajšem času. Člani obojega spola se sprejemajo že sedaj v našem uredništvu Trst V. Acque-dotto 91.
n Za S. K. S. Z. v Trstu je daroval č. g. Fr. Sila, žup. upr. v sv. Ivanu 3 krone v spomin na trojni letošnji jubilej. Srčna hvala. Živeli posnemovalci !
n Sestanek slov. kat. nar. dijaštva v Gorici bo, kakor smo svoječasno poročali in objavili vspo-red, v petek in soboto (21. in 22. avg.) Opozarjamo vse prijatelje naših katoliških akademikov, da se vdeleže tega sestanka. V soboto ob 8. uri zvečer bo pa komerz v restavraciji „Central“.
V sili hudič muhe žre. Olikanci dolinskega shoda gromadijo sedaj članek za člankom v „Edinosti“ in hočejo vso krivdo dolinskega škandala zvrniti na pošteno katoliško slovensko ljudstvo. Na vse mogoče načine denuncirajo in iščejo povoda, da bi tožili koga izmed naših Zlasti pa obirajo duhovnike, ki so bili tam navzoči. Hočejo jih spraviti v nasprotje z msgr. dekanom Jos. Zupanom. Pišejo, da je preč. g. dekan nasproten krš-čansko-socialnemu gibanju, da se ni vdeležil ustanovnega shoda v Dolini in da sta si z g. kapelanom navskriž. Da zve javnost, v katerem taboru se nahaja monsignor Josip Zupan, evo berite sledečo izjavo:
Po prijatelju sem zvedel, kaj piše „Edinost“ št. 217. o meni. Odločno odklanjam to čast in po hvalo v „Edinosti“. Izjavljam, da iz srca odobravam kršč. soc gibanje. — Vdeležil sem se ustanovnega shoda v Dolini. Z g. kaplanom si nisva navskriž in ni začel brez mojega vedenja ustanavljali katol. izobraževalnega društva, sosebno ker so mnogi žup-Ijani sami želeli imeti tako društvo.
Dolina, dne 10. avgusta 1905.
JOS. ZUPAN, dekan.
„Dobro je“, reče kapitan in poljubi svoje dete. „Ta človek je mnogo izkusil, dober mornar je in tudi bogat, ali jaz ga ne morem videti. Ljubše bi mi bilo, da bi ga ne poznal. Zdi se ml, da je zmožen storiti vse hudo“.
„Ali oče“, jela ga je Ema zagovarjati, „hudega še nisem nič slišala o njem“.
„Dobrega tudi ne“, odvrne Mainoni; vsako-jake reči se šepetajo o njem. Tako pravijo, da trguje s sužnji. Sicer me pa veseli, da jutri odidemo, tako se več ne vidimo. Povej mi, si se dobro preskrbela s hrano in drugimi stvarmi?“
„Vse je v redu. Upam, da se ne bomo vozili celi mesee“.
„Bomo videli — sedaj pa lahko noč, dete, jutri moramo zgodaj vstati.
Zgodaj v jutru je odjadrala „Sappho“ iz angleške luke. Pred odhodom je videla Ema na majhni ladjici Roberta. Na njegovi ladjici je bila pripeta bela zastava in na njej besede:
„Ne gospod!“
Ema je z daljnogledom prebrala in sprevidela, da je njen oče govoril prav. — Na to se je obrnila, da ne vidi več ladje z belo zastavo, a to je opazil Robert. V istem hipu je izstrelil iz samokresa v zrak. Ema se je obrnila, on pa ji je mahal s klobukom in izginil za velikimi brodovi.
Za osemindvajset dni je „Sappho“ srečno pri-plula v tržaško pristanišče.
n Boj ob Adriji. — Pod tem naslovom je priobčil v „Slovencu“ nek istrski duhovnik res krasen članek, v kojem kaže temeljito poznavanje naših tržaških in istrskih razmer. To je res odkritosrčna beseda, ki zvoni vse drugače, kakor pa sol-zate fraze, s katerimi pita „Edinost“ svoje čitatelje.
—	Postavimo tu samo sklepne misli iz rečenega članka: ,
„Ako je pri nas nesloga, so je krivi edino le pristaši „Edinosti“. Naša izobraževalna društva nimajo namena razdirati, kar se je na narodnem polju storilo. To je jasno iz njihovih pravil in njihovega dosedanjega delovanja. In vendar so pristaši „Edinosti“ hoteli z brahijalno silo vsako teh društev uničiti, bodisi v Boljuncu, bodisi v sv. Ivanu, Skednju, Dolini itd. Vse to, predno je kdo od prirediteljev sploh še besedo zinil! Tega ne more člankar utajiti. Namen društev je izobraževalen, torej jih mora vaša stranka — gospodine
—	podpirati, če jih pa ne, temuč trdite, da te izobrazbe nočete, potem dokazujete, da ste nasprotniki izobrazbe na krščanskem temelju in iz tega sledi kaj ? Da ste liberalci, svobodomiselci, kakor si lepših ni želeti mogoče.
Čemu se tako razburjate ? Povemo vam mi : Pod krinko sloge bi bili vaši učitelji naše ljudstvo neopaženo odtujili veri, cerkvi in kršč. prosveti, ker smo vam zdaj na prste stopili, zato glasno tožite po tisti slogi, ki vam je omogočevala delati, kar ste hoteli. To priznajte in stokrat bolj bo vplivala taka odkritost, kot pa neslano vaše slogarjenje.
Sicer pa ste sami priznali da vam prede. Nam to zadostuje. Nobeno sramotenje in nobeni očitki „herostrats'.va“ nas ne oplašijo več, da ne bi šli proti svojemu cilju. Če bi se še zdaj „sloga“ vzdrževala, potem se vaše pozicije še bolj utrde, kajti spoznali ste nevarnost. To tudi mi dobro vemo. Zato pustite rajši brezplodno zabavljanje, ne skrivajte glave v pesek kakor tič noj in drugih ne slepite, da se gre za slogo, temveč vedite in vsemu svetu povejte, da se gre edinole za to, ako naj se tudi v Trstu in Istri uveljavi novi liberalizem, propagiran od praških visokošolcev ter mlajšega učiteljstva, ali pa naj se ohrani krščanski demokratizem, katerega temelje so postavili že rajni Dobrila in njegovi rodoljubni sodobniki. Vse drugo je fraza, slepilo in samotolažba. Nič pa ne bomo tožili, ako boste po naših shodih še nadalje s terorizmom nastopali, kajti ti nastopi le vam škodujejo, nas pa utrde“.
n Boljunski kaplan — botegar. — „Edinost“ priobčuje kot posebno bistroumen argument proti boljunskemu kaplanu g. Šoncu, da ni na pravi poti, besede Lovreta Ota, ki mu je baje na shodu dejal: „Kaj vi ste služabnik cerkve? V sv. pismu stoji : Hiša moja je hiša molitve, — a vi ste napravili iz hiše božje botego. V cerkvi prodajate gnoj, klajno apno, modro galico in žveplo. Napravili ste iz cerkve botego!“ — Pa če kdo zgubi kako staro plahto, ali kak jezičen dohtar svojo dragoceno zlato uro, če steče kak pes, dalje oglasi glavarstva o cepljenju koz, o nagradah za gade itd., če se sme vse to oznaniti raz lece v cerkvi, zakaj bi se ne smelo oznaniti tudi takih stvari, ki so kmetom v veliko korist in pomoč. Vsi tisti predmeti, katere je priporočal g. boljunski kapelan raz lece, so bili daleč okoli najbolji in najcenejši. In gotovo bi se teh poslužil tudi kmet Ota, ce bi le mogel.
n Avgustovo številko »Omladine«, ki je polna najdrznejših napadov na katoliško svetovno nazi-ranje, priporoča „Edinost“ slovenskim dijakom. To naj si zapomnijo oni, ki pravijo, da ni „Edinost“ proti veri.
n Povodenj. — Po dolgi suši smo dobili dežja ne le dovolj, ampak ponekod žal še preveč. Od več strani se sliši o velikih škodah vsled nalivov. V vipavski dolini je napravila povodenj veliko škodo. V braniški dolini je narasla Branica uničila skoro ves poljski pridelek. Podrla je mostove in zidove, voda je udrla tudi v hiše. Zadnji čas je, da se Branica obzida in uredi.
Vsoboto je divjal okoli Proseka silen vihar in grozna ploha kakor da se je oblak utrgal. Vihar je po mnogih vinogradih porušil zidovje in odnašal zemljo v morje. Seveda je tudi strela švigala na vse strani in je udarila na Proseku na več krajih. Posebno v hišo g. Madine Lukse, kjer se je tudi nahajal tam stanujoči g. šolski nadzornik Neckerman, ki je ostal kakor omamljen. Tako tudi v več drugih hišah. Strela je razklala tudi mnogo brzojavnih drogov od Proseka do sv. Križa. Brzo-vlak je imel pri sv. Križu zamudo, ker mu je grušč zaprl pot. Po nalivu so ostale doline polne vode. V vasi Gabrovec blizu Proseka, sta dva pastirja, ki sta bila šla gledat naliv, zabredla v vodo, a ker sta mislila, da je globočina povsod enaka zabrela v nižo jamo in sta utonila. Splošna ško, da, ki jo trpe kmetje, je velika. Ploha je povzro^
čila mnogo škode po vsem obronku iz sv. Križa do Miramara. Zlasti veliko škodo je trpel dvorec g. Basilio, kjer je hudournik strl zid in izruval drevesa. Ravno tako je trpel tudi veliko škodo hotel Grignano. V Miramarskem parku pa je voda provzročila škodo za 10.000 K.
O silnih nalivih in ogromni škodi na polju poročajo tudi iz Repentabra :
Dne 7. t. m. okoli 9. ure zjutraj se je vlila ploha s tako močjo, da ni bil človek varen niti pod svojo streho. Bliskalo in gromelo je s tako silo, da se je vse treslo. — Voda je poplavila v kratkem vse dole. Poti so razrušeni. Na novo nasajeni vinogradi leže uničeni, in naj lepše njive in travniki so pod vodo. Poljski pridelki, kakor tur-šica, fižol in ajda so strti, krompir je zasut z gruščem, ki ga je voda nanosila. Močno zidane zide je voda razrušila in jih odnesla, tako, da leži kamenj • in stene, tudi do 200 kg. težke, po njivah. V Vogljah je kmetu Tavčarju vdrla voda na dvorišče, od tu v hlev in škedenj. Živino so komaj rešili. Bila je že do trebuha v vodi. Žito pa plava po vodi. V dve drugi hiši, ki ležita ob potoku, je voda pridrla skozi okno v čumnato kuhinjo. Pobrala je gospodinji kosilo z ognjišča in to s tako hitrostjo, da je mati imela komaj dovolj časa spraviti svoje otroke na varno. V kuhinji je stala voda nad en in pol metra visoko. Kadar je voda odtekla, ss je nudil žalosten pogled —• po kuhinji blato in grušč, vmes razbiti lonci in jdru-ga hišna oprava, moka, krompir.
Zunaj vasi pa je nosila voda s seboj mrtve kokoši, kotle in drugo. Zraven proge državne železnice je voda drla s tako silo, da je predrla nasip na veeih krajih. Skozi predor „Dol“ pa je tekla cela reka. Vlaki so imeli zamudo. Brzovlak ob 10 in tri četrt je moral radi grušča in vode nazaj na postajo Dutovlje-Skopo. Kaj šele vas Vrhovlje, v kateri je njive kar razneslo, potem pa Col in Veliki Repen, kjer so nekaj ljudi komaj rešili gotove smrti! — Stari ljudje ne pomnijo kaj enakega. —
n Prevelik za vojake. — Znani borilec Antonič je bil letos na naboru. Naborna komisija ga je odklonila, ker je previsok in preširok. Morali bi mu napraviti posebno obleko, večje orožja in dajati večje porcije.
n Darovi za Marijin doni od 6. maja do 11. junija 1908.
Nabrali so: Helena Vidah 20 K, Fr. Guštin 34 K, Fr. Koterle 17 K, Fr. Štokelj 37 K, Jo-ežfa Cerkvenik 45 K, Terezija Zobec 8 K, Ant. Podelak K 6'30, F. Gajeta 15 K, Marija Novic 27 K, Uršula Gulič 4 K, Josipina Katern 22.40 K. Skupaj K 235.70.
Ustanovni |udje po 20 K: N. N., Alojzija Brvar, Salezija Petrič.
Redni udje po 2 K: Marija Wassermann, Ana Sever, Alojzija Peternel, Amalija Prčet, Jožefa Skubic, Ivana Švagelj, Marija Bjekar, Marija Trampuš, Marija Požar, Neža Grk, Terezija Čap, Marija Sorman, Emilija Migerle, Franica Tomiz, Ana Bandaš, Ana Bezlaj, Katarina Gec, 4gata Kojtna, Frančiška Zupan, Frančiška Benčina, Marija Jeklar, Jožefa Rožanc, Jožefa Furlan, Frančiška Coteš, Marija Pečar, Jožefa Šabec, Antonija Pečenko, Hanibal Škerl, Marija Omahen.
Po 10 K: Josipa Kaus, Uršula Brce. — Po 6 K : Margarita Roža Uijana, Marija Kovačič. — Po 5 K: Terezija Škofič. — Po 3 K: Josipa Katern, Šabec Frančiška, Marija Birsa ml., Frančiška Kromar. Katarina Puš.
Podporni udje po 1 K: Marija Sanabor, Lucija Vidič.
Darovali so po 10 K: Hedvig Tušar, Marija Ana Cicuta. — Po 5 K: Marija Hval, Frančiška Štrukelj. — Po 6 K: N. Fecondo. — Po 3 K|: Zupan Julijana, Špela iz Poljan. — Po 2 K : Marija Liscki, Marija Škabar, Ana Bole, Dušika Mankoč. — Po 1 K: M. Jazbec, Matilda Pistotnik, Jožefa Starc, A. Brumen, Katarina Ahačič, Marija Ahačič, Jožefa Velikonja. — Črnigoj Roman 40 v, N. N. 30 v.
Na čekovni račun so poslali čč. gg.: Valent. Kropivšek 2 K, Gregor Presečnik 1 K, kn. šk. la-vant. konzistorij v Mariboru 5 K. Ivan Kunce 4 K, Peter Erjavec 2 K, Jakob Korošak 1 K.
n Poneverenja v Kijelu. Zaprli so v Kijelu dva višja uradnika mornarhiškega provijantnega urada, nadalje prokurista in lastnika dveh flens-burških tvrdk. Dognano je, da se je poneverilo v Kijelu 1 milijon mark državnega denarja.
n Pokvarjeno mleko. — Iz Alencona poročajo da je obolelo v Domfrontu 50 oseb, ki so pile pokvarjeno mleko. Sedem oseb jo že umrlo.
n Štirinajst oseb utonilo. -— V Kolinu se je podrl južni most preko Rena. 14 oseb je utonilo, več oseb je težko ranjenih.
n Akcijska družba za zgradbo zrakoplovov se je ustanovila v Berolinu.
„Z A R J A“
3z okolice.
o Sv. Ivan. Naša Marijina družba priredi romanje na Bled dne 21. in 22. t. m. Odhod iz sv. Ivana v petek ob 9 zjutraj, vrnitev iz Bleda v soboto ob 6 in pol popoldne. Znižana vožnja cena je tja in nazaj 7‘50, otroci pod 10 letom plačajo 5 K. Zglasiti sc je treba do dne 18. avg. v župnišču pri sv. Ivanu.
o Smrt na plesu. Pretečeno nedeljo je bil na Vrdeli javen ples. Plesat je šla tudi 56 letna Jos. Petrič. Med plesom ji je prišlo slabo in padla je v nezavest, iz katere se ni več prebudila. Ta tragičen do odek je tako vplival na ostale plesalce, da so kar naprej plesali in tudi drugi dan, ko je žrtev plesa pok. Petrič ležala na mrtvaškem odru, niso nehali plesati. To je divjaštvo! — In da je ljudstvo že tako brezčutno, je kriv največ — ples.
o Strela v Lipici. — V petek ob 1. zjutraj je treščilo v nek hlev lipiške kobilarne. Kmalu je bilo vse poslopje v plamenu. Velika zaloga sena je’ pogorela, a vendar sc je posrečilo rešiti vse konje.
h 3stre.
i Iz Bolj unca nam pišejo : V nedeljo, 16. t. m. popoldne ob 4. uri in pol napravi „Delavsko podp. in izobr. društvo“ javen društven shod v kapelaniji. — Na shodu govorita dva gospoda iz Ljubljane. Če bi še kdo drugi želel govoriti, naj se pred shodom oglasi pri predsedniku imenovanega društva. Ob tej priliki sc otvori, kakor že omenjeno, tudi „Ljudska knjižnica“. — Po shodu bo prosta zabava z godbo in petjem v gostilni gosp. Ivana Kraljiča. Na to prireditev se vabijo posebno vsa naša društva.
i Iz Doline nam porogajo :	G. Bunc prekli-
cuje v „Slovencu“ št. 183, da ni zmerjal „Ti črni“. Človek ne ve ali bi se jezil ali smejal. Menda bo tajil celo to, da ga ni bilo na zborovališču. Ali je bil res tako strašno razburjen, da ne ve, kaj je govoril, ali pa namenoma laže. To vendar cela množica ljudstva ve in je slišala in zato tudi najbolj zamerila. S p r i s e g o p o t r d i m o, če le treba, da je Bunc v resnici te besede govoril s polnim pomenom kakor jih imajo. To je že škandal! G. Bunc le pišite privatna pisma na razne „č r n e, le preklicujte, kakor hočete, tega, da ste zmerjali „Ti črni“ ne boste v tajili. — Za drugo bomo še preiskovali. Mislilo se je pustiti vsako pisarenje v časnikih od naše strani, ali ker je tako ža'ostno vaše obnašanje, ne bomo molčali. Vedite pa, da nam sami orožje dajete.
Redka priložnost!
Prodajalna katoliškega tiskovnega društva v Trstu, ulica delle Poste št. 9 (pri veliki pošti) ima sedaj na prodaj krasne jubilejne podobe sv. očeta Pij a X. Podobe so velike, izdelane po naj novejši fotografiji sv. očeta v tem jubilejnem letu. Delo izvršeno na platno in v lepem pozlačenem okvirju je gotovo prava krasota v vsaki sobi ali dvorani. Nikar ne zamudite te res lepe priložnosti, naročite in kupite te krasne podobe, dobite jih tako po ceni, kakor v nobeni tovarni ali prodajalni.
3z Krasa.
k Iz Povirja. Minulo nedeljo se je tu blagoslovil kip sv. Petra za glavni altar župne cerkve. Kip je izvršil g. Tončič v Kamniku. Delo je jako lepo in vredno je si ogledati. Kip je postavljen v proslavo letošnjih treh jubilejev.
k Iz Rodika. — Strašna noč je bila tukaj in daleč okoli od 6. na 7. t. m. Od 10 in pol ure zvečer do 4. ure zjutraj je v pravem pomenu besede neprenehoma bliskalo, grmelo, treskalo in lilo. Vmes pa je tulila burja in se borila z jugom.
Imeli smo jmavo strašno-lepo električno razsvetlavo z grozno godbo in vse to zastonj. Ob 2. popolnoči so je usula toča, a k sreči z dežjem vred in le malo časa, tako da ni naredila ravno velike škode. Treščilo je velikokrat, a le v gozdu na hribu čuk nad Rodikom, kjer je poškodovan marsikateri hrast in bukev. — Večina ljudi ni niti zatisnila cčesa. Zlasti tržaški letovičarji, katerih je tu letos nenavadno mnogo, so se tožili, da so malamente pasali noč. Dobro še, da imajo po dne dovolj časa, da nadomestijo, kar so zamudili po noči. Lilo je kakor s kabla. Zdaj imamo vode in moče to liko več, kolikor je prej primanjkovalo.
Proti jutru je nekoliko jenjalo grmeti in deževati. Okoli sedme ure je bil odmor. Tega odmora sta porabila burja in jug k odločilni bitki, ki sc je odigrala pri rodiškem mostu in v kateri je zmagal jug. .Tam je nastal "strašni vrtinec ali ciklon, ki je šel od jugovzhoda proti severovzhodu. V hipu je skoro do tal porušil še nedozidano hišo, popolnoma podrl dve planki pri železnici, čisto novi, šele prošlo zimo napravljeni, tretjo v zavetju hudo poškodoval ter deske in kole : raznesel, žito v kopah daleč na okolo — do 300 m. — razmetal, in na komaj dozidani hiši zelo poškodoval streho, s katere je vrgel mnogo kopic (čez 20 m, daleč na cesto, izrul s koreninami vred velika drevesa, polomil veliko turščice itd. Na srečo ni bilo nobenega človeka blizu, razun dveh mož, ki pa so se še v pravem času skrili. Kakih 500 m. okoli, v Rodiku in po poljih je bilo popolnoma mirno, da niso ljudje ničesar opazili. Povsod po poti, koder se je vrtinec gibal, je zapustil vidne stopinje svoje moč’, dokler ni izginil na gori tabor.
Ko je izginil vrtinec, začelo je zopet grmeti in liti ves dan, in kakor se zdi, ne bomo več imeli letos suše. Veliko škode je napravila voda na polju in zlasti na potokih in cestah, ki so vse raz-orane. Vsaka dolina je bila ta dan kal ali jezero. Eno dobroto pa nam bo dež vendar-le prinesel, kakor upamo, da bomo namreč imeli nekaj otave, paše in jesenskih pridelkov, ko nam je poletne čisto uničila suša. — Bog daj, da bi bilo vsaj nekaj!
potovanje v £urD.
Svetišča se drži znamenita kopelj za bolnike in zdrave. Tik te kopelji se nahajajo marmorne posode, v katere se steka iz lurške jame čudodelna voda in iz teh v kopelj. Tu je vedno polno ljudstva. Eni si izpirajo oči ali se umivajo, drugi pijejo iz čudodelnega studenca, tretji si napolnjujejo vrčke, katere poneso svojim znancem. Pred kopeljo je seveda tudi vse živahno. Eni vozijo v nalašč zato pripravljenih vozičkih bolnike, drugi jih prinašajo na posteljah, vsi drugi molijo zunaj z razprostrtimi rokami duhovnik naprej in drugi za njim. Moli se večinoma sv. rožni venec. — Po vsakem odstavku pretrgajo in zapojejo pesem ali Mariji v čast ali pa prosijo božjega usmiljenja. Čestokrat se vrnejo bolniki in verniki hvaležnim srcem od čudodelnega studenca, posebno ako vidijo, da je uslišana njih molitev. Tako je bil tudi pisec teh vrstic priča nepopisljivemu veselju, ko je v nedeljo 17. majnika zopet shodila neka nemška bolnica, ki je bila pet let hroma. Ker pa ni prinesla s seboj spričevala od svojega zdravnika, da je namreč njena bolezen neozdravljiva, niso tega ozdravljenja zabeležili.
V preiskovalni sohi, ki se nahaja v bližini bazilike in v kateri preiskujejo zdravniki bolnike, konštatirajo in zabeležijo samo taka ozdravljenja, ki se naravnim potem nikakor ne morejo izvršiti.
Najve' ja krasota Lurda je seveda sv. votlina. V istej so: železna leca, ali prižnica, raz katere se oznanuje božja beseda v vseh jezikih. — Na mestu, kjer se je prikazala Mati božja stoji kip lurške gospe. Tla, katera je posvetila nebeška prikazen, neprestano poljubljujejo verniki. Pod kipom je poseben prostor, kamor polagajo romarji pisma. O, koliko prošenj se je že izrazilo Mariji na tem znamenitem mestu ! Koliko odgovorov je že prišlo romarjem iz tega velepomenljivega kraja! Srebrni oltar in prav tak tabernakelj se je napravil iz samih milodarov. Pri votlini se nahaja tudi raz-kristija. Pridigali so v Lurdu knezoškof ljubljanski enkrat, duhovni vodja Kalan dvakrat.
Posebno ganljivo je bilo njegovo slovo; jokali so celo možje in duhovniki. Zanimiva je bila propoved kamniškega dekana o pomenu Lurda za našo dobo. Navdušeno je govoril bolnikom, ki iščejo zdravja zaman v Lurdu naš veleč, gospod Frančišek Sila od svPii Ivana.
(Dalje prihodnjič.)
,Z A R J A“
m
mmm
gospodarska zveza
centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani
registr. zadruga z omejeno zavezo
javljaj da je svoje zastopstvo za Trst, Istro, Dalmacijo poverila
Svetku kanibalu Škerl
ulica delle Poste štev. 9.
v	•:*	* * * * *	*
❖❖❖
❖❖❖
Svoji k svojim!	Svoji k svojim!
flovo narodno podjetje
prvega odlikovanega elektrofoto-grafskega atelje-ja
Jerkič Via delle poste 10.
Slikanje izključno pri čarobni električni razsvetjavi ob vsakem vremenu tudi zvečer.
Svetovna novosti


*:•	<• v -t*	<• v v *t- %•
Oörmo in toisnm flrnšttii Sf. Ifan
(pri cerkvi)
'egistrovana zadruga z omejenim
O	poroštvom
iavlia s^‘ °bmnstvu, daje svoje prostore
vH
❖❖❖❖❖
❖❖❖<>❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖■O
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
<x><><><>
preustrojilo v najnovejšem sloju.
Ima na razpolag > veliko dvorano v pritličju, najmodernejši pivski salon ter tri sobe rezervirane za krstv poroke in društvene sestanke.
Toči domače vino, istrsko črno, belo vipavsko, kraški teran in refošk v buteljkah.
Za obilni obisk se priporoča: Načelništvo.
❖❖❖❖O
❖❖<><><>
❖❖❖❖O
❖❖❖❖o
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖•v*
❖❖❖❖o
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖o

		-l-l 't1
£	Josip Reže	I
TT	Trst - mizarski mojster - Trst	7
l-l	Via Giulia. — Telefon štev. 1971.	
t’t	Izdeluje in popravlja vsakovrstna stav-	'T'
iji	binska in druga mizarska dela. Posojuje	i-i
l-l	tudi različne odre in scenerije za vsako	t't
t't	igro ali koncert. Postrežba točna. Cene	't'
Tit	(jako nizke.	
T'T		tIt
-\ 1-	1 I| |I|I|i|i|i| |i	- i1
Prodajalna
katol. tisk. društva
Tjilica delle IPosie 0_
ima v zalogi
voščene sveče
iz -tovarne
Jerneja Kopača V Gorici.
Kdor hoče imeti 1 c-1>« In oeno veasnne It i a .1 igre naj se potrudi v licnjigroveasnioo
Antona Bischer,
^naslednik L. Paganl-ja)
Trst, ulica Madonua del Mare 6.
Izvršujejo =e prepros e kakor tudi najfinejše vezave knjig. f’r poročase preč. duhovščini
Kupite čevlje
— pri poštenem slovenskem čevljarskem mojstru —
Josipu Stantič
TRST — ulica Rosario št. 2 — TRST
(pri cerkvi sv. Petra v starem mestu.)
— Ta mojster vam postreže po domače, — z najboljšimi čevlji in po nizki ceni.
Z A. H, O G- A_
likerjev v sodčkih in butiljkah
JAKOB pERHAVC
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki izbor
vsakovrstnih najfinej’ših In starih vin v butel jkah.
Postrežba točna. — fene zmerne. —- Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. — Za poletni čas se priporoč malinovec in tamarindo.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Sveffio (^faniöaf dŠfcerf
'Tr-srt, {Sv. I-v-rixi.
priporoča svojo bogato založeno prodajalnico jestvin in pekarno.
Pošilja na deželo tudi poštne pošiijatve od 5 K. naprej.
Posebno se priporoča čč. duhovščini.
♦♦♦♦♦+♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦

▼ ▼	^	^ w ♦
♦♦♦♦
xttx
444-4 ♦ 44-4
xxxx
44 — 44 4-4 44-44-
valica "Vin.oen.zo Belini st_ 13. (nasproti cerkve sv. Ant. Nov.)
Na razpolago so novi bogato okrašeni mrtvaški vozovi. Bogata zaloga najrazličnejših mrtvaških potrebščin. V zalogi so voščene sveče in krasni venci.
Sprejema se sprevode za mesto, okolico in tudi za prepeljavo v druge kraje
in druge dežele.
Cene zelo zmerne.	Telefon 14:-02.
I444444-444-44-44-4-4-44-4-444-44-44-44444-4-4-4-44-44-4444I —J444-44-44-4444-4444-4-444-44-4-44-4444-444444-4-4-4-4-444I____________
4-4-44-
4444
4444
4444
XXXX
XXXX
*xx
XX
44 44
4444444444444444444444444444444444444444444444444444444 4444444444444444444444444444444444444444444444444444444
V malo dneh izide v založništvu v Ljubljani, Kopitarjeve ulice št. 6, krasno opremljena
jubilejna Družinska pratika za leto 1909.
Cena kot doslej 24 vinarjev izvod.
Letošnja „Pratika“ bo presegala po	svoji krasni	opremi in	zbrani vsebini vse
dosedanje izdaje, ker bo imela poleg obilice	poučnega in	zabavnega	berila z	mnogimi
slikami tudi štiri krasno izvršene slike v trobarvnem tisku: Lurške Matere božje, jubilantov papeža Pija X. in cesarja Franca Jožefa I. ter izložbo „Katoliške Bukvarne“
-------,	_	------- v LjuMjam. -	------=-----------------
Katol. slOV. ljudstvo! Ta jubilejna „Pratika“ je edina naša pratika! Sezite pridno po njej; naj jo pozna vsaka še tako oddaljena slovenska hiša! — Zahtevajte pri trgovcih ,,Družinsko Pratiko“ in ne dajte si usiliti nobene druge!
=^=—~~	-----Kupujte in priporočaite le našo pratiko !	-----■
Slavno zalogo imajo: „JCatol. Stvarna“,	proDajalna	„Katol. tiskovnega	Društva“
in nekateri večji trgovci v Ljubljani ter	proDajalna	tiskovnega	Društva	v Trstu,
.	-------ulica Detle Poste 9...... :.........	......
Cena za razprodajalce pri naročilu do 100 kom. 17. vinarjev izvod, nad 100 kom.
pa po 16 vinarjev.
O
o
O
o
o
(D
LJUDSKA POSOJILNICA IN HRANILNICA
za tržaško občino pri Sv. Ivanu pri Trstu.
nnnnnnnnn	1 *x*1 v:«t<1i<i se neomejeno-ssave-jeo nnnnnnnnn
----b>;k3--
Sprejema hranilne vloge tudi od neudov in jih obrestuje po
4V
Davke plača hranilnica sama. Q Za varnost vlog jamčijo udje
(350) z vsem svojim premoženjem v znesku približno tri milj one kron.
Za večje vloge se tudi dajo višje obresti po ustmenem pogovoru s stranko. — Hranilnica in posojilnica je pod nadzorstvom svetoivanske duhovščine. — Vsak krščansko misleč Slovenec naj vlaga svoj denar le pri Ljudski hranilnici in posojilnici pri sv. Ivanu pri Trstu.
0
o
o
o
o
o
0
o