Poitnlna plačana v gotovini
Sped. In abb. post. II. gruppo
UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via Vitt. Vene*o, 32 Tel. 33-46 — Poštni predai (Casella postale) Videm lHii. — Poštni čekovni raéun (Conto corr. post.): Videm, št. 24-7418.
NAROČNINA:
Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za Inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru.
Posamezna številka 25 lir
Leto X. — štev. 19 (266)
UDINE, 16. - 30. NOVEMBRA 1959
Izhaja vsakih 15 dni
li flirlMffl Slovenija Beg žensk v mesta
Ker je letos preteklo pet, kar je bil podpisan v Londonu tržaški memorandum in je prišla italijanska uprava v Trst, v Koper pa jugoslovanska, so se zbrali na Tržaškem vsi izvoljeni slovenski župani in občinski svetovalci ter še pokrajinski svetovalci vseh političnih strank za katere glasujejo tržaški Slovenci ter podpisali na italijanskega predsednika' Segnija spomenico, v kateri so povedali, koliko je že realiziranih določil londonskega sporazurma in posebnega priloženega statuta in koliko pa še ne. Na žalost se pa posebno določila Posebnega statuta, ki govorijo o narodnih in ekonomskih vprašanjih slovenske narodne manjšine na Tržaškem ne izvajajo.
Slovenski tržaški izvoljeni zastopniki pa niso mislili samo na tržaške Slovence, ampak so se spomnili tudi goriških Slovencev in nas furlanskih Slovencev V
Ali je	to
Smo v novembru, ki je pri nas eden izmed'tistih mesecev čakanja, ki ni ne zima in ne več jesen.
Borna mičkena naša letina je pospravljena in bi zalegla komaj do božiča če ne bi imeli naših emigrantov, njihovih rimes.
Počasi prihajajo že domov tisti naši emigranti, ki imajo težko, grdo delo na odprtem. Kakor hitro pritisne v severnih deželah malo bolj mrzlo vreme in začne zmrzovati, se ustavijo dela na odprtem in prihajajo naši nekvalijicirani emigranti domov.
Ko bi mi živeli v malo bolj rodovitnih krajih, ki bi imeli vsaj nekaj industrije, bi bil tačas leta najlepši. Dela na poljih in travnikih ni preveč, ker mora biti že vse pospravljeno. Vreme je tačas toliko sveže, da človeku diši pečeni kostanj burica, pa že novo vino. Lepo bi bilo tudi postopati s psom in s p' ško na ramenu po poljih. Tudi nuzei« s polento je v nekaterih krajih tako prirojena navada, da se je naš človek ne more zlepa odreči.
Lepo bi tudi bilo ogledovati prašiče, ki bi ravno zdaj se morali najbolj popraviti.
P kleteh bi moralo biti največ pridelkov: krompirja, jabolk, hrušk, vrzo-tov, repe in vsega drugega.
Vse to bi bilo, če bi imeli fondar ment, temelj v neki stalni službi, v fabriki in bi hodili po delu domov, opravit že nekaj ur dela in uživati v prijetnih dobrotah naše predalpske zemlje, na robu Furlanije v lepem so-sestvu s Furlani.
Tako pa sedaj: Kostanj pobira bo-le:en, nima ga kdo pobirati in kdo kupovati v Furlaniji. Doma ni bilo preko leta nikogar, ki bi z veseljem opravljal kmečka dela in zato je vsako leto manj pridelkov. Domačega vina, 'mladega sladkega mošta, je nimar manj in vserod točijo samo strupeno r.puljou. Redki so, ki se mučijo, da zredijo prašiča. Vsak študira, moško alt žensko, kam bi jo potegnil na pomlad na delo Vsem se zdi domača zemlja samo provizorična rezidenca. In kadar se čutiš provizoričen, potem ne pripraviš nič za stalno, potem živiš samo od butege, seveda če imaš denar. Jesen ni več jesen, če ni ljudi doma, 'Pač pa samo čas za čakanje, da se bo kaj spremenilo.
Vsi nekako živijo v priča kovanju, kdaj bodo začeli v decembru prihajati prve večje družbe in klape emigrantov domov, da bo več denarja, več veselja Po oštarijah, več harmonike in pesmi.
Zdaj so časi za semnje v Čedadu in drugod, še so semnji, toda samo po iradiciji, ker vozijo korijere vsak dan ljudi v mesto in ni treba čakati še na semenj.
Živimo pač življenje krajev, kjer kmetijstvo propada in kjer dajejo ton
poglavju c.) svoje spomenice na predsednika Segnija pišejo o slovenskem šolstvu na Tržaškem, Goriškem in v Slovenski Benečiji.
Londonski memorandum je določal, da. se morajo urediti razmere na slovenskih šolah na Tržaškem, ni pa mogel upoštevati šol na Goriškem in v Slovenski Benečiji, ker sta ti dve deželi že bili takrat pod italijansko suverenostjo in mora zrnju skrbeti italijanska vlada po določilih italijanske ustave. Ker se pa določila i-talijanske ustave pri nas še ne izvajajo, so opozorili predsednika Segnija, da mora tudi za nas nekaj napraviti. V svoji spomenici pravijo Tržaški Slovenci sledeče: »Slovensko šolstvo, kakor sicer vse ostale naše narodnostne pravice, pa mora najti primerno rešitev povsod, kjer bivajo v Italiji Slovenci; potemtakem tudi v Slovenski Benečiji. Nedopustno je namreč, da bi bi’o dvoje ali celo troje vrst pripadnikov iste manjšine v isti državi; na Tržaškem Slov nc>, zaščiteni po londonskem sporazumu, na Goriškem sicer z načelnim priznanjem onovnih č o-večanskih ir. narodnostnih pravic, toda brez gori navedene konkretne zaščite, v Slovenski Benečiji in Kanalski dolini
brez enega in drugega.«
Hvaležni smo slovenskim izvoljenim županom, občinskim in pokrajinskim svetovalcem, da so se s svojo spomenico na Segnija pridružili italijanski komunistični in socialistični stranki glede potrebe po ustanovitvi slovenskih šol pri nas v Furlanski Sloveniji. Siri se krog javnega mišljenja, da je sedanje stanje glede o-snovnih šol v Furlanski Sloveniji nevzdržno. širi se duh pomirjenja med državami v svetu, toda tudi znotraj držav, in sicer tudi v Italiji, morajo odpasti sedanje ovire hladne vojne med istimi državljani, ki ustanavljajo dve kategoriji ljudi-eni imajo pravico imeti pouk v svojem narodnem jeziku drugi pa ne. Ne sme biti zapostavljanja, ne sme biti krivic, nastopiti mora tudi v državi pomi-rjenje ljudi dveh različnih jezikov. Ne rabimo sestankov na najvišjem nivoju, ampak samo sestanek kompetentnih ljudi v ministrstvu za prosveto in pa soglasje vseh demokratičnih strank v italijanskem parlamentu, da se mora spo-š ovati italijanska ustava tudi glede Furlanske Slovenije na področju šolstva, cerkve, uporabe slovenskega jezika v javnosti ter ekonomskih pravic.
111111111 m i ii i n 1111111 n 11 n 111 mi n i n 111 m n m 111 ii 111 n n n im i n i mi n ! 11 m 11 n in iti n n n nini
Tako zgledajo hiše v Bregu v Terski dolini, ki je ena najbolj revnih in zapuščenih vasi zapadne Furlanske Slovenije.
ii i n 1111 n 111 n i n n nn 1111 m ii iiiii min i minil iiiniin mn m nn n 111111 min nniiMiinim m n mn m POLITIČNA OPREDELITEV NAŠIH LJUDI
Pred petdesetimi leti
Dne 12. junija 1910 so se vršile dopolnilne' volitve v provincialni svet v Vidmu za čedajski mandament. Nastopili sta dve stranki: katoliška in liberalna. Od petih kandidatov so bili trije Slovenci
življenju emigranti: dobra plača - dobra letina, slaba plača - slaba letina.
Ni več prave jeseni, ker nismo odvisni več od zemlje in zato ne moremo več uživati tistih dobrih stvari, ki jih je poprej prinašala jesen.
Naši otroci hodijo v šole od prvega oktobra naprej, toda nimamo pravega veselja, ker so te šole zanič in ker ne prinašajo pravih kvalifikacij in pravih služb za nas. Vserod je polno teh maestria, ki se brigajo samo za svoje stvari in bežijo vsak trenutek, ko so brez dela, v mesto.
Zdi se nam, da smo kot lastovke, ki komaj čakamo, da bi šli kam drugam, kjer bi bilo boljše in bolj veselo. Doma so nam podrli gnezda in se ne moremo j staviti.
Vemo vsi za zdravilo, vemo vsi za recept, kako bi bila lahko naša jesen lepa in prijetna kot drugod, toda nobeden nam noče pomagati, da bi bilo tudi pri nas toplo, prijetno in tako kot se spodobi za civilizirane narode.
kar je pravilno, ker je naš okraj nad polovico slovenski. Zmagala je katoliška in sicer je dobil največ glasov: I-van Trinko, 2.044 glasov, za njim inž. Carbonaio tudi Slovenec 1.774 glasov in nato Furlan prof. Goia 1.550 glasov. Od liberalne stranke je dobil največ glasov Slovenec profesor Musoni 1.192 glasov in za njim Italijan Ropi-Morelli 1.112 glasov.
Po zadnji vojski pobira največ glasov pri vseh volitvah : ali za parlament ali za provinco ali za občine demokrščanska stranka. Enkrat so stranke, in med njimi tudi katoliška, postavljale za svoje kandidate v Furlanski Sloveniji Slovence domačine, sedaj pa samo tujce, takšne ljudi, ki pridejo prvič v naše kraje ob volivni kampanji.
Mi pa pravimo, da to ne bo moglo iti tako naprej, ker gredo naši ljudje po svetu in postajajo nimar bolj pametni in razgledani in kar je najbolj glavno neodvisni. Našim ljudem se ni treba bati, kot enkrat, oblasti, ker zaslužijo solde v tujini in niso doma od nobenega odvisni. Zato bomo zahtevali, da nas bodo morali zastopati v parlamentu, v regione, kadar bo, in v provincialni svet naši domači ljudje. Za komune so pa na razpolago tisti domači koštruni, ki jih pasejo sekretarji.
Mislimo, da ga ni odraslega človeka v videmski provinciji, ki ne bi vedel, da se hribovski kraji, bregji nimar bolj hitro izseljujejo. To vedo vsi domači lju-dje-Furlani in Slovenci. To vedo tudi tisti, ki prihajajo iz južne Italije in so že nekaj let pri nas.
Vse stranke, vsi partiti o tem razpravljajo. O tem problemu diskutirajo tudi na vsaki seji pokrajinskega sveta, napraviti pa ne morejo ali nočejo ničesar.
Iz naše Furlanske Slovenije se prav tako hitro izseljujejo ljudje kot iz drugih hribovskih krajev Furlanije: iz dolin Cellina-Meduna, iz Alto Tagliamen-ta in iz Bele.
To mi sami dobro vemo, vemo pa še nekaj drugega. Ne gredo namreč proč samo naši puobi in možje ter čeče in žene na delo v švicero, Belgijo in Francijo ter drugam, ampak se dogaja še druga stvar. Naše čeče: tiste, ki hodijo na delo drugam in tiste, ki ostanejo po nekem čudežu še doma, ne marajo ostati in dosti jih je, ki se ne marajo poročiti, omožiti na kakšno domače posestvo. Ce le morejo, nočejo naše čeče ostati doma v naših vaseh.
Prej smo samo brali v žomalih, kako po Piemontu in v drugih provincah I-talije vse mlade ženske bežijo proč od doma in noče nobena ostati na vasi.
Mi samo vemo, da ni lepo živeti na vasi, da je delo bolj umazano in bolj dolgočasno kot v mestih, da ni po vaseh cinema, da ni priložnosti za ples, da ni toliko prilik za zabave. Naše vasi v Furlanski Sloveniji niso dosti bolj revne in umazane kot so vasi po italijanskih krajih v hribovskih krajih, v bregih. Nekaj boljše so razmere v ravnini, furlanski, venetski, lombardski ali kateri drugi, ma tudi v vaseh po ravnini nočejo ostati mlade čeče doma, čeravno imajo večje prilike za .cinema, .so hiše boljše in se lahko kam potegnejo z motocikletami in korierami na kakšen ples.
Poprej so mnoge naše dikle-domesti-che-assi stenti di casa delale nekaj let, pri.špar sle precej denarja zato, da jo se vrnile domov in se poročile z domačimi puobi.
Zdaj so pa strašno redke naše ženske, ki delajo po mestih, da bi se hotele za nimar vrniti domov. Pridejo še pogledati: prva leta so za vsako licenzo doma, potem bolj redko, dokler ne pozabijo na svoj kraj.
Postaja pri nas velik problem, da bomo ostali brez žensk, ki vse norijo za mestom, tiste, ki delajo zunaj in tudi tiste, ki so še doma.
Razumemo, da ostanejo v mestih tiste, ki se poročijo z Italijani ali pa tudi
z drugimi forešti v Šviceri ali pa tudi drugod. Težje pa je, da ostanejo po mestih, tudi tiste, ki se niso poročile ali pa se ne bodo več, ker so že v letih. Za< te naše ženske bi bilo boljše, če bi se vrnile domov, ker je pač življenje na naši vasi vseeno boljše kot pa če živijo same po mestih posebno ko bodo še bolj v letih. V naših italijanskih mestih je pa še to, da je ljudi preveč in tudi polno dizokupiranih žensk, in enkrat je delo, pa ga nato ni dolgo časa. Na vasi je pa dela nimar dosti, še preveč. Koliko pa je bolj zdravo kot pa v mestih! Pogledati je treba samo tiste čeče, ki so že nekaj let v mestih, kako slabo izgledajo v primeri s tistimi zdravimi rdečimi Čečami, ki so ostale doma.
Vemo, da je problem urbanizacije, kot se temu bežanju ljudi s kmetov v mesta pravi, zelo kompliciran ekonomski, socialni in za nas še narodni problem.
Vemo tudi, da bodo ljudje bežali z naših krajev v mesta, dokler ne bo rešen problem hribovskih krajev, montagne na drugačen način, kot ga rešujejo sedaj. Dokler bodo naše vasi umazane, zanemarjene, dokler bo delo težko in umazano, zraven pa še slabo plačano in samo piar mesecev na leto, bodo naši ljudje bežali, zlasti pa bodo naše mlade čeče bežale v mesta in jih ne bo nobeden zadržal. Bežijo na žalost v mesta tudi tiste čeče, ki bi lahko doma ostale. Ce bi bilo pri nas vsaj nekaj industrije, in sicer ne prav v vsaki vasi, ampak tu blizu v ravnini, potem bi več kot po ovica ljudi raje ostala, doma in se vozila na delo .Bilo bi tudi več zabave, kot jo mladi človek sedaj zahteva.
Smo pred problemom kot toliki drugi italijanski kraji, da bomo v nekaj letih, če pojde tako naprej, ostali brez mladih žensk, da ne bodo tudi tisti naši puobi, ki bi radi ostali doma, se mogli oženit, da ne bo gospodinj za naše kmetije, za družine, za dom.
Umazana, zanemarjena, zaostala, zapostavljena Furlanska Slovenija, brez industrializacije, samo s postavami o montanji ne bo zadržala svojega rodu doma. Mladi puobi, mladi moški še najdejo pot domov, mlade ženske in čeče nimar manj.
Bojimo se, da bodo oblasti še toliko časa zanemarjale problem hribovskih krajev, da ne bo več ljudi, interesentov, ne samo v Furlanski Sloven ji, ampak v vseh hribovskih krajih Furlanije, ki bi jih rešitev hribov še zadržala doma.
Ekonomski problemi sedanjega italijanskega sveta razjedajo našo družbo. Vse odhaja, ostajajo samo invalidi: starci, bolniki in nimar bolj redki otroci.
ii n 1111111 n 111 ii i n 11111 mm 11 m i m milimi i milnim 11 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiii«
Življenje za ljudi v Bregu je težavno
Vas Breg (Pers) je sigurno ena najbolj ubogih an zapuščenih videmske province. Kdor ni bil nikoli v tej gorski vasi, si še predstavljati ne more v kakšnem dišperanem stanju živijo ti ljudje. Odkar je bila vas odcepljena od Gorjanov (Montenars) in priključena k Brdu so samo v toliko na boljšem, da jim prihaja v vas bolj regolammo pošta in mjedi-hova pomoč, vse drugo je po starem. Ce ste še nimar nimajo narete, ker je zanjo potrebno dosti denarja in ta kje naj se vzame, ker komun Brdo ne zmore s svojo bilanco. Ljudje zapuščajo vsako leto v večji meri svoje uboge bajte in odhajajo v estero.
Zadnja leta je emigriralo za stalno 14 družin (familij), ostale imajo pa tud več kot polovico svojih članov po svetu. Prirastek prebivalstva je zato zelo majhen. Takoj po drugi svetovni vojni tueri) je bilo v Bregu okoli 200 ljudi, danes pa smo jih našteli komaj 60 in še to so skoraj samo stari ali delanezmožni ljudje in otroci. Ti ljudje nimajo drugih entrat kot tiste, kar jim pošljejo emigranti.
Pred leti so zgradili novo šolo, ker so jo bili zelo potrebni, kajti otroci so se
učili v seniku nad hlevom, šola je lepa a kaj pomaga, ko pa sedaj ni otrok. Letos jo obiskuje namreč samo pet otrok, drugo leto pa bodo samo trije.
Državo bi moralo takšno stanje zaskrbeti, ker drugače bo vas v nekaj letih izumrla. Prazne hiše emigrantov že razpadajo in razvaline preraščajo koprive in takšni usodi je zapisan ves Breg, saj sc- že maje.
Če bi ljudje dobili zaposlitev na domačih tleh, bi prav sigurno ne hodili v svet. In pomislimo koliko javnih del (lavori pubblici) bi bilo potrebno izvesti v naših krajih. Vse gore so gole in se udirajo ob vsakem r jmanjšem dežju plazovi, ker ni drevja, da bi zadarževalo vo*_ iti zemljo. Poleg tega bi se lahko v Terski dolini razvila kakšna ' J rij a, sej pogoji za to ne manjkajo \ ode in električne energije je tukaj zadost, da bt poganjale industrijski, /njekte. Tle bi seveda morala priti na pomoč država, ker pri nas ni premožnih ljudi, da bi zmogli postaviti kakšno industrijo z lastnimi sredstvi, je pa dosti pridni delavnih rok, ki čakajo na delo.
, w//HSy '* » »
TAJPANA
Dobre in slabe iz našega komuna
Pred dnevi je TELVE dala vjedat našim ljudem, da bodo v kratkem napeljali telefon tudi v gorsko in zapuščeno vas Brezje, že več let so ljudje čakali, da bi jim napeljali telefon, a njihova prošnja je nimar naletela na gluha ušesa in šele po interesamentu onorevolja Vittorja Marangoneja se je nekaj zganilo. Komunski poglavarji, ki bi morali biti prvi za se interesirat, da bi se napeljal telefon tudi v Brezje, se niso maj interesi-rali,kot se ne intereserirajo za druge reči, ki bi ble potrebne biti narejene.
Pravijo, da hoče komunska demokri-stjanska administracija kaznovat (štra-fat) Brježene, ker niso maj klonili ob priliki volitev volji nekdanjih fašistov, ki se skrivajo pod maškero demokracije kristjane in ki danes gospodarijo na ko-munu.
Pa povejmo še nekaj drugega. Pisali smo že enkrat, da so v Viskorši začeli djelati zadružni hlev (stalla sociale), zdi se pa, da ne gre vse dobro. Tisti štirje, ki so dali iniciativo za to delo, so ostali edini v takoimenovanem »Consorzio Miglioria Montana«. Nobeden živinorejec ni do danes vstopil v ta konzorcij. Ne vemo zakaj. Morebit ljudje nimajo zaupanja (fiducia) v te pobudnike, ker so ti v preteklosti že imeli v rokah in administrirali viskorško koperativo, ki kakor vsi vemo, je slabo končala.
Začeli so popravljati cest,o ki vodi iz Platišč k Mostu na Nadiži. Bil je skrajni čas za nardit to delo. Dela vodi komunski odbornik (assessore), katerega vsi dobro poznamo. Sedaj vemo tudi zakaj se je ta tako potegoval za stolček na komunu. A to ni važno, glavno je, da bi bilo delo narejeno.
Naš komun mora biti zelo važna točka za videmske politike. V zadnjih 14. dneh smo videli kar štiri parlamentarce,
ki so prišli kar eden za drugim.
Pa še eno dobro novico. Industrijalec Gino Blazutto iz Sv. Ivana ob Nadiži bo poslal v naše vasi stole (kandreje), da jim bodo naši ljudje spletli sedeže s slamo, tako kot že delajo v Reziji in Učji. ženske, ki se bodo preje izučile v posebnem korsu kako se opravlja to delo, bodo mogle kar dobro zaslužiti. Kot pravijo bo vsaka ženska lahko zaslužila od 1000 do 1200 lir na dan. Naši komunski poglavarji bi morali podpirati to i-niciativo s tem, da bi dali na razpolago v komunu ali kje drugje lokalje, kjer bi se učile žene, ki se nameravajo baviti s tem delom.
Zdaj poglejmo še to slabe. Ni dolgo od tega, da so napeljali v novo šolo in o-troški vrtec v Tipani vodo. Vodo so zajeli naravnost iz potoka, ki teče zraven šolskih lokalov. Ta voda seveda ni filtrirana in povrh tega je še umazana, ker se noter stekajo vsa gnojišča Gorenjega Borga, da ne govorimo o nočnih »bokalih«, ki jih tam spraznujejo. To je prava »vergogna« za naš komun. V našem komune manka dobre pitne vode, saj daje Krnahta pitno vodo kar sedmim ko-munom v Furlaniji. Kdo bo odgovoren, če bodo naši otroci dobil tifo ali kako drugo bolezen zavoj nezdrave vode? Pravijo, da ni pitna, a kdo bo mogel braniti malim otrokom, da je ne bodo pili?
NEME
CESTA NEME - RAMANDOL
Tele dni bojo začel naprej djelat novo cjesto, ki bo vezala Neme z Raman-doljem. Začel so jo djelat že lani, a so muorli sospendirat z djeli, zatuò ki je zmanjkal denar, šperajmo, da jo bojo nardil do konca velazime, saj tle pona-vad ni hude zime, da ne bi mogli kopat.
CENTA
PROBLEM, KI GA JE TREBA HITRO REŠITI
MALI OBMEJNI PROMET
Po tem starodavnem sistemu še danes stiskajo sadje po hribovskih vaseh Na-diške doline. Skoraj v vsaki vasi imajo sredi trga velikansko kamenito kolo in leseno korito, v katerega nasujejo jabolka in hruške, ki jih ne morejo prodati
na trgu. Ko zavrte kolo, priteče po koritu sladki mošt, katerega zelo radi pijejo v zimskem času, ko so zbrani okoli ognjišča. Letos je bila zelo slaba sadna letina in zato ni skoraj nikjer zaškripala stiskalnica, zima bo dolgočasna.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiaininiiiiiirMiiiiiiiiiiiijiiiiaiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiaimiiiiitn miiiiii iii i i i i i
Ce ne bo ostalo vse samo pri obečah, bodo naredili novo cesto, ki bo vezala Flipan s Cento. To noticijo je poslalo ministrstvo za javna dela (Ministero Lavori Pubblici) komunu. Flipan je odd£-ljen od Centa okoli 8 km, a za priti v ta center morajo ljudje napraviti kar 20 km, ker morajo iti preko Gorjanov, Rtinja in Manjana. Centa je znano mesto po svoji slikoviti legi, luksuznih vilah in tradicionalnem sejmu. Vsako sredo zahaja semkaj vse polno trgovcev, po drugi strani pa vidimo ubogo ljudstvo iz Flipana in okolice, ko nosi na čentski trg tovore na hrbtu.
DREKA
Ljudje se troštajo, da bo ljetos kaj buojš v šuoli kot lani. Lansko ljeto so v Dreki zamenjali kar štiri učitelje in tuo so otroci zlo občutil. Komaj so se navadili enega učitelja in že je paršu drugi, ki je imel druge navade in drug sistem za učenje in takuč so se otroci prav malo naučil. V naše kraje pridejo učitelji suplenti, da si pridobijo nekaj puntov za napredovanje, a tle nimajo obstanka, ker nalete na slabe življenjske pogoje. Po našem mnenju bi bluò prav, da bi po-šjal v naše kraje domače učitelje, ki poznajo naše razmere in se zato bolj lahko prilagodijo skromnemu življenju in tudi pri učenju imajo večje uspehe, ker zastopijo buojš otrokovo dušo. En učitelj iz mesta ali celo iz Južne Italije ne bo mogel dati otroku tistega, kar mu lahko da domačin.
FOJDA
V Podklapu so končali djelat zid pod cjerkvijo in n a rdili spredaj velik plac. Sada ima vas čisto drug videz in kami-joni in avtomobili, ki pridejo sem, imajo prastor	kje se ustaviti	in	obarnit.
Zlo potrebno bi blo, da	se	na	cesti,	ki
peje iz Cenebole v Podvrata v kraju Rob nardi ograjo, ker je nagobamo, da človek ponoči pa,de v globok prepad. Tisto djelo ne bi koštalo dosti in ljudem se ne bi bila	treba bati hoditi	po	tisti	cesti kar je	tema.
TAVORJANA
Pred dnevi so videmski ■ žomali -pisali
na dolgo in široko o njekšnih vandalih, ki so razbili na britofu v Mažerolah spominsko ploščo na grobu. Tajšna djela so rjes obsojenja vredna. Toda takuò hudo še ni, da bi samo zavoj tega muorla biti postavljena karabinjerska postaja v Mažerolah, kot so predlagali tisti žornali. V iviažerolah so ljudje pošteni in mislimo, da bojo sami odkrili vandala, ki najbrže ni zdrave pameti, ker tajšnih dejanj ni zmožen normalen človek.
AHTEN
NIMAR SAMO OBECE
Ceglih je preteklo skuažej eno leto in pol odkar je pouodnja napravila tekaj škode v naših krajih, še nič ne zgleda, da bi popravili vodni nasip ob Malini v Ahtnu. Tle je še nimar vse razdrto od pouodnje in človek ima vtis, da je šla pravkar mimo huda ura. Velikanske skale, hlodi in druge reči so še nimar na kupih, kot jih je pustila voda. Obečuvajo in obečuvajo in tako gre čas naprej ne da bi se pričelo z djeli.
Mjesca oktobra je bluò skuoz obmejne bloke v naši daželi 13.778 prehodov. Nimar največ prehodov je v štupci, kjer je tle blok prve kategorije in zato vidimo po naši dolini tud dosti automobi-lov od estera, ki prihajajo iz ali v Jugoslavijo.
Skuoz blok v štupci je bluo’ 6572 prehodov: 1396 iz italijanskega kraja in 5176 iz jugoslovanskega; skuoz Učjo (komun Rezija) 840 (408 iz italijanskega in 432 iz jugoslovanskega kraja) ; skuoz Most na Nadiži (komun Tipana) 1210 (61 iz italijanskega in 1143 iz jugoslovanskega kraja) ; skuoz Polavo pri Ceplati-ščih (komun Sovodnje) 610 (110 iz italijanskega in 500 iz jugoslovanskega kraja); Skuoz Solarje pri Dreki (366 ri dar lijanskega in 892 iz jugoslovanskega kraja) ; skuoz Klinac (Idrijska dolina) 372
»Zluodejev most« v Čedadu, kjer se ustavlja vedno polno ljudi, da gledajo bistra Nadižo, ki teče pod mostom.
ČEDAD
SLAB SENJE’N SV. MARTINA
im luninim n 11111i m ii 111 im i n n riininiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiin ■ «minimum
Karakteristična stiskalnica sadja
REZIJA
Oddaljene vasi se pritožujejo
Pred dnevi je prišlo na komunu med županom in nekaterimi komunskimi svetovalci do hudega spora, ker se dohodki (entrate) komuna ne razdeljujejo sorazmerno med posamezne vasi. Najbolj so se pritoževali tisti iz oddaljenih vasi in prav posebno Učja.
Ta mala vasica, ki je najbolj oddaljena in najbolj revna, je popolnoma zapuščena. Tu se ne izvajajo nikakšna javna dela in komun ne skrbi niti za vzdrževanje dva kilometra dolge vaške ceste, ki pelje iz razpotja pri Belem potoku proti Krnici. Ljudje so primorani vzdrževati to pot sami na lastne stroške. Vse drugače pa je seveda v Ravenci, kjer je sedež komuna. Tu delajo najrazličnejša javna dela na komunske stroške in ne manjkajo niti olepševalna dela, ki so ko-štala desetine milijonov lir.
Zastopniki Učje in njeni prebivalci i-majo čisto pr?,v, da protestirajo, kajti zapuščeni so vse skozi, odkar je bil osnovan komun Rezija. Ne samo zapuščeni, tudi izkoriščani so bili bolj kot katerakoli druga vas. Pred nekaj desetletji so se tu raztezali veliki gozdovi, a takratni komunski administratorji so jih dali izsekati, tako da danes nima Učja nika-
kega bogastva. S tistim ogromnim izkupičkom, ki so ga., dobili za les, in to so bili že v tistih časih težki milijoni, bi se moglo marsikaj napraviti v Učji. Uboga vas ni imela od tega prav nič, vse je šlo in še gre samo za Ravenco in bližnjo okolico. Tam so zgradili in še gradijo ljudske hiše, velikanske moderne šole, parki in celo tlakovane ceste. Imeli so toliko denarja, da so celo zgradili kasarno, ki so jo dali potem v najem državni upravi. Učji pa niso napeljali do danes niti električne luči.
To nam dokazuje, da vodijo komun taki administratorji, katerim ni mar za oddaljene vasi. Čudno se nam pa zdi kako je to, da vodijo komun že desetletja izključno ljudje iz Ravence, ki šteje komaj 350 prebivalcev, dočim ko so ostale vasi vse večje in vse skupaj tvorijo več kot 3000 duš. Nekaj krivde moramo pripisali seveda tudi ljudem samim, ker se ne znajo uveljaviti pri volitvah. Zapuščene vasi tvorijo večino prebivalstva in če bi se te organizirale, bi prav lahko imele v rokah občino. Na to bi morali misliti ne ko bomo na pragu volitev, ampak že sedaj, da bodo imeli dovolj časa za zbrati dobre administratorje in pripraviti program.
SV. PETER SLOVENOV
Slaba sadna letina
Letos je bil v Čedadu zlo slab senjèn sv. Martina. Dež je lil ves dan in zatuò ni bluò ne kupcev in ne prodajalcev. Na placu so stale dve prazne »giostre« in o-štarijs so ble malo'bolj polne kot ponavadi in nič drugega. Ta tradicionalni senjèn je šu letos mimo nas kar neopaženo.
Včasih je bluò na ta dan vse živo v Čedadu. Ljudje so parnesli na trg svoje pardjelke in z izkupičkom nakupil vsega nucnega za hišo in družino. Sedaj pa je nimar manj ljudi par hiši in zatuò nimar manj pardjelku za prodajat. Zemljo je težkud obdjelovati v hribovskih vaseh, buojš in buj lahko se zasluži v esteru.
Uržuh, da ni več tarkaj pardjelku na trgu je pa tudi ta, da hodijo sada kupci sami po vaseh. Sada imajo skoraj, vse vasi cjeste in zatuò vidimo tud po zakotnih krajih kamjone, ki so paršli po drva, živino in druge reči. Senjèn sv. Martina se bo s časom morebit popouno-ma opustil, škoda, vsi smo ga radi pričakovali!
NESREČA NE POČIVA
Jožef Dugar iz Srednjega je padu po štjengah, kar je šu v senik in se močno
udaru v glavo. Ozdravil bo v treh tednih.
Sergio Lesica iz Šenčurja je padu več metru globoko iz armadure in si zlomu kolek (bačino). Zdravi se v špitalu.
Dino Pavša iz Bodigoja je padu in se močno udaru v glavo in ušafu še več drugih lažjih poškodb. Ozdravu bo v 20 dneh.
Jožef Stanič iz Ošnjega se je zaletu v škratovem v nek avtomobil, ki je stal na cjesti. Par padcu si je zlomu nogo in zatuò se bo muoru zdraviti mjesac dni. ZIMSKI URNIK AVTOBUSA VIDEM-STARA GOR'A
S 1. novembrom je stopil v veljavo tale urnik avtobusa, ki vozi iz Vidma na Stairo goro: odhod iz Vidma (Piazza Venerio) ob 8,45 ; odhod iz Stare gore pa ob 12. uri. Ta urnik velja do 30. aprila 1960.
že dosti let ni bila v naših krajih tako slaba sadna letina kot letos. Noben kmet nima za prodat niti kvintala sadja, saj ga ni zadost niti za domač nuc. Tud kostanja je zlo malo in še ta je droban in črviv.
Pretekla leta so si ljudje s prodajo sadja dosti pomagali. PUojski pardjelki so v gorskih krajih bolj slabi, ker je zemlja malo rodovitna, a za sadjarstvo kot nalašč narejena. Ljudje so si tako pomagali s sadjem, da so se buj lahko preživljali, a letos, kakor pravijo kmetje, se obeta velika mizerja. O sv. Martinu so pospravili že vse pardjelke kar jih je bilo in napravili ratinho. Ko bojo odštje-li še za dajatve, več kot kakšnemu ne bo ostalo tarkaj, da bi se preživljal tri mje-sce. Iz stiske jih bojo morali rešit emigranti, ki se bodo vrnili okoli božiča da-mu. Ce so močno djelali in pridno sparali, se bojo družine mogle preživeti z njihovimi prihranki do novih pard jelkov. Več kot kajšen se je pa odločil, da puojde še pred zimo kam na djelo, ker bi doma ne mogel živeti.
Zavoj tega žalostnega stanja so kmetje iz Nadiške doline sklenili, da se bojo sestali 15. decembra v Sv. Petru, kjer bojo diskutirali o težavnih problemih kmetov in kaj jim je storiti, da se zbuoj-ša njihovo stanje. Tega sestanka kmetov se bojo udeležil tud zastopniki kmečkih organizacij iz Vidma in nekateri parlamentarci, med njimi onorevole Beltrame in Marangone.
Troštamo se, da bodo naše komunske administracije zavzele isto stališče kot kmetje, se pridružile k njim za skupno akcijo, ki naj bi se nardila za oprostite» dajatev za prihodnje ljeto.
(42 iz italijanskega in 330 iz jugoslovanskega kraja); skuoz Mišček (Idrijska dolina) 1146 (672 iz italijanskega in 474 iz jugoslovanskega kraja); skuoz Robi-dišče pri Prosnidu 1630 (42 iz italijanskega in 1588 iz jugoslovanskega kraja) ; skuoz Kum pri Srednjem 68 iz italijanskega kraja; skuoz blok v Dreki pa je bilo 74 prehodov iz italijanskega kraja.
SV. LENART SLOVENOV
DOBRA INICIATIVA V ŠKRUTOVEM
Ni dost ca j ta, da sta vaščana Garjup Marija in Teriiker Amedeo sezidala v škratovem lepo dvorano (salo) za plesat. Povarh tega sta paršla pa še- do druge dobre ideje: odprla sta restavracijo (ristoranti, kjer lahko človek ušafa nimar dobra in gorka jedila. Vse je nareto moderno in ne manjka niti karakteristično furlansko ognjišče, okuoli katjerega se ljudje radi zbirajo, da diskutirajo par glažu vina o vsakdanjih fadijah in afa-rjih. Ob nedeljah parhaja v škrutovo vse pouno ljudi iz Vidma, Gorice, Trsta, Čedada in šptera in včasih stoji pred lokalom taka douga vrsta avtomobilov, da se ne more vozit po tisti poti. Tole bo sigurna nekaj pomagalo za žvi-lup turizma par nas. Takuò ko vjemo, je v naših krajih zlo malo oštarij, ki bi mogle parpravit kosilo ali večerjo, ljudje so se muorli akontentat s pajiinom in sirom. Troštamo se, da bojo paršli do tajšne iniciative še u kajšni drugi vasi.
aiiiiiiiimiiimiiiiiiiiimiiimitiiiiiiimimiiiimmnmmmmm minimumi i i i i
umilimi 111 i 11111 II I II I II I ! li I i 11111111 ! 111 i I ! 1111 ! 11 ! 1111 ì ! ! I f I li 111 ! I ! 1111111 ! 1111II |	/II*	Tl	1	1
Sedemdesetletnica OP. Andreja HlllMa
Koliko se v Italiji čita
Slovenski pisatelj dr. Andrej Budal je «den izmed redkih, ki je živel takorekoč dolgo let med nami furlanskimi Slovenci. Leta 1923 so ga poslale italijanske šolske oblasti na slovensko nižjo realko v Vidmu, in ko je bila ta ukinjena je poučeval slovenščino na italijanskem trgovskem zavodu v Vidmu slovenščino in balo francoščino. Okoli dvajset let je živel, učil in delal v Vidmu in je dobro Poznal razmere v Furlanski Sloveniji pod fašizmom.
V Vidmu se je seznanil in sprijateljil 2 našim Ivanom Trinkom. Oba sta si bila v svojem delu podobna. Trinko in Budal sta posredovala italijanskemu kulturnemu svetu s prevodi in z informativnimi članki znanje o slovenskih in jugoslovanskih knjižnih delih. Dr. Budal je pisal v furlansko revijo »Ce fastu«, v »Rivista orientale«, v »Rivista di letteratura moderna«, v »Enciclopedia Treccani«, v »Dizionario delle Opere Bom-Piani« in še v druge italijanske periodične publikacije o slovenski in jugoslovanski literaturi. Iz italijanske literature Pa je prevedel na naš slovenski jszik Fo-Sazzarov roman »Svetnik«, Boccacciov »Decamerone« Silva Bellica »Moje ječe«, Grazie Deledde »Sardinske novele«, Ver-gov »Pastir 2eli« in še razna druga italijanska literarna dela.
Zdaj ob njegovi sedemdesetletnici se sprašujemo, ali je doživel kakšno priznanje za širjenje italijanske književnosti v tujini? Njegovi rojaki Slovenci na Tržaškem in Goriškem so se ga spomnili tn proslavili njegovo sedemdesetletnico v dvorani na stadionu I. maja v Trstu. Tržaški slovenski pevski zbori so peli slovenske narodne pesmi in slovenski igralci so recitirali nekaj Budalovih pesmi. Vsi slovenski listi so pisali o velikem delu, ki ga je opravil slavljenec v svojem življenju. Znano nam je, da italijanska vlada ne pozablja na tiste italijanske književnike, ki širijo s prevodi, eseji in članki znanje o italijanski literaturi v svetu. Mnogo je moral dr. Budal pretrpeti od fašizma zaradi svojega, delovanja Pa slovenskem knjižnem polju in zato t>i bilo po našem skromnem mnenju Prav, da bi sedanja italijanska vlada v Sedanjih demokratičnih prilikah spomnila na tistega, ki je že nekaj desetletij Pesebično na delu, da bi posredoval med Sosednjimi narodi-med Italijani in Jugoslovani izmenjavo kulturnih dobrin. Dr. ®Udal še trpi na posledicah, ki mu jih Je zadal fašizem prav zaradi njegovega strmijenja, da bi morali nastpoiti med cbema državama prijateljski odnosi s Priznavanjem najprej narodnih pravic Purodnim manšinam na eni in drugi strani in nato pa z reševanjem obmej-Pih gospodarskih in drugih problemov. Skoraj neverjetno se nam zdi, da bi semnja italijanska vlada trpela, da bi mo-fbl. iz nekih čisto formalnih raz'ogov, dr. ®Udal stopiti sedaj ob polnih sedemdesetih letih v pokoj - brez italijanske pokojnine, čeravno je vse življenje učil na ^blah pod italijansko upravo ali pod zavezniki po italijanskih šolskih program Pi ih.
Dr. Budala imamo mi furlanski Slo-
venci zelo radi, ker je bil prijatelj vseh naših vodilnih mož med 1920-1959 leti. Bil je prijatelj Trinka, Cuffola, Petriči-ča, Gorenščaka in še mnogih drugih živih in že ranjkih znamenitih furlanskih Slovencev. On je po malem tudi naš, saj je par desetletij delil z nami dobro in slabo. Več slabega kot dobrega.
Dr. Budala imamo tudi zato radi, ker se je moral tudi on skrivati pred oblastmi pod raznimi tujimi imeni, da bi ga ne pogruntali in še kaznovali za njegovo dobro delo v prid slovenščini in italijanščini. Ravno tako se je obnašal, kot se moramo še zdaj mi furlanski Slovenci: skrivati in molčati.
Ker je bil dr. Budal prijatelj Ivana Trinka in vseh naših znanih ljudi, je tudi prijatelj vsega našega ljudstva, vseh naših vasi od Rezije pa do Idrijce.
Želimo, da nam ohrani svoje dragoceno prijateljstvo še dolgo let. Prijatelji dr. Budalovega kova vzbujajo v nas optimizem in pogum za nadaljne prizade-'vanje v korist obeh narodov v naših krajih.
Naj nam bo slavljenec še dolgo let vzor, kako moramo ljubiti svoj materini jezik in se zanj žrtvovati, hkrati pa kar kor on ceniti, spoštovati in širiti italijanske kulturne vrednote.
Italija spada med tiste, dežele v Evropi, kjer se mnogo manj čita kot v ostalih deželah. Čeprav to ne velja za severno Italijo, velja toliko več za južno, kajti v južni Italiji je analfabetizem »nujen« spremljevalec siromaštva in zaostalosti. Mogli bi pa tudi reči, da je siromaštvo posledica obilne nepismenosti ali polpismenosti.
Kljub temu izhaja v vsej Italiji trenutno 5147 raznih publikacij, od katerih je 107 dnevnih listov. Iz tega izhaja, da je največ tednikov, -15 dnevnikov, mesečnikov in podobnih periodičnih publikacij. Največ dnevnikov izhaja v Rimu, kjer se z ustreznimi pokrajinskimi izdajami tiska 23 dnevnikov. Med te dnevnike moramo všteti seveda tudi »Uradni
mirni 1.11M run kiiiiiiiii 111 iiiii.iiiiiin.iii.ii miiiiiiiiiii iiiimiiiii iiii iiiii i iiiiii 1111 ni i iiiiiini nun n innnnuinn n itili n 111 n n i mn m immuni 111 ni mn mm»
FRANCE BEVK:
Moj Martin Čedermac
FRANCE BEVK’
Pred nekaj dnevi so listi prinesli notico, da je v čedadski bolnišnici umrl Anton Cuffolo, kaplan v Lazah pri Podbonescu v Beneški Sloveniji. Ob tej novici sem se boleče zdrznil: »Moj Martin Čedermac/« številne strani te knjige so opisovale Cuf-fol&vo -hotranjo podobo boja za svoj in svojih rojakov materinski jezik. Predolgo sem se pripravljal, da ga po mnogih letih zopet enkrat obiščem. Ni me čakal. Odšel je v svojem sedemdesetem letu, zdaj leži pri cerkvi svoje majhne duhovnije.
Tedaj, ko sem nabiral gradivo, da opišem boj beneških Slovencev za svoj jezik, sem nekajkrat obiskal kraje in ljudi ob Nadiži. Največkrat, najmanj trikrat, sem se oglasil pri kaplanu Cuffolu (italijanska oblika za Kofol). Priporočil mi ga jc bil njegov vzornik in učitelj Ivan Trinko, pri katerem sem se večkrat oglasil v Vidmu. Pot me je vodila skozi Čedad, mimo Sv. Kvirina in skozi št. Peter Slo-venov do Lipe, a od ondod na desni breg Nadiže in v Laze na položnem pobočju. Srečaval sem preproste ljudi, ki so me ponižno pozdravljali: »Bon giorno/« Na moj slovenski pozdrav se je vsak najprej zdrznil, se zavzel, nato so mu zasijale oči: nVi ste Slovenec? Od Gorice, kaj?«
Kakor da ne verjame, da bi mestno oblečen človek mogel biti Slovenec, če ni od Gorice.
Cuffolo me je vsakikrat prijazno sprejel. Bilo mi je nerodno zaradi njegovega gostoljubja, zakaj male beneške duhovnije so zelo revne, glavne dohodke poberejo župniki. Saj mi o tem ni govoril, a bilo je tako na dlani, da sem lahko opazil. Zanimale so naju druge stvari.
Njegove vnanje podobe se po tolikih letih komaj spominjam. Bil bi v zadregi, če bi ga hotel opisati. Ni bil podoben slokemu, že osivelemu Martinu Čedermacu v knjigi. Toda čedermacova notranja podoba je bila večji del njegova. Gledal me je z mirnimi, razumnimi očmi in že po prvih besedah doumel, s čim mi kot pisatelju lahko postreže. In ker je bil v središču boja za pravice slovenskega jezika v cerkvi, je to storil s srčno zavzetostjo.
Obzirno, a vendar brez strahu mi je govoril o svojih stanovskih tovariših, o njihovem deležu v tistem boju za ali proti. A najdragocenejša so mi bila njegova osebna doživetja z žigom srčne prizadetosti. Zaradi tega sem se pri pisanju največ opiral nanj in na njegovo okolico. Domačinom ni bilo težko uganiti, da sem opisal njegovo duhovnijo in njegovo delavno sobo. On je doživel, da so mu ponujali denar, če odstopi od svojega trdnega stališča. On je bil, ki je v temni noči nesel slovenske katekizme v neko samotno cerkev, da jih je rešil pred zaplenitvijo. Dalje: njega so vaščani opozorili, da ga iščejo fašisti in je nato sredi noči v temi pobegnil skozi samote v Videm pred nadškofa, s katerim se je zapletel v razburljiv razgovor.
Ko je knjiga izšla in našla močan odmev tudi v Beneški Sloveniji, so najožji znanci kazali nanj kot na model za kaplana Čedermaca. Nekoliko jih je begala le različna vnanja podoba in starost, ki se nista ujemali. Nikoli nisem izvedel, kakšna je bila njegova sodba o tej zgod-i. ki ji je on dal hrbtenico s svojim pripovedovanjem. Pozneje sva se namreč le še enkrat srečala v Gorici, a to je bilo menda pred izidom knjige. Vedno težje razmere mi niso pustile, da bi se sprehajal po Beneški Sloveniji. S Cuffolo m sva
si včasih le po znancih pošiljala pozdrave.
Toda v mislih sem večkrat vasoval pri njem. Najbolj živo nekoč v jeseni leta šti-riinštiridesetega, med osvobodilnim bojem. Bilo je sredi sovražnikove ofenzive, ko smo se ustavili v neki samotni hiši na Otlici pri Trnovskem gozdu. Kljub trdim bojem niso bile pretrgane vse kurirske poti, nekega dne je prišla dokaj obilna pošta. Eno pismo — iz Beneške Slovenije — je bilo naslovljeno name, kot na pisatelja »Kaplana Martina Čedermaca«. Velika pola črtanega papirja je bila s krepko pisavo popisana na treh straneh. Nobeno pismo, ki sem ga kdaj prejel v življenju, me ni tako prevzelo kot to. Bral sem ga med drdranjem strojnic in pokanjem tankovskih topičev, ki je odmevalo od Predmeje. Pismo je bilo kot en sam krik, porojen iz srčne bolečine, črke so vpile in prosile, izražale upanje, »da bo Osvobodilna fronta napela vse sile za rešitev beneških Slovencev pred neizbežnim poginom.«
O tem sem nekoč že obširneje pisal. Ne bom še ponavljal. Pod pismo se ni nihče podpisal. Kdo bi bil v tistih dneh tvegal svoj podpis pod tako pismo? Na koncu je stalo le: »Več Čedermacev«. A za vrsticami pisma, ki so izražale strah in bolečino vseh rodoljubov Beneške Slovenije, in za tem podpisom, sem že tedaj slutil obraz Antona Cuffola. Ni bilo priložnosti, da bi mi sam to potrdil, a sem še danes prepričan o tem.
To ali ono, kar sem zgoraj pmvedal, je bilo že znano. Ne bi se vračal k temu, če bi ne imel za svojo dolžnost, da povem, kdo je bil Anton Cuffolo. Tistim, ki so me kaj izpraševali o nastanku »Kaplana Martina Čedermaca«, sem zamolčal njegovo ime. že tako je dovolj pretrpel od fašistov, po vojni pa so ga napadali šovinisti. In vendar ni storil nič drugega, kot da je ljubil svoj materinski jezik in ga branil pred nasiljem.
rSiromašna beneška zemlja in njeni ljudje se ga s hvaležnostjo spominjajo. In tudi jaz sem mu u zahvalo in v znamenje hvaležnosti napisal te vrstice.
(Iz »Dela«)
list«, vatikanski »Osservatore Romano« ter »Giornale radio« in »Telegiornale«, ki ju izdaja RAI in končno tudi dnevnik »Rome Daily American.«
V Milanu izhaja 12 dnevnikov, v Turinu in Genovi po 7, v Neaplju pa 5. zamrzne ;
V Italiji izhajajo trije dnevniki v tujih jezikih, in sicer že omenjeni »Rome Daily American«, v Bocnu nemški dnevnik »Dolomiten« in »Primorski dnevnik.«
Zanimiva je »starost« posameznih i-talijanskih dnevnikov. Najstarejši dnevnik je »Gazzetta di Parma«, ki je bila ustanovljena že leta 1735 in je torej stara 224 let. Sledi ji »Gazzettino della Sera«, ki je začel izhajati leta 1740 kot »Gazzetta di Venezia«. Temu sledi po starosti »Gazzetta i Mantova«, ki je bila ustanovljena 1807, nato »Corriere Mercantile« iz Genove, ki izhaja 125 let. Dnevnik »Gazzetta del Popolo« je prvič zagledal luč revolucionarnega leta 1848. Dnevnik »Nazione« iž Florence pa je letos, kot smo ob času poročali, slavili svojih sto let. Enako starost bo dočakal »Giornale di Sicilia« prihodnje leto, kar pomeni, da je začel izhajati v dobi izkrcanja Garibaldijeve vojske v Marsali na Siciliji. Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« pa bo dopolnilo sto let čez dve leti.
Kar se tiče publikacij, ki ne spadajo med dnevnike, odpade na tednike 16.8 odst., na mesečnike 39.9 odst., na publikacije, ki izhajajo vsaka dva meseca, tri mesece ali šest mesecev pa 18,2 odst. Iz tega sledi, da odpade na dnevnike komaj 2.6 odst. od skupnega števila 5147 publikacij. Med te publikacije so seveda všteti tudi številni, žal zelo razširjeni tedniki kot na primer »Grand Hotel« in podobna šara.
Kljub temu pa je vendarle veliko tudi revij kulturnega, tehničnega in znanstvenega značaja, ki sicer niso tako razširjene, ki pa vendarle kolikor toliko prosperirajo. Sem prištevamo razne literarne revije in strokovne revije za fi-ziko, kemijo, prirodoslovne vede, astronomijo, pravo, industrijo, trgovino, poljedelstvo, pomorstvo, letalstvo, turizem, medicino, finance, avtomobilizem in podobno.
Ob koncu bomo dodali, da izhaja nad polovico italijanskih periodičnih izdaj v pokrajini Lazio, predvsem v Rimu, takoj za njim pa pride na vrsto Lombardija, oziroma Milan, kateremu sledi Piemont oziroma Turin.
Pred 90 leti prva dopisnica
Pred 90. leti, 1. oktobra 1869, se je v Budimpešti pojavila prva poštna dopisnica na svetu. Uvedba dopisnic je bila pomembna novost v poštnem prometu, ker tedaj uporaba kuvert še ni bila razširjena, spričo česar je bilo pakiranje pisem dokaj zapletena reč. Kot sleherni novosti so tudi dopisnicam skraja nekateri nasprotovali, toda ta oblika pisemske pošte je kmalu prišla v splošno rabo, najprej v Budimpesa, zatem pa tudi na Dunaju. Po poštnem kongresu v Bernu 1875 je dopisnica prišla tudi v mednarodni poštni promet.
SREZNEVSKIJ :
6.
Gli Slavi del Friuli
(Prjuljskie Slavjane). 17-19 f.
A Tarcento (nella loro lingua'«Trčet», almeno per quello che mi ricordi) incontrai il primo «Slovegn» e gli Jhiesi come dovessi fare per andare ai suoi monti. Era «briaco e non seppe dirmi molto, intanto mescolava hinterrottamente parole friulane con maledizioni nel Uo linguaggio «Slovegn». Ho capito però una cosa — infermatami dall’oste della trattoria di Tarcento e dal-a mia guida resiana — cioè, che ad ovest di Tarcento l°n vi sono più «Slovegni», bensì soltanto Friulani. Nella Rssa Tarcento ci sono Friulani in maggioranza ...
Alcuni, indovinando quello che cercavo, mi consi-|harono di andare a Lusevera (Ter)... Ci andammo, .fendemmo a est un sentiero che saliva sempre più alto 11 un bosco... Più avanti il sentiero passava fra rocce sassi, a mezza costa, mentre in basso, nel fondo, rumo-bggiava il Torre ... A Lusevera trovai un capellano «Slo-bgn» — veda qui sopra lo schizzo che il capellano ha digitato per il mio itinerario (la nota avverte che lo - hizzo è nella parte della lettera non riprodotta) ... Da Usevera, passando fra i monti, arrivai a Nimis, dove jfovai un altro sacerdote «Slovegn». Costui mi disse fra J«tro che a nord, a ovest e a sud, per un lungo tratto, mtano soltanto «Slovegn» come quelli di Nimis... Più Vanti scesi in una valle in mezzo ai monti... e poi anco-
ra più avanti mi avvicinai a Cividale. Di tutto quello che ho veduto ed udito, posso farmi questa definizione dei confini occidentali degli Slavi : ad occidente della linea Tarcento, Faedis, Cividale, non ci sono Slavi, ma ad oriente di essa, anche se c’è qualche friulano, abitano esclusivamente Slavi... Essi si possono calcolare ammontare a 19.000.
Putievie Pisjma: Voi. 3 di èivaja Starina.
Lettera di Izmail Ivanovič Sreznevskij a sua madre.
2 Maggio 1841. Gorizia (Goerz).
Cara mamma, da quanto tempo non t’ho più scritto?
Non t’arrabbiare ! — Davvero non potevo fare altrimenti. Il viaggiare, il trasferirsi di continuo, l’interrogare, l’annotare ed intanto il tempo passa ed io solo non so dove sia andato nè quando.
Sono riuscito a prendere delle note a matita, per dirti qualcosa dei miei viaggi, ma alcune si sono perdute ed ora debbo rifare a memoria.
Come vedi, in questi ultimi tempi mi sono mosso parecchio ed ho visto e appreso moltissime notevoli cose. E sono stato anche in Italia. Tu naturalmente ti meravi-glierai e dirai : Ma come può essere !». Se guardi la carta, vedrai che Zelovez (Celovez) si trova a settentrione di Gorizia : ciononostante io sono stato precisamente anche in Italia. Ne sono uscito proprio oggi. Ecco come è avvenuto:
L’amico s’è improvvisamente ammjL'to a Lubiana ed io partii da solo per Zelovez. Arrivato a Zelovez, feci la conoscenza del prof. Zupan, che è grosso come Avdo-tja Fedorovna, allegro ed amante della tavola, un chiac-
chierone coltissimo ed un golosone di dolciumi : proprio come il nostro Nikola (è il fratello dello S. : Nikolaj Ivanovič S. ) : ma è soprattutto coltissimo, lo ripeto.
A Moschburg, a 3 ore da Zelovez, abita un altro signore sloveno coltissimo; è il Jarnik (Urban Jarnik, 1784-1844, poeta e cultore di dialetti carinziani. Mia nota come l’altra più sopra), anch’egli simpaticissimo e ormai vecchio.
Arrivai a Zelovez il 17 aprile. Il 18 andai a Moschburg. Il 19 fui ospite dello Jamik ed il 20 ritornai a Zelovez, visitando nel ritorno il trono dei Duchi di Carin-zia che è un monumento sloveno del IX s. molto importante.
Il 21 passai tutto il giorno con Zupan a Zelovez, ma il 22 aprile mi rimisi in viaggio: presi lo «Stellwa-gen» per Villacco (Beljak-Willach ) e Vrba (Velden). Di qui mi recai a piedi alla pieve di S. Michele a Rožnje (Rozenthal). La strada fino a Vrba scorre lungo la sponda del pittoresco lago Klagenfurtese, che con la sua apertura e le sue rive mi ha fatto ricordare l’Okà ed il Dnjèpr.
Mi son voluto fermare a Rožnje perchè gli abitanti posseggono un folklore interessantissimo — assai più interessante di quello delle altre località della Carinzia.
Mi intrattenni alla canonica con Don Mayer, che è un cultore, conoscitore ed amante delle tradizioni carin-ziane, e vi passai tutto il 23, conversando amabilmente e passeggiando per l’incantevole Rožnje. Passa di là la Drava dalle sponde rivestite d’alberi : più in là ci sono i campi e i prati, poi i boschi, ed infine, in alto, splende la neve. Ci sono villaggi sparsi dovunque.
Il 24 aprile passai nella Valle del Zilj ( Gail ) e cam-
Stran 4
»MATAJUR«
Štev. 19'
Cas prehladov Je prišel
S hladnimi, deževnimi jesenskimi dnevi postaneta marsikomu vsakdanja spremljevalca tudi prehlad in nahod. Zato se je treba primemo pripraviti na hladni in vlažni jesenski čas. Menda ni treba, da si kar na rej tiščimo robec na nos, če pravočasno pomislimo na obleko, ki bo primerna čas.: in vremenu.
Tanke perlonske ali druge plastične nogavice so kaj lepe na pogled, seveda pa so priaerne ln dotlej, dokler je zunaj lepo in ugodno vreme. V jesenski dež in snežne n eteže pa bomo hodile s toplejšimi nogavicami.
Vse kaže, da se naš organizem v toplih poletnih dneh pomehkuži in se nè more takoj privaditi na nenadno vremensko spremembo, ki nastopi v jesenski dobi. Ker se v mislih ne moremo posloviti od poletja, navadno tudi pozabimo, da je treba pregledati, ali okna in vrata dobro zapirajo. Ce bomo vse to pravočasno pregledali, bo manj prehlada zaradi prepiha, pa tudi kurjave bomo pozimi manj pora-lrilr.
Jeseni se je treba obleči topleje kot poleti, ker sicer bomo tožili o išiasu, revmi, slabi prebavi in težavah v želodcu, o nahod i in prehlajenih očeh, ki so bile izpostavljene prepihu itd.
A
E
I
I
€
Vsakdo dobro ve: »bolje je preprečiti, kot pa zdraviti!« V vsaki lekarni ali drogeriji boste dobili sredstva za masažo, priporočljive pa so tudi kopeli s smrekovimi izvlečki in z dodatkom različnih olj. Zelišč za čaje je tudi dovolj. Sicer pa bi bilo najbolje, da bi si ob potrebi lahko takoj pomagali tudi doma v družini s primernimi sredstvi.
Ponekod so že začeli s prodajo žepnih lekarn v velikosti zavojčka cigaret. V devetih cevkah so v njej najnujnejša zdravila. Zlasti se obnese ta reč pri ljudeh, ki mnogo potujejo in se torej ne morejo takoj zateči k zdravniku.
Vsekakor pa ne smemo pozabiti, da v teh hladnih dneh potrebuje koža posebno nego, zato je treba uporabljati primerne kožne masti, ki kožo napravijo prožno in odpornejšo proti vremenskim neprili-kam.
Površnost v kleli se lahko
maščuje
(Nadaljevanje in konec)
Kalo vina
•itMiiiiit 111IH1MI n v m n m iinriiii iiiiiiiiiiiiii iiiiiriiiinni 11 m u m i mi 11 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui
V •	•	j	0	_	i	•
io gniti
v
Pogosto zmanjšajo bolezni plodov rentabilnost naše sadne letine. Del teh bolezni se lahko loti plodov že na drevesu, n. pr. krastavost in monolija,. Taki oboleli plodovi lahko slej ko prej okužijo tudi zdrave plodove v skladišču in prenašajo tudi vse vrste plesnih glivic, ki povzročajo gnitje.
Zavoljo tega je važno, da pride v shrambo samo res zdravo sadje. Ce sadje otresamo in ga nato v košarkah znosimo v klet, ga tam iz košar stresemo na kup in pustimo Užati, seveda ne moremo pričakovati, da bodo tako sadje smatrali za kvalitetno. Mnogo bolezni je mogoče opaziti že pri natančnem sortiranju plodov in tako je tudi možno izvreči vse sumljive in bone plodove.
Važno je vedeti na kakšen način se da preprečiti gnitje plodov v shrambi.
V kolikor gre za tu bolezni, ki jih je mogoče opaziti na plodovih že, ko so še na drevesu, je odgovor lahak. Tako sadje moramo čimprej porabiti ali pa i-zrezati bolna mesta ter ga predelati v marmelado. Daljše shranjevanje plodov, ki so oboleli za monolijo in krastavostjo, privede do popolnega uničenja vseh shrankov.
Navaditi se je treba shranjevati le nepoškodovane, neobtolčene plodove, kajti vsaka še tako malenkostna poškodba privede slej ko prej do okužbe s kako glivo, kar lahko postane nevarno za vse shranjene plodove. Tako na primer ne smemo dati v sadno shrambo plodov, ki so jih obgrizle miši, ose in sršeni ali pri katerih je opaziti, da so črvivi, čim bolj se držimo tega pravila, tem manjša je nevarnost, da nam prične kasneje sadje v shrambi gniti.
Omenjeni ukrepi pa bi bili le polovičarski, ako ne bi stalno pregledovali sadnih shrankov in pravilno ravnali z njimi. Shrambe za sadje morajo biti tem-
ne, hladne in zračne. Kjer teh predpogojev ni, tudi ni treba računati s tem, da bo sadje dolgo nepokvarjeno obležalo v shrambi.
še preden spravimo sadje v shrambo, jo je treba natančno očistiti in zažve-plati; 4 do 8 gramov žvepla zadostuje za kubični meter. Plodove je treba polagati na police tako, da vsak čas lahko pregledamo vsak plod posebej. Kdor bo uporabil zabojčke in deske, ki so že plesnivi, za podlago plodovom, naj se ne čudi, če mu bodo glivice pokvarile vse.
Ako opažamo v shrambi več gnilih plodov, je treba vse shranke prebrati in izločiti vsak plod, ki se nam zdi sumljiv Take plodove porabimo takoj v kuhinji. Deske, na katerih so bili gnili plodovi, pa moramo zamenjati z novimi ali pa jih temeljilo očistiti in razkužiti.
Ce se tomo držali omenjenega, bomo lahko preprečili bolj obširno škodo v sadni shrambi in nam bo obležalo dobro sadje tja do poletja.
Mrzla voda proti opeklinam
Ce se opečete, stopite hitro k najbližji vodovodni cevi in namočite opeklino. To je nasvet, ki so ga dali ameriški kirurgi na svojem sestanku na univerzi v Utahu. Zdravniki so namreč v svoji praksi ugotovili, da je polivanje opeklin takoj po nesreči koristno in zelo priporočljivo. Če se opeklina poliva z mrzlo vodo 15 do 30 minut, skoraj nič ne oteče, manj boli, obenem pa se prepreči izguba podkožne tekočine skozi poškodovane kapilare. Opekline so pri vsakdanjem opravku v kuhinji pogost pojav, zato se splača zapomniti si to najnovejšo ugotovitev in nasvet ameriških kirurgov.
Ko se tiho vrenje zaključi in ko nastopi prvi jesenski mraz, ne smemo pozabiti, da se vsled tega prostornina vina v sodih zmanjša in nastopi tako imenovani »kalo« vina.
Predobro je znano, da se nekaj dni po polnitvi sodov količina vina v njih zmanjša in da v sodih nastane praznina, v katero se navadno naseli zrak. Zmanjšanje količine nastopi, ker se vino ohladi in se zaradi tega krči ter zmanjša svojo prostornino. Vsled zmanjšanja prostornine se pojavi v sodu praznina, v katero se naseli zrak.
Ce ima vino 14-15 stopinj alkohola se nam ni treba bati posledic, toda v primeru, da gre za vino slabše gradacije, nastopi proces kisanja, med katerim se vino spremeni v kis. Da to preprečimo, dolivamo v sod vino iste vrste. Pri tem dodajanju moramo biti zelo pazijivi. Dolivanje vina slabše vrste ali vina, pri kateremu se je že začel proces kisanja nam lahko popolnoma skvari ves pridelek.
Za dolivanje odločimo torej vino iste kakovosti in ga hranimo v steklenih pletenicah in v manjših steklenicah. Pri tem moramo paziti, da zrak ne pride do vina.
Pretok vina
Paziti moramo tudi, da vino pravočasno pretočimo. S pretokom ločimo tekočino od droži. S tem se izognemo veliki nevarnosti. V drožeh so namreč razne nečiste snovi in mrtve celice kvasovk. Te celice vsebujejo beljakovinaste snovi, ki so podvržene razgradnji. Pri razpadanju beljakovin se razvijajo plini, ki popolnoma pokvarijo okus vina. Poleg tega se v nepretočenem vinu začnejo škodljiva vrenja, ki povečajo vsebino kislin. Zato moramo nujno ločiti vino od droži. Vino pretočimo večkrat, prvič navadno ob nastopu prvih hladnih dni. Ko se temperatura znatno zniža, se sesedejo razne snovi, ki so raztopljene v vinu in tako dobimo lepo bistro in čisto tekočino. Pri nas pretočimo navadno vino v decembru, ko se je ozračje že ohladilo in ko se je vino očistilo.
Ce vino izvira od bolnega ali nedozorelega grozdja, bomo ta pretok izvršili nekaj dni prej. V tem primeru ne bomo čaka’i, da se vino popolnoma zbistri.
Po tem prvem pretoku navadno izvršimo še druge. Vino se še vedno čisti, manjša pa se tudi količina usedlin; čim starejše je vino, tem večja je lahko 6sc sovna razdalja med pretoki. Vsekakor pretakamo vino vedno v času, ko nastopajo spremembe temperature, se pravi spomladi in jeseni. V prvem letu izvr-
šimo vsa«j tri pretoke: prvega, v decembru, drugega v marcu-aprilu in tretjega v septembru-oktobru.
V naših krajih se povečini zanemarja drugi pretok; to je nevarno, ker se vino spomladi lahko začne kvariti. Zapomnimo si, da. se površnost v kleti 1-hko bridko maščuje.
Rahljajte òrevesni kolobar
Rasti mladega in seveda tudi odrasle-1 ga drevja, ne morete z ničemer bolj pospeševati kot s tem, da« olajšate pristop zraka in vlage h koreninam. To pa dck sežete pri drevju, ki je posajeno na travnatem zemljišču, le z rahljanjem (oko^ pavanjem) in pletvijo drevesnega ko'o-barja. Za 1. in 2. leto po saditvi zadostuje obdelan kolobar, ki ima v preme' ru vsaj 1 m. Pozneje, ko se korenine širijo na vse strani, bi bilo pa treba ta kolobar primerno širiti. Najugodnejša doba za obnavljanje kolobarjev je pozna jesen, da morejo na zrahljano zemljo vplivati zmrzal in zimske pad svine-Le brez skrbi torej okopljite tudi ostalo, vsaj mlajše drevje, čimbolj na široko in obrnjeno zemljo pokrite z dobrim g-rwP jem, ko ga boste spomladi podkopali-Podkopljete pa ga seveda lahko tudi sedaj v jeseni v primerni razdalji od debla.
Milini mi 11111111 m it ii i ii i.i imi 11 ii ii ii i m n 11 m ni n m uiti m i m 1111111111111 n 111111111111111111111 n’
Perutnina pozimi
Iznajdljivi rejci redijo perutnino zalo, da imajo tudi pozimi od nje kar največ koristi; kajti ravno pozimi na splošno najbolj primanjkuje jajc in so zato takrat najdražja. V urejenem, sodobnem perutninarstvu se poslužujemo za izboljšanje zimske nesnosti sledečih ukrepov:
1. redimo zgodnje spomladanske jarčke;
2. redno in obilno krmimo;
3. skrbimo, da voda v napaja niku ne zmrzne.
4. nesnice redno osvetljujemo;
5. kurnico tako uredimo, da ni prehladna.
O vrednosti spomladanskih jarčk, ki začenjajo nesti že jeseni, menda ni potrebno posebej govoriti. Pravilno in zadostno krmljenje je seveda osnovni pogoj za zimsko nesnost.
Kokoši si na paši najdejo le malo hrane, zato poskrbimo, da bodo obroki krme primerno sestavljeni. Poleg žita u-porabljajmo za pičo razne kuhinjske odpadke. Da ne bi manjkalo beljakovin, ji dodajamo mesne odpadke, prekuhano kri, mesno in krvno moko, kvas oljne pogače in drugo Namesto zelenja po-kladisano korenje, peso ali silažo. Najenostavneje je seveda kupiti že sestavljeno krmsko mešanico za nesnice. Krmimo redno trikrat na dan. Zvečer dajemo navadno samo zrnje. Kokoši morajo imeti na razpolago tudi dovolj apnenčastega peska ali apnenega zidnega ometa.
Da voda v napajalniku ne b; zmrzn -la, podlagamo pod posodo toplo opeko, ali večkrat na dan prilijemo tople vode. Ce so kokoši žejne, se to hitro maščuje nad nesnostjo.
Nesnost se pozimi zmanjša tudi zaradi pomanjkanja svetlobe (kratki dnevi). Svetloba namreč neposredno vpliva na nastajanje jajc v kokošjem organizmu. V ta namen si pomagarro z umetnim osvetljevanjem kokoši. Uporabljamo 20-svečno žarnico, ki zadostuje za srednje velik kokošnjak. Luč prižigamo redno in točno vsako jutro ob 5. uri in ugašamo ob 7. ali 8. uri zvečer. Tako dosežemo, da nam kokoši tudi pozimi pridno nesejo.
Perutnina ni zelo občutljiva za mraz
in navadno ni treba posebej paziti ni toploto v kokošnjaku. Glejmo le, da neJ bo prepiha. Ce je mraz tako hud, da kokošim zmrzujejo grebeni (rože), malo nesejo. Takrat kurnice obložimo s slamo ali s koruznico. Vodna perutnina laže prenaša mraz kakor kokoši; zato jo takrat oskrbujemo z dobrimi krmili in z vodo; vse druge skrbi so pa odveč. Najprimernejši nastilj za zimo je drobno zrezana slama, ki je ni treba odmotati, kadar se umaže, marveč natresemo-sveže kar po vrhu. Ta.ko je v kurnici topleje, spomladi pa razpolagamo z debelejšo plastjo dobrega in zrelega vrtne ga gnoja.
Praktični nasveti
Moker dežnik postavimo najprej na ročaj, da se voda odteče, šele nato ga odpremo, da se posuši. Ako ga takoj postavimo na konico, blago zgoraj kmalu preperi in se trga.
Volno, ki smo jo oprali, damo v zapri/ to posodo in jo postavimo nato v posor do z vrelo vodo, kjer jo pustimo četrt ure. Volna bo potem uporabna in dovolj prožna.
Rumenjaki nam ostanejo sveži in mehki tudi dva dni, če nalijemo nanj® sveže vode.
Surove krompirjeve olupke operemo, posušimo in z njimi izvrstno očistimo steklo, posebno steklenice, ki imajo stare madeže.
Kuhinjske brisače, ki nimajo lepo gladkih niti, rade puščajo na posodi, posebno pa še na vlažnem steklu vlakna» ki so nam neprijetna. To preprečimo» če kuhinjske krpe nekoliko poškrobimo» nato pa zlikamo. Poškrobljene pa morajo biti res le malo, da še «vedno hitro in dobro vpijajo vlago.
—— ____________________
Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Reg. Videmske sodnije št. 47 Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Goric®
minai tutto il giorno. La guida mi ha portato la borsa da viaggio e l’ombrello infoderato, tanto da farlo apparire come uno strumento da geometra, ed io passavo perciò da ingegnere. Quant’è utile questo camminare chiacchierando e facendosi raccontare varie cose dalla guida! In un solo giorno s’apprende di più che in una intera settimana. Alla sera tardi siamo arrivati a Bi-strizza (Feistritz), che è una delle principali città della Valle del Zilj. Non so se la troverei sulla carta. Gli abitanti sono completamente circondati da tutti i lati da popolazione tedesca, eppure riescono a conservare la loro individualità e carattere slavi.
Volevo passare il 25 aprile nel villaggio di S. Giorgio, essendo sagra colà; pernottai perciò a Bistrizza e l’indomani all’alba andai a S. Giorgio. Ti descriverò in seguito la festa. Per adesso solo poche parole sui costumi della Valle di Zilj. Le fanciulle si presentano compitissime, tutte vestite per recarsi al ballo. Il vestito è corti-no, arriva all’incirca alle ginocchia. Le calze sono bianche; le scarpe sono coi tacchetti. Al corpetto portano un fazzoletto, i cui due angoli sono tenuti con uno spillo alla gola, mentre gli altri due cingono alla vita e sono annodati di dietro. In testa portano un fazzoletto bianco legato in tal modo da permettere agli angoli estremi di essere fermati sotto le tracce, mentre gli altri due sono annodati in modo allentato ai lati. Infallibilmente il fazzoletto deve terminare ad angolo sopra la fronte. La camicietta è con maniche, che sono molto, molto corte e ricamate. Dimenticavo di dirti che alla vita portano anche una cintura nera di cuoio, con qua e là cuciti ornamenti di piume. Sul fianco hanno un coltello nel fodero,
che arriva quasi al ginocchio. Immagina che vista : una mano sul fianco e l’altra abbandonata lungo il fianco, alla soldatesca : è davvero da ridere !
Ballano molto bene : gli uomini saltando e le ragazze andando in circolo, ma soffermandosi sempre colla schiena rivolta al centro danzano cantando. Quando cantano, entrano a coppie nel ballo «la polonaise». Ma danzano pure al suon della musica. I musicanti stanno sotto un tiglio mentre i ballerini danzano intorno al tiglio. La loro festa è piena di buoni auspici ed il Padreterno stesso partecipa al loro ballo. Il «Grande ballo» ( Visokòj Raj l comincia con la canzone :
Buh daj nan dober čas te pervi raj začeti
Te kaj da sme začeli, se tak ga nè b’ menèli.
Dio dacci buon tempo a cominciare il primo ballo.
E intanto che l’abbiam incominciato, che non lo si
abbia a cessare.
A S. Giorgio feci conoscenza col parroco, il quale mi presentò ai Baroni di Eichelburg. La Baronessa fu gentilissima con me e mi presentò a tutti i notabili. C’erano alcuni impiegati delle miniere di Bleiberg, tanto famose per il piombo, ed il loro Direttore s’offrì di farmi trascorrere una giornata a visitare le gallerie delia miniera. Così andai con lui e pernottai a Bleiberg. Passai tutto il 26 aprile in miniera, in cui le gallerie sono a 150 saéen di profondità e sono talvolta lunghe I verst. e mezza in rettilineo. C’è da restare veramente stupiti ! Come possono degli esseri umani lavorare per 12 ore consecutive nella solitudine oscura senza venire alla luce9
Tornai a Bistriza la sera stessa: mi accompagnava
uno di Zilj. In altra compagnia partii l’indomani pef Tarvisio. A Tarvisio sono Tedeschi. Bisognava peri* attraversare terra tedesca per poter arrivare a Resia. '■ Resiani sono gli abitanti della «Valle della Resia» (ita' liano nel testo : mia nota), che è una parte dell’Italia ve; neziana e sta al confine colla Carinzia. Poche notizie di loro erano state date dal Dobrovski, poi più nessuno da quel tempo ha più detto nulla di loro, tanto che neanche qui a Tarvisio nessuno sa dirmi dove stia quella valle.
Trovato sulla carta il villaggio di Resiutta, non pote) fare a meno di sospettare che Resia si dovesse trovare $ vicino, perciò andai prima a Tarvisio, per poi recarmi 01 Resiutta. Volevo pt -tire per Resiutta già il 27, ma sfori tunatamente quel giorno doveva giungere a Tarvisio l’Imperatrice ed io non ebbi modo di trovare una carroZ' za e dovetti restare a Tarvisio a pernottare. Vidi lTmp®T ratrice e notai anche l’indifferenza della gente verso °l lei ; il giorno dopo potei partire.
La valle per la quale passa la strada è selvaggia. pendici dei monti sono brulle. Il fiume occupa se1 Muto una decima parte del suo letto sassoso. Qua e là qualch6 cespuglio, polvere tremenda, caldo soffocante ! A Ponteb' ba, passato il ponte, mi trovai in Itali:	..'ulto era d’ih1'
provviso cambiato. Case poverissime ; di pietra, a 2 o * piani ; tetti piatti ; alberi intorno alle case e la vite ; occb1 neri, capelli neri o grigi ; neanche una parola di tedesco o di slavo. A qualcosa può servire il francese, ma la Par' lata indigena è un qualcosa di mezzo tra il francese e l’italiano ed è bellissima, nonpertanto è incomprensibil® e fa smoccolare accidenti.
( Continua)