YU ISSN 0040-1978 IZ VSEBJNE Vpis v prvi razred (stran 2) Prišli so v haioško zakotje (stran 5) Za večjo učinkovitost učitelja (stran 7) Pesem, veselje, zadovoljstvo (stran 8) ZakuHsje super tombole (stran 9) leto xlii, št. 20 Ptuj, 1. junija 1989 cena 2500 dinarjev GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Konjska moč Medtem ko merimo moč trak- torjev v desetinah ali celo stotinah konjskih moči, so pravi konji — z eno konjsko močjo — še kako do- brodošli pri manjših opravilih na polju. Krompir je že taka kultura, ki potrebuje mnogo ročne nege. Ce si njive prej ne zrahljamo, je okopavanje krompirja preveč za- mudno in težko delo. Plemeniti štirinožci torej ne bi smeli manj- kati na nobeni kmetiji. V zahodni Evropi so nekatere države celo prepovedale uporabo traktorjev pri nekaterih opravilih na polju in v gozdu. Konj tako znova pridobi- va veljavo. Pa pri nas? JB Foto: Martin Ozmec Mirko že četrtič slavil v Kumrovcu športno društvo Kumrovec je skupaj s pokroviteljem tekmova- nja — Sportskimi novostmi iz Zagreba — že sedemintridesetič orga- niziralo partizanski tek. Ponovno je bil uspešen ptujski olimpijec Mir- ko Vindiš, ki je za progo, dolgo 26 km, potreboval 1:18,55 ter tako če- trtič osvojil prvo mesto. Mirko je za dve minuti zaostal za svojim lan- skim rekordnim časom. Pri članicah na 12 km dolgi progi je lansko prvo mesto ubranila tekmovalka zagrebškega Dinama Stojkovičeva, ki je potrebovala 44:55,2. Najbolje uvrščena tekmovalka iz Slovenije je bila tekmovalka iz Slovenske Bistrice Bušejeva, ki je s časom 54:04 osvojila šesto me- sto. I. Z. Prvi kopalci v toplicah Zadnje dni prejšnjega tedna so v toplicah napolnili rekreacijski bazen. V soboto so ga prvi pogumneži že preizkusili. Voda je omam- na. Tudi letošnja poletna kopalna sezona naj bi toplicam prinesla več kot v prejšnjih letih. Novi avtokamp bo kmalu sprejel prve obiskoval- ce. Rok za dokončanje del je konec meseca. Sicer pa imajo letos v to- plicah še veliko načrtov. Danes so predstavniki v Frankfurtu, kjer bo- do predstavili program razvoja in skušali vzbuditi zanimanje pri tu- jem kapitalu. Okrog toplic naj bi se sukal bodoči turistični razvoj ob- čine, zato morajo dobiti objekte, ki bi jih sicer že morale imeti na začetku ... (Posnetek: M. Ozmec) MG Ptujski srebrni pevci Zbor ptujskega Srednješolskega centra je v petek nastopil na zveznem tekmovanju v Celju in za svoje petje prejel srebrno plaketo. Pevcem in njihovi zborovodkinji Darji Koter ob uspehu čestitamo. In še veliko le- pih pesmi! (jš; foto: Kosi.) ^ UVODNIK-> Šola skoraj bo zaprta. . . še dobro, da ho zaprta, bodo rekli učenci. Še dobro, da bo zaprta, bodo zavzdihnili učitelji. Še dobro, da bo zaprta, se bodo strinjali starši. Vsi skupaj imamo majskih in prvih junijskih dni vrh glave. Učenje za ocene, učenje za življenje, učenje za tekmovanja . . . Dan za dnem napetost, dan za dnem živčnost, dan za dnem nadiranje. Ali res mora biti vse ob koncu? Ali ne bi mogli najrazličnejših tek- movanj razporediti čez vse šolsko leto. Ne, ne da se. Tekmovanja so rezultat celoletnega dela. Naši otroci imajo namreč poleg rednega šolskega dela organizirane tudi najrazličnejše zunanjšolske dejavnosti. Prav je, da si v njih nabirajo dodatne izkušnje, kajti pri zunajšolskem delu gre največkrat za te- me, ki so mladim blizu, kijih z veseljem spoznavajo, ki imajo velik pomen pri njihovem odločanju za poklic, ki jim vsaj za trenutek pre- ženejo misli od ocenjevanja — nujnega šolskega zla. In nelogično bi bilo, da bi svoje znanje pokazali sredi šolskega leta; torej so tek- movanja in druga srečanja ob koncu. Res pa je, da koledar tekmovanj ni usklajen. Pravzaprav je v njem prava anarhija. In potem se zgodi, da je istega dne Vesela šo- la in kviz Glasbene mladine Slovenije. Če smo pošteni — med obe- ma tekmovanjema je bila ena ura razlike. In je istega dne pionir- ska olimpiada in republiški rokometni finale šolskih športnih dru- štev — razlika je bila štiri ure in dvesto kilometrov. Sicer pa — kdo pravi, da mora prav vaš otrok tekmovati? Naj lepo sedi doma in se uči. Naj se mu krivi hrbtenica, naj se mu slab- ša vid, naj se mu pri trinajstih — štirinajstih letih od nerazgibava- nja nabira salo na trebuhu, naj bo njegovo srečanje s kulturo samo tisto, kar piše v šolskih učbenikih, naj bo njegovo seznanjanje s teh- niko omejeno na dve šolski uri štirinajstdnevno . . . Kaj pa ocene ob koncu šolskega leta ? Žalostno, če starši ugo- tovijo, da potrebuje otrok lepe ocene, ob koncu leta. Pravzaprav či- sto po naše: ko nam voda teče v grlo . . . Jože Šmigoc Okoli sveta skozi Ptuj v New Yorku živeči Indijec je pobudnik bakle miru, ki začne vsako drugo leto svojo 50.000 kilometrov dolgo pot v ZDA, potuje 15 tednov po vseh celinah in se vrne v New York. Ta ponedeljek je tekla v rokah našega maratonca Mirka Vindiša skozi Ptuj. V Jugoslavijo je bakla miru vstopila 16. maja v Devdeliji, tekla skozi Skopje, Kumanovo, Leskovec ... Zagreb .. . Ptuj ..., našo drža- vo pa je zapustila zadnjega maja v Šentilju. McZ Foto: M. Ozmec Zadnja abonmajska predstava v petek, 2. junija, bo v ptujskem gledališču še zad- nja predstava letošnjega abonmaja: za rnladino ob 15. uri, za odrasle ob 19.30. Tokrat bo gostovalo celjsko gledališče z »brezsrčno komedijo v treh dejanjih« Štefa- na Zvveiga Volpone. Predstava je tudi za neabonmajske gledalce. In vsebina? Celotno dogajanje povzema sedem uvodnih verzov: Volpone je bogat, a brez otrok. Obljublja dediščino vsem okrog. Leži in hlini se, kot da umira. Prisklednik zanj z lažmi darila zbira. Od spletke k spletki pot zvijač se vije; Nič ne pomaga: vsaka se razkrije. Efekt vseh skupaj pa mu vrat zavije. jš 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 1. junij 1989 - tednik SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ORMOŽ Gradijo veliko stanovanj Pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ormož v letoš- njem letu veliko gradijo. Najprej bi se ustavili pri gradbišču vogal- ne stavbe na Kerenčičevem trgu nasproti blagovnice TI M A Or- mož. Marsikdo se spomni, da je bila med postajo milice v Ormo- žu in blagovnico dolga leta pri- znana ali kot so ji Ormožani re- kli razvalina. Lojzeta Krajnca, strokovnega delavca - tajnika pri SSS obči- ne Ormož, smo povprašali, kaj vse bo v tej vogalni zgradbi. vedal je, da bodo v podpritličju skladišča za občinsko teritoralno obrambo, del teh prostorov pa bo dobil Mercator — Zarja Or- mož. V pritličju bo v celoti trgo- vina Mercatorja — Zarje. Ob stopnišču, kjer bo prehod s Ke- renčičevega trga v Kolodvorsko 2, bodo cvetličarna in prostori zavarovalnice Triglav. V prvem nadstropju bodo upravni prosto- ri teritorialne obrambe občine Ormož in skupnosti za zaposlo- vanje, v delu pa bodo etažna sta- novanja. Po predvidevanjih bo stanovanjsko-poslovna zgradba vseljiva do konca letošnjega leta. Posebnost te zgradbe bo mo- stovž, ki bo povezoval blagovni- co TI M A in zgradbo, ki nastaja. Tako se bo uresničila zamisel or- moškega arhitekta Dušana Mo- škona p gradnji vzhodnih vrat v mesto Ormož. Tudi Kerenčičev trg bo dobil zanimivo zaokrože- no podobo. V tem času nadaljujejo delo na stanovanjski hiši v Pušencih 4, kjer je .bil svoj čas mlin. Štiri sta- novanja od trinajstih bodo obno- vili v starem delu mlina, devet pa jih bodo zgradili povsem na no- vo. Vsa stanovanja v tej hiši so že prodana znanemu kupcu. Za le- tošnje leto so pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ormož pripravili pester program obnove starih hiš. Mednje sodi tudi popravilo stare vile na Hajndlu, kjer bodo dogradili eno stanovanje ali dve manjši garso- njeri in v celoti prenovili hišo. V Ormožu bodo obnovili hiši v Ži- grovi 6 — staro Majeričevo hišo, ter v Vrazovi ulici 6, nad trgovi- no Steklo - barve. V Središču ob Dravi bodo obnovili staro že- lezničarsko hišo, zadnjo te vrste v Sloveniji, ki spada že med arhi- tekturne spomenike. Obnova hi- še pri Veliki Nedelji 6 ni bila uresničena v lanskem letu, to bo- do uredili letos, ko bodo iz te hi- še preselili pošto v prostore za- družnega doma pri Veliki Nede- Iji. V središču jeruzalemskih goric bodo prenovili hišo z dvema sta- novanjema za potrebe delavcev Slovinove TOZD Vinogradni- štvo, to pa je seveda odvisno od sofinansiranja Slovina Kme- tijskega kombinata Jeruzalem - Ormož. Pri Veliki Nedelji bodo v že obstoječem bloku na dveh tera- sah, ki ob deževnem vremenu puščata vodo, dogradili dve eta- žni stanovanji v velikosti 60 kva- dratnih metrov in s tem rešili dva problema — zatekanje vode in pridobitev novih stanovanj, saj jih ni nikoli preveč. V tem času podirajo nekdanjo občinsko barako na Ptujski 15, kjer bo skupaj z nekdanjo Tro- povo hiši na Ptujski 13 zrasla po- slovno-stanovanjska zgradba z dvajsetimi stanovanji in 900 kva- dratnimi metri poslovnih prosto- rov za Mercator — Zarjo Ormož, kjer bo salon pohištva. Vida Topolovec foto Ema Žalar PTUJČANI IN USTAVNE SPREMEMBE . . . Meni je vseeno, tebi je vseeno. . . Ko tole zapisujem, se najbrž delegati v ptujskih skupščinskih klopeh potijo in trošijo svoje dragocene možgane za to, da bi se pustili prepričati, kako je os- nutek sprememb slovenske usta- ve pomembna zadeva in da gaje za začetek najbolje sprejeti, ker tako ali tako samo strokovnjaki vedo, za kaj gre. Morda se bo na- šel kak mladinski delegat in bo, po domače povedano, težil — ra- zlagal, da nam ti osnutki ne pri- našajo niti neposrednih volitev, niti suverenosti slovenskega na- roda, niti več pravic in svoboščin posameznika, skratka ničesar po- glavitno novega, kar bi pri ev- ropskih sosedih porodilo spošto- vanje do nas in naše ureditve. In spet bodo mladinci težili do ne- zavesti in šele potem, ko bo vse skupaj sprejeto, ker pač mora bi- ti, se bomo tolkli po glavi, kakor se tolčemo za spremembe jugo- slovanske ustave ... In pri tej ustavni razpravi smo Ptujčani še posebej balkanski primer. Naj pojasnim? Izraz bal- kanski uporabljam, ker je vse bolj jasno, da je za balkansko področje in zgodovino značilno posebno stanje duha: vsem je vseeno, brez liderja so zgubljeni, razmišljanje mimo množične pa- meti — bolje histerije pa je že vnaprej obsojeno na posmeh in ignoranco. Seveda moram ošvrkniti vrle Ptujčane, ki so odgovorni za raz- pravo o tako pomembnih rečeh, kot je sprememba njihove lastne ustave. Ptujski politiki morajo počakati, kaj bodo rekli v repu- bliki, morajo počakati, kaj bodo rekli v drugih občinah, in morajo ljudi pustiti v nevednosti, češ ni potrebna posebna javna razpra- va, dovolj je, če o tem spregovo- rijo strokovnjaki. Strokovnjaki so sicer imeli nekaj razprav, a o njih živ krst ne more izvedeti ni- česar. Razprave so bile za zaprti- mi vrati, obvestil o njih nismo dobili niti v sredstvih javnega obveščanja in novinarji smo lah- ko le bolj ali manj ugibali, kaj bo s to razpravo v ptujski občini. Morda so v tem času, ko pi- šem tale sestavek, delegati že na- veličano dvignili roke in sprejeli osnutek — brez kakršnekoli raz- prave med ljudmi, na pamet in resignirano. Ne verjamem, da so spremem- be slovenske ustave tako nepo- membne za vsakega Slovenca, kot kaže slika v FHuju. Najbrž bi lahko sklenili, da je pravzaprav F*tuj globoko na Balkanu — z ne- kaj pomanjkljivosti. Stanje duha je res balkansko, spoštovanje do občanov in njihovih predstavni- kov prav tako, pomanjkljivost pa je v tem, da sploh nimamo do- brih voditeljev oziroma nimamo ljudi, ki bi zastavili in speljali ta- ko pomemben projekt, kot je raz- prava Ptujčanov o slovenski ustavi. Ptujčane najbrž te stvari zanimajo, še posebej tiste, ki se počutijo pripadniki slovenske pomladi. Človek res prične razmišljati in se vpraševati, ali je Ptuj prav zares v Sloveniji. Darja Lukman Ob 4. juniju čestitka in zahvala krvodajalcem v zadnjih 35 letih je v SR Sloveniji darovalo kri več kot 800.000 delovnih ljudi in občanov. Množično prostovoljno krvodajalstvo slo- ni pri nas na globokem humanizmu in zavesti solidarnosti do sočlove- ka, ki mu je kri potrebna za zdravljenje, mnogokrat pa tudi za rešitev življenja Z razvojem medicinske znanosti in ob naglem tempu življenja, ki pogojuje številne nezgode, se iz dneva v dan večajo tudi potrebe po tem nenadomestljivem in najžlahtnejšem zdravilu — krvi, ki jo lahko da samo človek. Zato si uspešne sodobne medicine ne moremo zamišljati brez šte- vilnih krvodajalcev, saj jih za nemoteno delo bolnišnic potrebujemo letno več kot 100.000. Zato naj bo 4. junij primerna prilika za razmi- slek vsem tistim, ki so zdravi, pa krvi še niso darovali, da jo darujejo čimprej, saj s tem zagotovijo tudi sebi zdravstveno varnost. Predsedstvo skupščine Rdečega križa Slovenije se ob dnevu kr- vodajalcev zahvaljujemo vsem, ki so darovali kri in s tem povrnili zdravje in življenje mnogim ljudem. Darovanje krvi je dejanje, na katero je lahko ponosen vsak krvo- dajalec, zato gredo praV njim in številnim neumornim organizatorjem te ljudske solidarnosti vse najlepše čestitke ob dnevu krvodajalcev. Predsedstvo skupščine Rdečega križa Slovenije ter predsedstvo OORKS Ptuj Ravnateljstva osnovnih šol Olge Meglič, Ivana Spolena- ka, Franca Osojnika in Toneta Žnidariča Ptuj obveščajo starše, da bo vpis v prvi razred za šolsko ieto 1990/91 v torek, 6. junija 1989, od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure ter v sredo, 7. junija 1989, od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure v prostorih navedenih šol. Vpisovali bomo otroke, rojene v letu 1983 ter v januarju in februarju 1984. Vpisovali bomo otroke, ki bodo do 1. septembra 1990 stari 6 let. Pri teh otrocih bo komisija za sprejem novincev ugotovila njihovo zrelost za sprejem v 1. razred. Starši naj k vpisu pripeljejo otroka ter prinese- jo s seboj njegov izpisek iz rojstne matične knjige z vpi- sano otrokovo matično številko občana. Vsaka šola bo vpisovala otroke iz svojega šolskega okoliša. Po vpisu bo po potrebi opravljena prerazpore- ditev otrok, da bodo vse šole enako obremenjene. Ravnateljstva šol Nujnost samostojne kadrovske politike v sindikatih Javna razprava o tezah o prenovi sindikata ima za cilj, da do 12. kongresa slovenskih sindikatov, ki bo spomladi leta 1990, dorečemo nov program in statut organizacije sindikalno organiziranih de- lavcev. Oba sindikalna dokumenta morata zagota- vljati, da bo sindikalna organizacija postala resni- čno delavska, samostojna, neodvisna in sposobna za uresničevanje in uveljavljanje upravičenih zah- tev in interesov sindikalno organiziranih delavcev. Za uveljavitev te nove vloge, smeri, organizira- nosti in načina delovanja pa je nujno potrebna tu- di kadrovska prenova na vseh ravneh sindikalne organiziranosti. Prvo, kar moramo v praksi do- sledno uveljaviti, je, da bo sindikalna organizacija gradila samostojno, lastno, načrtno in dolgoročno kadrovsko politiko. Vse se prične in vse se konča pri človeku, zato je potrebno, da bodo v nova sin- dikalna vodstva in organe izvoljeni pravi ljudje iz sindikalnih vrst, strokovni, ustvarjalni in sposobni kadri. Teh kadrov ni tako malo, saj so se mnogi doslej v sindikalnem delu že izkazali in imajo dra- gocene izkušnje. Poleg njih pa je mnogo sposob- nih in uglednih delavcev, ki med delavci uživajo ugled, zaupanje in spoštovanje. Izmed njih naj sin- dikalno članstvo izbere kandidate in izmed njih naj na neposrednih tajnih volitvah izvoli v svoja sindikalna vodstva in organe tiste, ki jim zaupa. Kadrovske priprave na volitve novih sindikal- nih vodstev in organov se bodo kmalu pričele, za- to je sedaj čas, da ocenimo in razmislimo, kdo iz- med sindikalno organiziranih delavcev ustreza za nosilce sindikalnih funkcij. Pri tem članstva ne sme več ovirati predpisani mandatni čas omejitve, ampak naj sindikalno članstvo izbere ljudi, ki so sposobni in pripravljeni voditi bitko za uresniče- vanje interesov delavcev. Pri tem naj sindikalno članstvo upošteva znanje in sposobnost, kajti brez znanja in sposobnih sindikalnih kadrov prenove sindikatov ne bomo dosegli v zaželeni meri; na to pa v nobenem primeru ne smemo pristati. Nov lik sindikalnega delavca bo moral izražati znanje in sposobnost, da se bo sindikalna organizacija uve- ljavljala kot enakopravni partner v konkretnih vprašanjih dogovarjanja in pogajanj z drugimi partnerji v podjetju, občini, republiki in federaciji. Nova vloga sindikatov delavcev dejavnosti in Zveze sindikatov, predvsem pa njegova samostoj- nost in neodvisnost zahtevajo novo kvaliteto zna- nja in novo vsebino usposabljanja sindikalnih ka- drov. Podjetja bodo morala omogočiti usposablja- nje njihovih sindikalnih kadrov v občinski in repu- bliški sindikalni šoli v Ptuju in v Radovljici, kajti samo z znanjem bomo uveljavljali novo vlogo na- še sindikalne organizacije. Pri tem pa računamo tudi na odpore v nekaterih podjetjih, zlasti v tistih, v katerih želijo, da je sindikat postavljen na stran- ski tir, zato jim ustrezajo nesposobni in neaktivni sindikalni kadri. Vendar pa so časi za neaktivnost minili, kajti delavci potrebujemo aktivno, ustvar- ialno. učinkovito, inovativno sindikalno organiza- cijo in sposobna vodstva. Prenova sindikata zahteva hkratno kadrovsko prenovo; njen cilj naj bo, da sindikalno članstvo izvoli na neposrednih tajnih volitvah iz svojih vrst tiste člane sindikata, od katerih pričakuje, da bodo naloge opravljali uspešno, odgovorno in izključno v interesu sindikalno organiziranih delavcev. Od sindikalnega članstva je odvisno, kakšen bo njegov sindikat, kajti dosedanja praksa potrjuje; kakršno vodstvo, takšen sindikat. A ker tokrat res hočemo neodvisen, močan in učinkovit sindikat, naj članstvo iz svojih vrst izvoli močno in učinko- vito sindikalno vodstvo — ljudi, ki so pripravljeni in želijo delati za sindikat, za inteiese sindikalno organiziranih delavcev. FB Kakšna bo bodoča organiziranost Drogine TOZD Gosad iz Središča ob Dravi 31. maja je bil referendum o sprejemu statuta podjetja Droga Portorož Na eni izmed minulih sej izvršnega sveta skupščine občine Ormož so ugotavljali, da še vedno ni uresničen sklep iz lanskega leta, ki govori o pripravi elaborata za bodočo organi- ziranost TOZD Gosad iz Središča ob Dravi, ki bi bil za podlago razprave delavcev v Go- sadu ali naj se tozd vključi v DO Droga iz Portoroža kot delovna enota ali kot TOZD ali pa, kar bi bilo mogoče smotrneje, da se odločijo za samostojno podjetje. Ker je za delovno organizacijo Droga iz Portoroža pri- pravil predlog koncepta bodoče organizira- nosti Zavod za organizacijo poslovanja iz Ljubljane, tečejo vse aktivnosti o preobliko- vanju delovne organizacije, kjer je danes več TOZD, v eno samostojno podjetje zelo hitro. Za 31. maj letošnjega leta je delavski svet de- lovne organizacije Droga iz Portoroža razpi- sal referendum, na njem pa naj bi se delavci v vseh Droginih TOZD odločali o sprejemu statuta podjetja Droga. Iz tega je tudi razvid- no, da TOZD Gosad iz Središča ob Dravi prehaja oziroma se spreminja iz TOZD v de- lovno enoto. Vse to je bil razlog, da je pred- sednica izvršnega sveta skupščine občine Or- mož Majda Lukner sklicala sestanek z vsemi predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Ormož (prišla je samo sekretarka ob- činskega sindikalnega sveta Ormož Mira Žli- čar) ter vodilnimi delavci TOZD Gosad iz Središča ob Dravi skupaj s predstavniki mla- dine, sindikata in osnovne organizacije Zve- ze komunistov. S strani izvršnega sveta je bil na sestanku tudi dr. Slavko Gregurec, ki je obenem zunanji član Gosadove komisije za preučitev njihove bodoče organiziranosti. Namen je bil, da bi se ponovno pred tako pomembno odločitvijo, kot je referendum o bodoči organiziranosti, pogovorili o varian- tnih predlogih. Na sestanku je bilo s strani predstavnikov TOZD Gosad iz Središča po- vedano, da kljub sklepom takšnega elaborata z variantnimi predlogi o bodoči organizira- nosti TOZD niso izdelali. Delavci Gosada iz Središča ob Dravi se bodo o bodoči organizi- ranosti svoje TOZD odločali le na podlagi ustnih informacij. Direktor TOZD Gosad iz Središča ob Dravi Martin Habjanič je pove- dal, da ni osnov, da bi lahko bili samostojno podjetje, ker nimajo primernega kadra za vo- denje, drugi pa mu jih ne pomagajo priskrbe- ti (tu je mislil skupščino občine!), tisti pa, ki so bili, odhajajo, ker ne vedo, kakšna bo nji- hova bodočnost. Potrebovali bi tudi dodatno zgradbo in seveda ustreznejši program. Mne- nja je bil, da je širša družbenopolitična skup- nost kriva, da se je Droga, s tem pa tudi TOZD Gosad, v zadnjih letih znašla kot iz- voznik v nezavidljivem položaju, in če bi po- stali samostojno podjetje, bi ohranjali živo- tarjenje v revščini. Sicer ne preveč soglasno, vendar so bili vsi predstavniki TOZD Gosad iz Središča ob Dravi dokaj enotni, da vidijo zagotovilo za preživetje, ohranitev zaposle- nosti in seveda več možnosti za nadaljnji raz- voj Gosada v Drogi iz Portoroža. Beseda je tekla tudi o tem, da je delavcem potrebno jasno povedati, da bodo s preobli- kovanjem v delovno enoto postali enako- vredni delovni enoti Vrhnika, ki je bila sedaj delovna enota TOZD Gosad iz Središča ob Dravi. Delavcem je menda potrebno jasno povedati, da takšne samostojnosti, kot so jo ^imeli sedaj, ne bo več. V delavskem svetu bo- do sicer imeli svojega predstavnika, vpliv na vse poslovanje pa bo zelo majhen. Ko je bila beseda o tehnoloških presežkih predvsem ka- dra, ki ima kvalifikacijo od srednje šole nav- zgor, je direktor Martin Habjanič to kategori- čno zanikal ter menil, da bodo v bodoči delo- vni enoti potrebni prav vsi, saj bo zastopa- nost v Središču na vsakem področju — od komerciale do računovodskih del. To je bilo sicer zelo lepo slišati, vendar pregleda nove organiziranosti z opredelitvijo delovnih mest po posameznih kvalifikacijskih strukturah na omenjenem sestanku ni bilo. Slavko Gregurec, član izvršnega sveta skupščine občine Ormož, obenem tudi zuna- nji član njihove komisije, je precej skeptično gledal na predlog vizije dolgoročnega razvo- ja podjetja Droge iz Portoroža, ker meni, da popolnoma enakomernega razvoja za vse de- lovne enote ne more biti. §e vedno pa bodo ostali nekateri problemi finansiranja iz do- hodka, ker se bo kapital odlival v delovno or- ganizacijo ali podjetje v Portorož, medtem ko bodo delavci, zaposleni v Središču ob Dravi, hodili k zdravniku tu, kjer delajo in stanuje- jo, potrebovali bodo stanovanja in svoje otroke bodo šolali v kraju bivanja. Predsednik osnovne organizacije sindikata iz TOZD Gosad je bil mnenja, da bi bilo do- bro, da komisija pred referendumom opravi svoje delo. To je bilo zaradi časovne stiska brez dvoma težko, pomeniti pa so se morali odkrito o mnogočem. Vida Topolovec Gradnja nove poslovno-stanovanjske zgradbe nasproti blagovnice TIMA Ormož Nova stanovanjska hiša v Pušencih — deloma obnovljen stari mlin, de- loma novogradnja TEDNIK - 1989 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3 V ustavnih spremembah nič novega? Osnutek amandmajev k slo- venski ustavi nam v sedanji obli- ki ne daje nobene nove kvalitete, so menili razpravljala na torkovi seji zbora združenega dela SO Ptuj. Premočno je čutiti prilago- jeno (prepisano) vsebino zvezne ustave, zaradi česar je vse preob- sežno in premalo razumljivo. Nasploh so menili delegati, da sta nam v sedanjih kriznih časih potrebna politična volja in spo- sobnost, ne pa pravno znanje, ki se lahko deli kot nekakšen recept iz Beograda in republiških sre- dišč. Da moramo biti Slovenci še posebej odločni in zavzeti pri obravnavi načel suverenosti in samoodločbe, demokratičnosti in političnega pluralizma, tega verjetno ni treba posebej pona- vljati, kajti povsem logično je, da brez tega ni in ne more biti Jugo- slavije, vsaj v sedanji obliki ne. Vpliv republike na občinsko po- litiko je odločno prevelik, razjas- niti pa je treba tudi občinski vpliv na gospodarstvo v občini. Velike spremembe čakajo skup- ščinski sistem, saj ga je treba skrajno racionalizirati. Slednje velja še posebej za področje družbenih dejavnosti, pri čemer morajo imeti prednost dejavnosti posebnega družbenega pomena. Sicer pa naj bi obveljalo splošno načelo tržnih zakonitosti tudi na teh področjih našega življenja. Na predlog občinske konfe- rence SZDL so delegati (razen enega) sprejeli sklep, da Gorazd Žmavc, predsednik SO Ptuj, od I. maja 1989 opravlja župansko funkcijo neprofesionalno, pri če- mer se ustrezno porazdelijo ob- veznosti z dosedanjim podpred- sednikom skupščine in člani predsedstva do konca mandata (volitve bodo aprila prihodnje le- to.) Ob tem pa velja poudariti stališče sindikata, da moramo v bodoče na področju kadrovske- ga planiranja doseči korenite iz- boljšave. Tudi za kadre je nujno dolgoročno in načrtno planira- nje, če ne se nam bo sedanja ka- drovska suša še velikokrat pono- vila. Nasploh pa se moramo za- vedati, da je nekaj v nas ali v si- stemu vendarle strahovito naro- be, saj se sposobni ljudje odgo- vornih funkcij vse bolj otepajo. Sicer pa moramo doseči, da bo- do spomladi prihodnje leto voli- tve potekale čimbolj demokrati- čno in javno. Predlaganih naj bo več kandidatov, da bomo izmed njih lahko izbrali res najbolj pri- mernega. Veliko besed je bilo izrečenih tudi v razpravi k predlogu sklepa o določitvi roka za odpravo raz- logov, ki so podlaga za začasni ukrep družbenega varstva v Dim- nikarskem podjetju Ptuj. Izvršni svet je skupaj z družbenim pra- vobranilcem samoupravljanja ugotovil, da so bile v Dimnikar- skem podjetju kršene osnovne samoupravne pravice. Ugotovlje- nih je bilo tudi precej nepravil- nosti, med katerimi izstopa pred- vsem preveliko število režijskih delavcev (teh naj bi bilo 7) med 22 zaposlenimi. Nasploh je zad- nje čase pri opravljanju dimni- karske dejavnosti vse več težav, zato so menili, da je potrebno poiskati ustrezno rešitev. Eden od predlogov je bil tudi, da bi dimnikarska služba našla mesto v novi organiziranosti komunal- nega podjetja. — OM Emona uvaja živilsko kartico Kolegij notranje trgovine SOZD-a Emona, sklical ga je podpred- sednik PO za marketing Zoran Jankovič, se je danes sestal v Ptuju. Go- stitelj je delovna organizacija Emona - Merkur.Na dnevnem redu ima precej pomembnih vprašanj: oceno letošnjega poslovanja, novo organizi- ranost sestavljene organizacije v luči zakona o podjetjih ter uveljavitev nakupne kartice Emona. Novo kreditno kartico so najprej ponudili Emo- ninim delavcem, sedaj jo bodo dobili tudi kupci. Emonina kartica je za zdaj edina s katero je moč kupiti živila. Sicer pa jo lastnik lahko upo- rabi za nakup vseh izdelkov in turističnih storitev v več kot sto poslovalnicah, ki so podpisale sporazum. Nakupna kartica je za naše razmere novost, v tujini pa jo že dolgo poznajo. Njena prednost je v tem, da si nekdo lahko kupi nek predmet, obišče gostilno, si privošči turistično storitev, četu- di v tistem trenutku nima pri sebi dovolj denarja, imel pa ga bo, ko bo prejel račun. S to kartico želi- jo spodbuditi prodajo. V Emoni so izračunali, da jim je poslova- nje v zadnjem obdobju upadlo za okrog osem odstotkov. S kar- tico pa gredo tudi v bitko za kup- ca. Kot je povedal direktor Emo- ne — Merkurja v Ptuju Marjan Ostroško, bodo aktivnosti za predstavitev nakupne kartice pri- čeli v teh dneh. Od nje si obetajo veliko. Zavedajo se, da je pot do kupcev trnova in da zahteva po- leg kakovosti v ponudbi, prijaz- nosti, lepih objektov tudi ugodne plačilne pogoje. Ti pa so s karti- co zagotovljeni. V Emoni tudi pravijo, da riaj bi kartico uvelja- vili do konca leta. Dobi jo lahko vsak, ki je polnoleten, ima stalno bivališče v Jugoslaviji in je spo- soben poravnati obveznosti, na- stale s kartico. Kot pravijo v Emonini interni banki, je s kartico obvezen naj- manjši nakup živil v vrednosti 250 tisoč dinarjev, drugih proiz- vodov v znesku trideset tisoč, največji nakup brez posebne odobritve pa znaša 1,5 milijona dinarjev. Za sedaj bodo obraču- navali obveznosti imetnikov kar- tic enkrat mesečno, pozneje dva- krat. V Emoni tudi načrtujejo, da bodo povezali vse imetnike svo- jih kartic. Takšna organiziranost naj bi jim prinesla precej pred- nosti (ugodni nakupi, privlačni izleti in podobno). Pripravila: MG Stavkgvnl odbor delavcev OS občine Ormož Dne 25. maja je bil pri občinskem odboru sindikata de- lavcev v vzgoji in izobraževanju v Ormožu ustanovljen stavkovni odbor zaradi nezadovoljstva delavcev 0§ v ob- čini Ormož z osebnimi dohodki. Dne 26. maja je stavkovni odbor izoblikoval naslednje zahteve: 1. uskladitev osebnih dohodkov delavcev v vzgoji in izo- braževanju občine Ormož na raven gospodarstva obči- ne Ormož v prvem trimesečju 2. sprotno usklajevanje osebnih dohodkov delavcev v vzgoji in izobraževanju občine Ormož z gospodar- stvom občine Ormož, toda ne na račun kvalitete pouka 3. realno vrednotenje PND 4. 20-uma obveza neposrednega dela z učenci — v odno- su na finanserja. Rok za izpolnitev zahtev je 6. junij 1989. Ce zahteve de- lavcev ne bodo izpolnjene, bomo pričeli stavko 12. junija 1989 ob 8. uri z zborom delavcev OŠ v Domu kulture Or- mož z naslednjim programom: 1. Poročilo stavkovnega odbora 2. Odgovori vseh odgovornih organov v občini in repu- bliki za nastalo situacijo (stavko) 3. Razprava prisotnih delavcev 4. Oblikovanje sklepov zbora stavkajočih. Stavkovni odbor Konec letošnje plesne sezone Plesni studio Delavskga prosvetnega društva Svoboda končule letošnjo sezono s tremi zanimivi- mi prireditvami v ptujskem gledališču. Sinoči so pripravili plesni koncert — Plesni mo- zaik, na katerem so se predstavili z najuspešnejši- mi točkami minulih let. Kot gostje so nastopili Ja- sna Knez, plesalka iz Ljubljane, plesna skupina Media iz Titovega Velenja in plesna skupina iz Ši- ška. Danes (v četrtek, I. junija) popoldne ob 16. uri bo tradicionalna produkcija — prikaz celoletne dejavnosti, zvečer ob 20. uri pa bo svečani zaklju- ček plesne sezone v Ptuju s skupino Matjaža Fari- ča, ki se bo predstavila s plesnim projektom Zlom. To bo redka priložnost, da v Ptuju vidimo predsta- ve sodobnega pleša; pravzaprav bo ta predstava prvič za izven, saj so doslej sodobni ples lahko na celovečernih predstavah spremljali le učenci na zanje organiziranih prireditvah. Vstopnice za vse predstave dobite uro pred pri- četkom pri blagajni gledališča. jš Sram me je in težko mi je!!! Tale gnev, ki ga bom izlila v naslednjih vrsticah, se je nabral v soboto. Ptuj- ski mladinci smo si na vse kriplje prizadevali, da bi pripravili dobrodelni kon- cert, katerega izkupiček bi namenili za opremo novo nastajajoče zgradbe za Za- vod v Domavi. Menim, da smo pripravili zelo kakovosten program (glasbene skupine, plesne skupine, modne revije), da smo poskrbeli za reklamo (plaka- ti letaki reklame v sredstvih javnega obveščanja)... Morda nam je vzelo sapo na začetku ob 15. uri, ko naj bi se prireditev začela, pa je bilo veliko premalo ljudi, da bi človek imel voljo. Tehnični zapleti so res bili zaradi ozvočenja, toda ko je program stekel, mu m bilo kaj očitati. Vsaj tisti, ki so bili na stadionu, pravijo, da je bil kakovosten m pester - torej organizatorji lahko upravičeno ugotavljamo, da problem m bil v nekakovostnem programu, temveč v človeškosti, bolje nečloveškosti prebival- cev te občine. . Ne vem, kakšna opravičila si lahko izmislijo ptujski politiki, predstavniki skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij - vključno z mladinskim se- kretarjem in podpredsednikom in večino članov predsedstva - pa zdravnik^ prosvetarji, zdravstveni delavci... Vem samo to, da je za nas sramoten obisk (250 kart) boleč in da smo vsi mladi, ki smo zapravili veliko svojih prostih ur, živcev in volje, poraženi. Vem tudi to, da nismo mi krivi, da je ljudem vseeno, kaj se dogaja s sočlovekom, a upravičeno se zgražamo. Ne delamo si iluzij o starejših že velikokrat smo jih spoznali, prizadeli pa so nas mladinski %rstniki, še posebej omenjena dva funkcionarja. Nekaterim je več vreden nogometni tur- nir in postranski zaslužek tisti, ki so delali, pa so si o tem že ustvarili svojo sodbo. Najbolj težko mi je, ko pomislim, kako hudo je moralo biti delavcem tega Zavoda, ki so bili na prireditvi. Pomagali so, kolikor so lahko, a nas je vse pobi- lo obnašanje Ptujčanov do take prireditve. Morda bo kdo dejal, da je bila vstopnina predraga. T^aj povem samo to, da je stala nekaj več kot eno pivo, in prav gotovo manj kot na veselicah, kjer igrajo povprečni ansambli in dosti dosti manj kot na raznih tombolah ... Morda se kdo posmehuje tem mojim mislim. Pa naj se le. Morda bo kdaj potreben pomoči drugih, pa ho naletel na gluha ušesa m popolno ignorant. Nikomur tega ne privoščim, a jpam. da si lahko to zamislite. PostaMti se v vlo- ga drugega in jo ru.-jmeli. na le plemenita poteza, ki jo le ie redki lahko zmor- ie(y. Nekaj je kri\ čas. v katerem živimo, veliko pa smo krivi oziroma ste knvt vsi vi, d-^agi Pluiin-'! in Ptiijč inke!! V imenu oreani/,i /^a odb-ira za dobrodelno prireditev: Darja Lukraan Govori se... ... da mora biti človek pri ma- lici zelo previden, kadar mu po- strežejo s solato. Še zlasti, če v solati opazi poper. In še zlasti, če ima poper par kril in nekaj parov nog. Pa o tem ni potrebno govo- riti tistim, ki sedijo z vami. De- lajte se, kot da jeste naprej ... ... da je tudi v ptujski občinski stavbi zavel prosrbski duh. In te- mu duhu ni nič več sveto. Kako si sicer razlagati, da so v delov- nem osnutku vsebine proslave ob obletnici Ptuja modro zapisa- li, da je o Ptuju prvič pisal rimski zgodovinar Tasič (še dobro, da ima trdega — č namreč) ... ... da je danes, I. junija, prišel za Ptuj (usodni dan: v mesto je prišel strašni pajek. Avtomobili- sti so izgubili glavo,, avtomobili se tresejo v strahu in grozi, pani- ka zajema vse, ki se vozijo »od šanka do šanka«, kajti vmes je potrebno parkirati. Pešci pa se zadovoljno hahljajo. Hinavci. Si- cer pa — če smo imeli denar za avto, pa ga bomo našli še za paj- ka! ... da je najlepše delavcem Dim- nikarskega podjetja. Skoraj vsak neposredni proizvajalec ima svo- ^ga režijca. Pomislite, kako pri- jetno je, ko zjutraj sedmim dim- nikarjem sedem režijcev prinese sedem svežih skuhanih kavic ... Kot v pravljici, tudi število se- dem je pravljično. Zlasti v zvezi: Bilo je sedem suhih let... ... da smo v Ptuju našli recept za uspeh: če želimo, da bo nekaj uspelo, moramo to na vse načine onemčgočati. Uspeh je zagoto-.' vljen. Sahio poglejte si mlade ro- l:ometaše,.ki jim vsi mečejo pole- na pod noge, pa so se uspeli pre- biti rut tretje mesto v Sloveniji. Turizem se predstavi Včeraj so v Frankfurt odpotovali predstavniki skupščine občine in tistih organizacij, ki pričakujejo, da bodo tuji investitorji vanje vla- gali svoj delež. Prvotno je bilo sicer načrtovano, da bo predstavljenih nekaj nad petdeset projektov, sedaj jih bo osemdeset v vrednosti mili- jardo dolarjev. V glavnem gre za turistične projekte. Podravje bo v Frankfurtu »udeleženo« s tremi: ptujskimi toplicami in z gradovoma Bori in Štatenberg. Pokrovitelj njihovega sodelovanja je Medobčin- ska gospodarska zbornica za Podravje. Na srečanju naj bi sodelovalo okrog 200 zahodnonemških in sto jugoslovanskih gospodarstvenikov. Predstavitev projektov bo na se- dežu Deutsche Bank, vodilne zahodnonemške finančne ustanove. Ob tej priložnosti bo imel zvezni sekretar za gospodarske odnose s tujino Franc Horvat uvodno predavanje o gospodarski reformi v Jugoslaviji. Udeleženci pa se bodo seznanili tudi z liberalizacijo predpisov za tuje naložbe ter z možnostmi, da se tuje terjatve spremenijo v investicijski kapital. Ptujski predstavniki bodo v Frankfurt »odnesli« precej slikovnih in drugih prikazov lepot Ptuja ter obiskovalcem zavrteli tudi propa- gandni film Tinčka Ivanuše. Vsaka takšna predstavitev je povezana s pričakovanji. Bodoči razvoj ptujskega turizma je vezan na projekte v mestnem jedru, ptuj- ske toplice in gradove ter vinsko cesto. Za nekatere teh objektov pa poleg domačega denarja pričakujemo tudi tujega. Pri tem moramo imeti v mislih, da brez nič ni nič in da dokler turizem ne bo cenjen v našem okolju, mu tudi drugi ne bodo dajali podpore. MG Izvršni svet SO Ptuj razpisuje na podlagi 2. člena pravilnika o pogojih in postopku za prodajo stanovanj, stanovanjskih hiš, drugih stavb in posa- meznih delov stavb (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 2/87) JAVNO DRAŽBO ki bo v ponedeljek, 19. junija 1989, s pričetkom ob 9. uri v pro- storih komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Ptuj, v Ptuju, Srbski trg št. I, soba št. 4 — pritličje. 1. Predmet javne dražbe je prodaja zasedene stanovanjske hiše na Janškem Vrhu št. 14 s pripadajočim funkcionalnim zem- ljiščem, oboje označeno s pare. št. 129 — stavbišče v izmeri 45 dvorišče v izmeri 158 m', pripisana pri vi. št., 9 k. o. Janški Vrh. 2. Izklina cena za nepremičnine, navedene v I. točki, znaša 39,224.151 din in sestoji iz vrednosti zemljišča in zgradbe pred adaptacijo v znesku 11,024.344 din in višine vlaganj uporabnika v znesku 28,199.807 din. 3. Prednostno pravico do nakupa ima uporabnik oziroma vzdr- ževalec teh nepremičnin. 4. Interesenti se morajo pred začetkom javne dražbe izkazati s položnico o plačani varščini v višini 10% od izklicne cene; to nakažejo na žiro račun Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj, št. 52400-662-5-26801. 5. Najboljši ponudnik mora plačati kupnino v 30 dneh po skle- nitvi pogodbe. Prav tako mora plačati tudi stroške objave ja- vne dražbe. 6. Vsa pojasnila v zvezi z razpisom javne dražbe dobite pri ko- miteju za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Ptuj, Srbski trg št. I, soba 4. IZVRŠNI SVET SO PTUJ 4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI 1. junij 1989 - tednik Bili smo med prijatelji v Kragujevcu v času od 19. do 22. maja letos je golob miru — simbol tradicio- nalnega prijateljskega srečanja osnovnih šol Jugoslavije spet zbral delegacije 16 osnovnih šol, tokrat v Kragujevcu. Srečanje je bilo že petindvajseto. Delegacijo naše šole je sesta- vljalo 10 učencev s tremi učitelji. Vtisi udeležencev so bili tudi to- krat nepozabni. Delegacija je bila v prijateljski šoli Moma Stanojlovič v Kragu- jevcu sprejeta nadvse prisrčno. Posebne skrbi in topline pa so bili deležni učenci na domovih svojih gostiteljev. Program samega srečanja je bil zelo bogat. Globoko v srca vseh se je gotovo vtisnil obisk v spominskem parku Šumarice, kjer so učitelji in učenci priso- stvovali veliki šolski uri. Obiska- li smo tudi zavod Crvena zasta- va, kjer smo si ogledali montažo avtomobilov jugo. Tudi tukaj smo bili pri predstavnikih tovar- ne izredno lepo sprejeti. Učenci so si ogledali gledali- ško predstavo, učitelji pa so se zbrali na strokovnem posvetu na temo Obiski spominskih parkov z vidika pouka. Za ravnatelje vseh šol je bil or- ganiziran strokovni pogovor s predstavniki Zavoda za šolstvo Kragujevac, kjer smo med dru- gim ugotovili, da so problemi v zvezi z učnimi načrti, številom učnih ur in vsebino pouka v vseh republikah enaki. Slovo. Solze v očeh, stiski rok in obljube, da bodo vezi osta- le... in prepričani smo, da bo ideja o srečanjih zbliževala mla- de v toplem, iskrenem tovarištvu. Branko Tonejc Učenci OŠ Kidričevo s svojimi gostitelji v spominskem muzeju Šumari- ce-Kragujevac, Koliko učencev v kmetijski šoli Kmetijska šola Srednješolskega centra Ptuj je razpisala za na- slednje šolsko leto možnost izobraževanja 60 učencev v srednjem pro- gramu, v skrajšan program, torej v program, ki traja 2 šolski leti, pa se lahko vpiše 30 učencev. Pred dnevi smo v centru izvedeli, da se je v srednji program vpi- salo že 64 učencev, kljub temu pa so pripravljeni vpisati še vse, ki se želijo izobraževati v tej šoli. V dveh oddelkih je mogoče izobraževati 72 učencev, če bo potrebno, pa bodo jeseni pričeli izobraževanje v 3 oddelkih. V kmetijstvu je potrebnega čimveč znanja in ne bi bilo prav, če mladim ne bi omogočili izobraževanja prav na tem področju. Raz- veseljivo je, da se za razliko od prejšnjih let večina mladih odloča za izboraževanje v srednjem programu, saj se je v skrajšani program za kmetovalce vpisalo le 20 učencev. JB Izvolitev, imenovanje in razrešitev pravosodnih funkcionarjev ter organiziranje družbenih služb (Prispevek k razpravi o osnutku 45. in 46. amandmaja k slovenski ustavi) Izvolitev in razrešitev sodnikov in sodnikov po- rotnikov rednih sodišč Sedanji prvi odstavek 285. čl. ustave SR Slovenije določa, da sodnike in občane, ki sodelujejo pri sojenju v rednem sodišču (sod- nike porotnike), voli in razrešuje skupščina ustrezne družbenopolitične skupnosti, ki jo določa zakon. Po 60 čl. zakona o rednih sodi- ščih (Ur. list SR, št. 10/77) volijo sodnike te- meljnega sodišča vse skupščine občin z ob- močja temeljnega sodišča, sodnike višjega so- dišča in sodnike vrhovnega sodišča SRS pa skupščina SR Slovenije. Omenjeni prvi odstavek 285. čl. ustave SR Slovenije pa naj bi sedaj nadomestila I. to- čka 45. amandmaja, ki se v osnutku glasi: »Sodnike rednih sodišč voli in razrešuje skupščina Socialistične republike Slovenije. Občane, ki sodelujejo pri sojenju v rednem sodišču, voli in razrešuje skupščina ustrezne družbenopolitične skupnosti, ki jo določa za- kon,« ali pa varianta te točke, ki se glasi: »Sodnike rednih sodišč in občane, ki sodelu- jejo pri sojenju v rednem sodišču, voli in ra- zrešuje skupščina Socialistične republike Slo- venije.« Ce upoštevamo dejstvo, da smo lansko le- to na osnovi bridkih izkušenj končno spozna- li, da občinsko finansiranje temeljnih sodišč ni dobro funkcioniralo in smo zato finansira- nje vseh rednih sodišč prenesli na repuubli- šici proračun, se mi zdi sedaj popolnoma ute- meljeno, da tudi volitev in razrešitev sodni- kov vseh rednih sodišč prenesemo na republi- ško skupščino. S tem bo dosežena tudi večja samozavest sodnikov o neodvisnosti od lo- kalnih organov, ki so tu pa tam izvolili ali ra- zrešili sodnika, ki jim je bil oziroma jim ni bil pri srcu in se pri tem niso ozirali na njegove strokovne in druge kvalifikacije. Sodnike po- rotnike pa bi naj v bodoče vodila in razreše- vala skupščina tiste občine, v kateri posluje enota temeljnega sodišča, kajti njihovo izvo- litev oz. razrešitev je potrebno prepustiti do- mačim ljudem, ki svoje porotnike dobro po- znajo in jim zaupajo, da bodo sodili po pra- vici in resnici. Praksa kaže, da lokalni faktor- ji svojega vpliva na sojenje ne izvajajo prek sodnikov porotnikov, temveč prek sodnikov oz. eventualno prek predsednika sodišča. Za- to sem proti cit. varianti, da bi tudi sodnike porotnike sodišč volila in razreševala repu- bliška skupščina, čeprav ni prezreti argumen- ta, da imajo sodniki porotniki teoretično gle- dano vsebinsko enako funkcijo kot redni sodniki in zato naj bi tudi njih volila oz. ra- zreševala ista skupščina. Imenovanje in razrešitev javnih tožilcev in nji- hovih namestnikov Glede na 1. odstavek 296. čl. slovenske ustave, ki določa, da javnega tožilca imenuje in razrešuje z zakonom določena skupščina družbenopolitične skupnosti, je zakon o jav- nem tožilstvu (Ur. list SRS, št. 10/77) predpi- sal, da javnega tožilca temeljnega javnega to- žilstva in njegove namestnike imenujejo in razrešujejo pristojne skupščine občin, druge tožilce in njihove namestnike pa skupščina SR Slovenije. Omenjeni 1. odst. 296. čl. slovenske ustave pa naj bi nadomestila 2. točka 45. amandma- ja, ki se glasi: »Javne tožilce in njihove na- mestnike imenuje in razrešuje skupščina So- cialistične republike Slovenije.« Iz enakih ra- zlogov, kot sem jih navedel za prenos pristoj- nosti glede volitev in razrešitev sodnikov vseh rednih sodišč na republiško skupščino, podpiram tudi prenos pristojnosti imenova- nja in razreševanja vseh javnih tožilcev in nji- hovih namestnikov na skupščino Socialisti- čne republike Slovenije. Način, pogoji in postopek glede volitev in ra- zrešitev sodnikov rednih sodišč Dosedanji odstavek 285. čl. slovenske usta- ve, ki se glasi: »Sodniki rednih sodišč se voli- jo in razrešujejo na način, pod pogoji in po postopku, ki zagotavljajo strokovno sposob- nost in moralno politično primernost za opravljanje sodniške funkcije in neodvisnost sodnikov pri sojenju« naj bi nadomestila 3. točka 45. amandmaja k slovenski ustavi. Be- sedilo te točke omenjenega amandmaja je us- klajeno z besedilom 6. točke XXVII. amand- maja k ustavi SFRJ (Ur. list SFRJ, št. 70/88). Opozorim naj, da so iz novo predlaganega besedila 3. točke omenjenega amandmaja iz- puščene le besede »strokovno in moralno po- litično primernost«, ostalo besedilo pa je ena- ko cit. besedilu drugega odstavka 285. čl. slo- venske ustave. Zdi se mi prav, da je kot po- goj za izvolitev sodnika izpuščena moralno- politična primernost. V praksi se je ta pogoj različno tolmačil in v mnogih primerih so menili, da je za sodnika moralno-politično primeren le član Zveze komunistov. Doba opravljanja pravosodnih funkcij Tretji odstavek 285. čl. slovenske ustave, ki se glasi: »Sodniki in občani, ki sodelujejo pri sojenju v rednem sodišču, se volijo za dobo, določeno z zakonom, in so lahko ponovno iz- voljeni«, naj bi nadomestila 4. točka 45. amandmaja k slovenski ustavi, ki je podana tudi v varianti. Opozorim pa naj, da se tako prvo in v varianti podano besedilo 4. točke 45. amandmaja vsebinsko razlikujeta od tret- jega odstavka 285. čl. slovenske ustave v glavnem le v tem, da govori o nosilcih pravo- sodnih funkcij, ne pa samo o sodnikih in sodnikih porotnikih. Predlagam, da se sprejme varianta, vendar naj se v njenem besedilu, ki se glasi: »man- datna doba nosilcev pravosodnih funkcij in njihova ponovna izvolitev oziroma imenova- nje se določata z zakonom«, nadomestijo be- sede »nosilcev pravosodnih funkcij« z bese- dami »sodnikov rednih sodišč, občanov, ki sodelujejo pri sojenju v rednem sodišču, jav- nih tožilcev in njihovih namestnikov in jav- nih pravobranilcev«. Ustavne določbe naj bodo čim jasnejše in precizne, to pa izraz »nosilci pravosodnih funkcij« za mnoge ob- (Nadaljevanje prihodnjič) Na Švabovem se je tokrat zbralo lepo število turističnih navdušencev, le profesionalci niso imeli časa (gostinci, trgovci in drugi). Priznanje Tinčku Ivanuši za njegov prispevek pri popularizaciji turisti- čnega Ptuja. (Posnetka: M. Ozmec) Z OBČNEGA ZBORA PTUJSKEGA TURISTIČNEGA DRUŠTVA Veliko, a še premalo Ni naključje, da so se člani najstarejšega turističnega društva v ptujski občini in širše prejšnji četrtek zbrali na Švabovem. Ta kraj je ena izmed pomembnih turističnih postojank ob cesti klopotcev (vinski cesti), kijih je obnovila in za turistične namene usposobila temeljna organizaci- ja Slovenske gorice — Haloze. Na veliko haloških cest pa je po njenem prizadevanju »prišel« asfalt. Švabovo je neke vrste postojanka kmečkega turizma družbenih gostincev. Iz dneva v dan je bolj obiskano. Obiskoval- cem ponuja lep razgled po bližnji okolici. Ljudje vedno bolj spoznavajo, da je turizem lahko tudi obisk bližnjega kraja in ne samo morja, kjer je domači turist še zmerom rezerva. Naši kraji so lepi, da jih imamo radi, pa pokažimo z obiskom. Predsednica turističnega društva Zvonka Kneževič je bila v svojem poročilu o delu v prejšnjem obdobju zelo kritična. Med drugim je poveda- la: »Premalo ali skoraj nič nismo v teh letih naredili pri pospeševanju aktivnosti vsega društva, za rekreacijo občanov, zasebne turistične sobe, turizem na kmetih in tudi sicer pri dajanju predlogov za izboljšanje turiz- ma v Ptuju. V okviru društva deluje tudi Turistični biro. Ena zaposlena in entuziazem posameznikov ne za- doščata, da bi lahko zadovoljili kakovostnim turističnim zahte- vam. Biro se preživlja z dotacijo Občinske turistične zveze, z me- njavo valut in prodajo spomin- kov. Članski prispevek je simbo- ličen. Agencijskih poslov je zelo malo, minimalen je tudi doho- dek od turističnih vodnikov, pa tudi teh je malo. V Turističnem biroju tudi nimamo vseh infor- macij o prireditvah in aktivno- stih, ki jih v Ptuju organiziramo, zato naše informacije niso dovolj kakovostne. Če se stanje pri denarju v krat- kem ne bo izboljšalo, bomo mo- rali biro zapreti.« Kljub vsemu se je v Ptuju v teh letih nekaj dogajalo. Turistično ponudbo smo obogatili. Zato se o starosti slovenskih mest sedaj več govori kot nekoč, pa tudi tu- ristov je vedno več. Zvonka Kneževič je svoje po- ročilo lepo končala in poudarila: »Imejmo radi svoje mesto, spo- štujmo njegovo zgodovino, varuj- mo svoje lepo okolje in zanj nare- dimo še več, da bomo živeli sre- čno. Turist pa naj odhaja od nas >s Ptujem v srcu<.« Anton Purg je poročal o finan- čnem stanju društva, ki je zelo kritično. Posebej je opozoril na zbiranje turistične takse. To so po dosedanjih predpisih morali z odloki določiti za leto vnaprej. V današnjih razmerah je to nesmi- sel, zato jo bomo lahko sedaj sproti prilagajali rasti inflacije. Na občnem zboru so razrešili dosedanje vodstvo in izvolili no- vo. Turistično društvo Ptuj bo tu- di v novem mandatu vodila Zvonka Kneževič. Tajnica bo Majda Goznik, podpredsednika Simon Pešec in Emil Mesarič, člani upravnega odbora pa Mar- jeta Ciglenečki, Mišo Damiš, Mi- ran Glušič, Franci Golob, Irena Kovačič, Metka Korošec, Stane Napast, Jože Maučec, Vilko Pe- šec in Anton Purg. Nadzorni od- bor bo vodil Marjan Ostroško, pomagala pa mu bosta Erika Ky- sela in Viktor Makovec. V po- moč upravnemu odboru bodo še sekcije, komisije in druga telesa. V bodoče bo turistično društvo poskušalo narediti več povsod tam, kjer mu do sedaj ni najbolje šlo. Predvsem si bo prizadevalo za več članov, njihovo izobraže- vanje, krepitev vodniške službe, povečanje zasebnih turističnih sob, agresivnejšo turistično pro- pagando in informiranje. Pri tem velja poudariti, da brez sodelo- vanja vseh, ki delajo v turizmu in za turizem, ne bo šlo. Meg gosti občnega zbora Turi- stičnega društva sta bila tudi predsednik skupščine občine Ptuj Gorazd Žmavc in predsed- nik Mariborske turistične zveze Janez Pograjc. Pozneje se je pri- ključil tudi predsednik izvršnega sveta Tone Ceh. Janez Pograjc meni, da je ptuj- sko Turistično društvo med naj- bolj dejavnimi v Sloveniji. Pou- daril je, da je sedaj prišel čas, ko se vsi zavemo, da je turizem go- spodarska dejavnost tako kot vsaka druga in da lahko tej druž- bi veliko da. Vse je odvisno od nas in od tega, kako bomo znali svoje prednosti izrabiti. Podravje je privlačno za naše sosede in na tem moramo delati. Zato pa bo- mo morali narediti več na po- dročju informiranja in propagan- de. Sejmi v tujini in doma so pra- va priložnost za to. V turizmu bomo napredovali le, če bomo imeli kakovostne sto- ritve in pravi odnos do domače- ga in tujega turista. Več bomo morali narediti na turistični in- frastrukturi in usklajevanju turi- stičnih prireditev. Naš izziv so tranzitni, izletniški in nakupoval- ni turizem. Gorazd Žmavc, predsednik ob- čine, je svojo razpravo lepo začel in povedal, da če želiš biti član turističnega društva, moraš imeti svoj kraj rad. Nadaljeval je z na- logami pri bodočem turističnem razvoju občine. Poudaril je, da moramo v občini ohraniti vitalne prireditve in jih še boljše organi- zirati. Dograditi bomo morali in- frastrukturne objekte, profesio- nalizirati delo v turizmu, doslej smo delali v pretežni meri z nav- dušenci. Osrednja pozornost v bodo- čem razvoju turizma v občini so Ptujske toplice in temu vpraša- nju bomo dali prednost. Po bese- dah Gorazda Žmavca smo se se- daj streznili in ugotovili, da bo- mo največ za svoj turistični raz- voj morali storiti sami. Turizem mora v prihodnjih letih dati tri- do štirikrat večji družbeni proiz- vod. V njem naj bi v prihodnjih letih zaposlili 300 do 400 delav- cev. V to dejavnost bomo vlagali s pomočjo razvojnega dinarja in dinarja za nerazvite. To sta po Žmavčevih besedah izredno ka- kovostna vira za naložbe. Čaka nas »identifikacija« s turizmom in oblikovanje enotnega nasto- pa; sedaj pa le vsak po malem »vrtnari«. Udeleženci občnega zbora so si ogledali tudi film Tinčka Iva- nuše Sprehod po Ptuju, s kate- rim se bomo predstavili tudi v Frankfurtu, kjer bomo z dvema projektoma (Ptujske toplice in grad Bori) startali po tuji kapital. Film so toplo sprejeli. Viktori- ja Dabič iz OS Franca Osojnika je predlagala, da bi ga imeli v šo- lah kot učni pripomoček. Tinček Ivanuša je povedal, da so ga tudi v slovenskem merilu dobro oce- nili in ga želeli imeti kot učni pri- pomoček. Občina bo skupaj z gospodarstvom ta film odkupila, zanj pa se zanimajo tudi posa- mezniki, in kot je povedal Ivanu- ša, ni nobene ovire, da ga ne bi mogli dobiti. Mihael Gobec je spomnil na ureditev Ljudskega vrta. Zadeve se sedaj premikajo na bolje. Že dolgo je Ljudski vrt ptujska sra- mota. Tri ptujske krajevne skup- nosti so skupaj z odgovornimi pripravile načrte za ureditev, se- daj pa se morajo vključiti tudi drugi. V krajevnih skupnostih za vse denarja nimajo, imajo pa ve- liko dobre volje. Anka Kolarič iz zasebne turi- stične agencije Anka je menila, da bi v Turističnem društvu mo- rali zbrati vso ponudbo nekega kraja. Tako delajo tudi drugod. Matevž Cestnik je navdušeno povedal: Več bo agencij, več bo aktivnosti. Od lepot se ne da ži- veti, če ne bomo imeli progra- mov in kakovostnih informacij. Zato je treba pritrditi Emilu Me- sariču, ki je dejal, da smo polni besed o turizmu in da je že skraj- ni čas, da najdemo denar za več turistično-propagandnih aktiv- nosti. Bojana Miška iz cvetličarne Rože je zanimalo, zakaj je pavi- ljon na tržnici prazen in zakaj ni nikogar, ki bo omogočil oziroma zagotovil odkup tega reprezenta- tivnega objekta, saj takšen, kot je, ni nikomur v ponos, najmanj pa ptujski tržnici in Ptujčanom. Njen sestavni del pa je že od leta 1936. Milan Zupane je spomnil na aktivnosti v akciji čist in zelen Ptuj in na to, da onesnaževalci okolja delajo »nemoteno« na- prej, saj jim odločbe inšpekcij- skih služb ne pridejo do živega. Za konec so udeleženci občne- ga zbora »prihranili« podelitev priznanj. Gostilna Rozika in re- stavracija Radoslave Roškar sta prejeli zlate vilice, priznanje beo- grajskega časopisa Praktična že- na, Občinska turistična zveza je podelila priznanje Tinčku Ivanu- ši, organizacijski odbor Ohceti v Ljubljani pa se je zahvalil za pri- spevek v »ptujskem« delu svoje prireditve, in to: Skupščini obči- ne Ptuj, njenemu oddelku za no- tranje zadeve, Postaji milice Ptuj, KGP-temeljni organizaciji Komunalni servisi. Štajerski mi- ni šov godbi, Petrolu — motelu Podlehnik, Ptujskim toplicam. Pokrajinskemu muzeju, zaseb- nim gostincem v Prešernovi ulici — bistroju Amadeus, Juliji in ka- va baru Orfej —, Cvetličarni Ro- ža, temeljni organizaciji Sloven- ske gorice — Haloze, folklorni skupini Markovci, Folklornemu društvu Ptuj, Turističnemu dru- štvu Ptuj, Občinski turistični zve- zi, Zavodu Radio-Tednik, OŠ Cirkovce, Haloškemu biseru, go- stilni Kureš v Šikolah in folklor- ni skupini Cirkovce. Posebna priznanja so dobili tudi letošnji organizatorji tretje- ga turističnega pionirskega festi- vala Turizmu pomaga lastna gla- va. Predsednica TD Ptuj Zvonka Kneževič je priznanje izročila OŠ Toneta Žnidariča, Mariji in Ivanu Šumandlu ter mentorju krožka turističnih podmladkar- jev na tej šoli Francu Golobu. Pri organizaciji turističnega festi- vala so pomagali tudi turistični podmladkarji osnovnih šol Fran- ca Osojnika, Ivana Spolenaka in Olge Meglič. Vsem sta TD in OTZ dodelila skromno finančno pomoč. Zvonka Kneževič se je zahvalila tudi drugim mentorjem turističnih podmladkarjev. Ob- čni zbor so člani ptujskega Turi- stičnega društva končali z recita- lom Antonije Kumer, ki je doži- veto prebrala pesem Alojzija Remca, ptujskega advokata, in je zdravljica haloški kapljici. S har- moniko pa je razveseljeval tudi Aleksander Blaž. MG TEDNIK - junij 1989 SESTAVKI IN KOMENTARJI — 5 Polko in valček so tokrat zamenjali moderni diske plesni koraki. Osnovni šoli Stoperce in Taborsko sta se pobratili. Prišli so v haioško zakotje ... Vroči pomladni popoldne- vi naredijo Stoperce za za- spano haioško vas, kjer se še pes ne obregne ob mimoido- čega, kaj šele ljudje. Saj jih sploh ni na spregled, ko pa je treba še toliko postoriti na njivah in travnikih, oddalje- nih od hiš. Zato pa je bilo to- liko bolj živo in radostno mi- nuli petek. Pražnje oblečeni ljudje so hiteli proti domu krajanov, avtomobili so se podili proti temu centru kul- turnega in političnega doga- janja v Stopercah. In kaj so počeli ljudje s stoli v rokah? Nič posebnega, le iz osnovne šole so jih odnašali v dvora- no doma krajanov, ker je pri- šlo še enkrat toliko ljudi, kot so jih pričakovali. Prijetno domače je zazve- nela pesem iz grl mešanega pevskega zbora v stoperški dvorani in naznanila začetek proslave visokega šolskega jubileja. Ravnateljica šole Vera Planine je s pomočjo kronike opisala nič koliko veselih, smešnih in žalostnih dogodkov iz 170-letne zgodo- vine šole, ki je dala Sloven- cem marsikaterega z zna- njem, pridnostjo in spoštova- njem do ljudi oboroženega človeka. Precej jih je prišlo tudi na proslavo — učiteljev, učiteljic in nekdanjih učen- cev. Obudili so spomine na dni, ko je bila v Stopercah še osemletka, se spominjali ostrih besednih bojev z oblastmi, ki so kljub lepo urejeni šoli krčili število ra- zredov. Pa saj ni šlo drugače, ko pa je danes v njej le za skromen razred učencev v šti- rih razredih. In čeprav jih je le 27, so pripravili proslavo, kot da bi jih bilo desetkrat toliko. Marsikatero oko v prepolni dvorani seje orosilo med dve uri trajajočo prire- ditvijo. Vendar, če so Vrabi- čevi pevci zvabili solzo v oko, so poskočne mladenke, ki jim je korak trdo zasidran v ilovnato zemljo, z lahko- tnim disko plesnim korakom zvabile nasmeh na ustnice. »Saj niso imele dovolj časa za vajo, pa so vseeno dobre,« s ponosom zašepeta ženski glas za mojim hrbtom. »Do- bre so, kajne,« se zasliši od- govor. Nič zamere, ker se je iz kasetofona razlila živahna disko glasba, malce dobro- hotnega heheta in šepeta . . . Kaj čemo: drugačni časi, drugačne navade. Pa je bilo vseeno čutiti nekaj radostne- ga in olajšanju podobnega, ko sta se na odru pojavila po- stavna fanta s harmoniko in klarinetom. Kako sta rezala domače, ušesu tako dobro znane napeve. Noge so kar same trkale takt ob tla! Niso samo govorili, peli, plesali in igrali! Niso samo obujali spominov na prete- klost in izražali bojazni ob negotovi prihodnosti! Na odru so, pred očmi številnih obiskovalcev, podpisali tudi listino o pobratenju z osno- vno šolo Taborsko, podružni- co osnovne šole Hum na Sot- li. Sorodni ser si tako po šte- vilčni majhnosti kot po veli- čini in pomenu svojega po- slanstva. Spet se je slišala pe- sem, spet so se slišale besede v jezikih dveh narodov. Brez prevajalcev, pa so vsi vse ra- zumeli. Zakaj bi naštevali imena tovarišev in tovarišic, ki so tega dne prišli v haioško za- kotje, stopili na oder, govori- li, hvalili in tudi nekaj oblju- bljali? Ni treba, Stoperčani so si zapomnili, da v prizade- vanjih za ohranitev takšne štirirazredne šole, kot jo ima- jo sedaj, ne bodo ostali sami. Ja, mimogrede so zvedeli, da bi bilo malo več mladeži do- brodošlo . . . Saj bo, bo, so kimali, ker tu in tam že raste nova hiša, ker se ta in oni že odločata ostati doma, ker imajo sedaj asfaltno poveza- vo z Majšperkom, ker so elektrika, telefon, voda . . . Ne še povsod, ampak počasi se le obrača na bolje, kljub negotovemu vsakdanjiku. Ta- ko so mrmrali med sabo, se po proslavi podali še v svojo »učilno zidano« in ob ogle- dovanju razstave, prikazujo- če izdelke učencev, izrezke iz kronike in časopisov, ki so se tu in tam le spomnili, da ob- stajajo Stoperce, vzklikali: Glej, to so naša mati, pa predsednik Galun . . . Otroci in gostje so zatem sedli za bogato obloženo mi- zo, ki bi neznanca prepričala, da Haloze sploh niso sino- nim za revščino. Toda tako je le ob velikih praznikih in le za tiste, ki jih v hlevih ni ča- kala mukajoča živina. Večina je morala domov, tudi uro hoda daleč, nazaj k vedno enakim enoličnim opravkom. Ja, dosti jih je prišlo na pro- slavo, zadovoljno so gledali in poslušali vse, kar so jim nastopajoči pripravili in kdo ve, koliko jih bo prišlo na 200-letnico. Če 200-letnica bo! Tekst: Nevenka Dobljekar Posnetka: Langerholc V vrtu Pletev, okopavanje ter varstvo rastlin pred boleznimi in škod- ljivci so najvažnejša dela, ki jih opravljamo v tem času v vrtu. Okopavanje ima večkraten po- men: z okopavanjem uničujemo plevel, zemljo rahljamo, da bi ta- ko prišlo čimveč kisika do kore- nin, preprečujemo čezmerno iz- hlapevanje vlage iz tal in vnaša- mo gnojila bližje koreninam. Pravočasnemu okopavanju torej posvetimo vso pozornost in ga opravimo ob primernem stanju zemlje. Kot smo že večkrat svetovali, v vrtove, kjer gojimo različne vrste vrtnin, okrasnih rastlin in sadno drevje, ne sodijo herbicidi, saj z njihovo nepravilno uporabo, ki pa je v vrtovih najbolj problema- tična, lahko povzročimo več ško- de kot pa koristi. Nekateri pleveli so v vrtovih prava nadloga. Slakove korenine moramo dosledno iztrebiti, sicer je vsak presekani ostanek slako- ve korenine vegetativni del za razvoj nove rastline. Preslica je znak kislih tal. Vsak presličen koreninski poganjek, ki se obi- čajno razvija zelo globoko, čim globlje podrežemo, tla pa potro- simo z 10 kg apnenega prahu na ar (100 m'). Tudi kurja črevca so nadležen plevel, ki dela seme sproti med cvetenjem in ima veli- ko kalilno energijo. Pazimo pri tej vrsti plevela, da ga ne kompo- stiramo, ker na kompostu raste naprej in dela seme. Samo prese- kati korenine pirnice in jih ne odstraniti je enako, kot bi jo sa- dili. Zato te korenine dosledno odstranimo in posušimo, da tako preprečimo njihovo nadaljnjo rast v kompostu ali na mestu, ka- mor smo jih zavrgli. Pri okopa- vanju in odstranjevanju plevela in njihovih korenin pa pazimo, da ne poškodujemo korenin go- jenih rastlin. V ZELENJAVNEM VRU zgo- daj posajenim paradižnikom že odstranjujemo zalistnike in jih po potrebi vežemo k opori. Ku- maricam odščipnemo poganjke za petim listom, da nastavijo na zalistnih poganjkih več zarodka. Spomladanske posevke vrtnin in sadike, ki smo jih sadili, pred , okopavanjem pognojimo, sicer pa vsaka dva tedna rastlinam po- strežemo; enkrat z dušičnim, drugič z mešanim gnojilom — 30 gr na m' ali 3 kg na ar. Ce bi na- stopilo sušno obdobje, ta gnojila raztopimo in gnojimo v enakih odmerkih z raztopljenimi gnojili, da bi hitreje dospela do korenin. Ce imamo opraviti z grmičasti- mi sortami paradižnika, velja po- sedati, da jih je mogoče vzgajati 'Lidi brez opore kar na tleh. V ^em primeru pa bi se plodovi za- ^•atili in umazali, zato okoli teh f^astlin pravočasno, še preden se JJpognejo k tlom, položimo smre- kove veje, slamo ali kakšno po- vetili razvijanju in ohranjanju revolucionarnih pridobitev ter prenašanju teh iz- ročil na mlajši rod. To je v da- našnjem času, ko smo izgubili občutek za mnoge vrednote, še kako pomembno, je med drugim povedal predsednik sekcije Mati- ja Luskovič-Rajko s Koga. V občini Ormož ni bilo prosla- ve, ki seje kurirji ne bi udeležili, posebno skrbno pa se vsako leto vključujejo v organizacijo kurirč- kove pošte. Takrat zaživijo ne- kdanje kurirske poti in kurirji gredo skupaj z najmlajšimi po poteh spominov, ki so bile polne nepozabnega tovarištva, poguma in požrtvovalnosti. Predstavniki sekcije kurirjev TV 15 S že ves čas aktivno sodelujejo v podod- boru IV. brigade VDV. Vlado Ožbolt, predsednik ob- činskega odbora ZZB NOV Or- mož, je menil, da postaja vse bolj pomembno, kaj bodo borci pu- stili zanamcem. V muzejski zbir- ki NOB občine Ormož, ki je v Središču ob Dravi, so kurirjem TV 15 S posvetili precejšen del. Izrekel pa je kritiko zemljevidu kurirske transverzale v SR Slove- niji. Vrisane niso stične točke med TV 14 S in TV 15 S ter dru- gimi kurirskimi potmi, in ker je takšen zemljevid podlaga za poti številnih generacij, mora biti to- čen. Pohvalil je tudi vzdrževanje spomenikov in spominskih obe- ležij iz časov NOB ali bolje po- vedano poti kurirjev TV 15 S na območju občine Ormož. Letos bodo ob prazniku dneva borcev, ki bo v Podgorcih, opravili po- hod po poteh kurirjev v občini Ormož. Zaradi starosti partizan- skih kurirjev se ti ne bodo udele- žili celotnega pohoda, njihova naloga bo govoriti pohodnikom pri posameznih spominskih obe- ležjih. Vlado Ožbolt je še posebej omenil, da z letošnjo kurirčkovo pošto v občini Ormož niso pre- več zadovoljni, saj so vabilo in časovnico prejeli šele dan pred prihodom kurirčkove pošte v ob- čino. O tem problemu namerava- jo borci obvestili Zvezo društev prijateljev mladine v Ormožu in republiki, zavzemajo pa se za iz- virno obliko kurirčkove pošte. Vida Topolovec Spominsko obeležje v gozdu pod Koglom pri Veliki Nedelji na stičišču TV 14 S in TV 15 S. Predniki zanamcem v dvorani krajevne skupnosti Podlehnik bodo v soboto, 3. juni- ja, ob 14. uri odprli zanimivo raz- stavo z naslovom »Predniki za- namcem«. Pripravljajo jo priza- devni člani podlehniškega dru- štva upokojencev. Pokrovitelja razstave sta krajevna skupnost Podlehnik in Petrol — motel Podlehnik. Na razstavi, ki bo na ogled do 7. junija, bodo obiskovalci obču- dovali staro kmečko orodje, go- spodinjsko opremo, stara glasbi- la in druge izdelke domače obrti. Z razstavo naj bi pospešili pri- prave na ustanovitev turističnega društva. Prepričani so, da bodo s tem pri ljudeh še bolj spodbudili pripadnost kraju ter prispevali k njegovi urejenosti. MG Petnajstletnica pevskega zbora v soboto, 21. maja, je proslavil pevski zbor Ignaca Žgeča iz Dor- nave svojo petnajstletnico. Zbor je pod vodstvom zborovodje Jo- žeta Barina Turice pripravil pri- jeten glasbeni večer, ki so ga po- pestrile še pevke ženskega zbora Svobode iz Ormoža pod vod- stvom istega zborovodje in nonet Obrtnega združenja Ptuj pod mentorstvom Darjeomin nanjo, ki je želela dobro sočloveku. Naj ostane ta cvet za- kopan v premnoge lepe spomine nanjo v vseh srcih, ki so jo imela rada. To je kanček večnosti in dih življenja, za katerega je bilo vredno biti med nami in z njo, za katerega čutimo, da smo bolj člo- veški in njeni. Globoko spoštovanje in iskre- na zahvala za vse tvoje delo in iskreno sožalje vsem njenim, dra- ga naša mentorica. Ljubiteljski likovni ustvarjalci Ptuja Uresničevanje referendumskega programa v krajevni skupnosti Ormož v skladu z referendumskim programom so v krajevni skup- nosti Ormož v prvih mesecih le- tošnjega leta opravili veliko dela. Asfaltirali so krajevne ceste v Frankovcih, Pušencih, na Harde- ku in mimo osnovne šole Stanka Vraza ter v naselju ulice Za Ko- lodvorom (Amerika) v dolžini 5,5 km, kar je veljalo 900 milijo- nov dinarjev. Sredstva so zbrali iz krajevne- ga samoprispevka, prispevka ne- katerih delovnih organizacij in z zbiranjem po pogodbah z obča- ni. Težko je opisati veselje ljudi ob vsakem novem odseku ceste, saj jim to pomeni izpolnitev mnogih želja. Nekoliko podrobneje bi opisa- li posodobitev ceste v naselju Za Kolodvorom ali po domače v Ameriki, ki leži med reko Dravo in železniško progo. Brez dvoma se marsikdo še spomni lanskoletne septembrske zapore ceste na tem območju. Cesta, ki je vodila mimo teh hiš, je bila vse prej kot cesta. Na pro- bleme so krajani že dolgo opo- zarjali, na bolje pa se ni nič pre- maknilo. Po tej cesti, ki so jo na- redili takšno, kot je bila — kota- njasto z velikimi luknjami — je dnevno nešteto tovornjakov vozi- lo gramoz iz Drave, vendar za urejanje drugih cest. Tu in tam so sicer vsuli nekaj gramoza v te jame, pomagalo pa tako ni nič, ker se je čez nekaj dni ta gramoz I>od težo tovorov razpršil. Nevar- no je bilo tod hoditi peš, ker ni bilo bankin. To so še posebej ču- tili otroci, ki so po tej cesti hodili v šolo. Mnogokrat so jih starši morali voziti v šolo in kasneje priti ponje. O prahu, ki se je dvi- gal ob sušnih dnevih, ne bi govo- rili posebej. Kmalu po zaprtju ceste so se pričele aktivnosti za njeno uredi- tev, imenovan je bil poseben od- bor. Že v septembru lanskega le- ta so cesto za silo uredili, kljub temu pa so vedeli, da to ni trajna rešitev. Izdelali so načrt asfaltira- nja ceste in v urejanje in finansi- ranje vključili vse tiste - od de- lovnih organizacij in društev do posameznikov (krajanov) - ki to cesto najbolj uporabljajo, v aprilu letošnjega leta so se lotili asfaltiranja v dolžini 2215 m od dravskega mostu pa vse do depo- nij in tudi ob deponijah zelenega odpada Tovarne sladkorja Or- mož. Od delovnih organizacij so prisjjevali denar za obnovo ceste Tovarna sladkorja Ormož, Ko- munalno podjetje Ormož, ki je tudi upravi jalec gramoznice ob Dravi v Frankovcih, ribiška in lovska družina Ormož, Slovin — Kmetijskj kombinat Jeruzalem Ormož, ŽTP, Mercator Zarja Ormož in Mercator-Ograd, GG Maribor - TOZD gozdarstvo Ormož, GG Maribor - TOK Ptuj, Primat TOZD Bančna oprema iz Ormoža. Ne smemo pozabiti domačinov, ki so ob krajevni skupnosti zbrali lepo vsoto denarja. Kako se počutijo danes? Vpra- šali smo Vinka Levačiča, obrtni- ka in že starega prebivalca tega dokaj odmaknjenega predela Or- moža. »Zelo smo veseli vsega, kar se je dogodilo, in to dokaj hi- tro. Mislili smo, da bomo prišli na vrsto zagotovo šele v nasled- njem referendumskem obdobju, pa smo ob skupni akciji vseh uspeli; moram še posebej pohva- liti predsednico izvršnega sveta skupščine občine Ormož Majdo Lukner in TSO, ki so vložili veli- ko truda v to našo cesto. Imam mamo, ki šteje prek 70 let. Sedaj se napoti tudi po dvakrat dnevno v Ormož, ker pravi, da je cesta tako lepa, da pač mora iti po njej. Veste, pri nas sedaj ne bo več nobenega problema za ureje- vanje tudi drugih stvari. Naročili smo se na telefon. Z veseljem bo- mo izglasovali tudi naslednji kra- jevni samoprispevek.« Tako Vinko Levačič; kaj pa šolarji? Nič več ne pridejo v šolo do ušes blatni in tudi staršem jih ni več potrebno voziti v Ormož. Naselja v krajevni skupnosti Ormož urejujemo, asfaltne pre- vleke na cestah je vedno več. Pa zal to še ni vsa ureditev, ker bi bilo v mnogih primerih potrebno pogledati še okoli hiš in gospo- darskih poslopij in odstraniti vse tisto, kar tja ne spada. To ni kri- tika, to je samo ugotavljanje ti- stega, kar vidiš. VIDA TOPOLOVEC FOTO: EMA ŽALAR Med pomembne pridobitve v KS Ormož sodi tudi tržaica, ki je bolj za- sedena v teh mesecih. TEDNIK - 1989 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE — 7 ŠOLA KOMUNIKACIJE ZA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO V SREDNJEŠOLSKEM CENTRU V PTUJU Večja učinkovitost učitelja Pred dnevi nas je Srednješol- ski center povabil na tiskovno konferenco, bolje povedano na trening interpersonalne komuni- kacije. Trening je korak naprej, je pravzaprav nadaljevanje razi- skovalne naloge, ki so jo v Sred- nješolskem centru pričeli pred tremi leti. Potrdilo se je namreč, da je v šoli premalo razgovorov, da je komunikacija nekakovo- stna, enosmerna. Raziskava je potekala pod vodstvom znanega strokovnjaka za to področje dr. Pavao Brajše. Dr. Pavao Brajša vodi tudi ta trening ali šolo za uspešnejšo komunikacijo. Skupi- no sestavljajo učitelji Srednješol- skega centra in nekaterih stro- kovnih srednjih šol iz Maribora. Kljub temu da je Srednješolski center na široko odprl vrata za tovrstno izobraževanje, je bil od- mev med šolami zanemarljiv. Za zdaj gre za eksperimental- no skupino. Srednješolski center pa s to akcijo postaja slovenski center za takšno izobraževanje, ki naj bi postalo stalna oblika šo- le za uspešno komunikacijo za vse tiste učitelje, ki jim ni vse- eno, kako poteka komunikacija v procesu izobraževanja, ki se za- vedajo tudi svoje vzgojne naloge. Tisti, ki že obiskujejo ta tre- ning, so izredno zadovoljni. Za- kaj so se vključili? Eni pravijo, da so se v nekem trenutku zazde- li sami sebi nezanimivi, drugi, da učitelj, ki je aktiven, ni nikoli za- dovoljen, dosedanje metode po- stajajo vse manj uspešne, učenci so vedno manj motivirani, pra- vilno pogovarjanje lahko reši marsikateri problem pri tem, ka- ko preseči tradicionalno nadreje- ni položaj učitelja, ki vsiljuje svoje rešitve .. . Vsi pa so si edini — doslej so se srečali petkrat — da postajajo v svoji komunikacijsko mnogo bolj zanesljivi, da so že korigirali kakšno svojo komunikaciji »raz- vado«, da pa jih čaka veliko de- la. Tako je učitelj v komunikaciji še vedno bolj ali manj enostran- ski, komunicira enosmerno do učencev, od »podrejenih« ne do- biva kritike, sam sebe pa ne vidi. skratka hote ali nehote postaja stereotipen. Dr. Pavao Brajša pravi, da kjerkoli kaj investiramo, nam ni vseeno, kakšen bo končni rezul- tat. V šolstvu, v pedagoškem de- lu pa se dogaja prav obratno. Izobraževanje kot učni proces te- če, kako pa vse to prihaja do učenca, če sploh prihaja, ali so res kaj pridobili, kaj pravzaprav bo iz učencev, vse to pa ostaja ri- zična stran vzgoje. Učiteljem manjka tako teoretično kot prak- tično znanje, da bi lahko bila vzgoja manj rizična, in prav in- terpersonalna komunikacija je ena od dobrih poti. Kot je povedala ravnateljica Srednješolskega centra, želijo v dveh letih usposobiti voditelje takšnih skupin, kot jo imajo tre- nutno pri njih, izdati priročnik z vajami in svojo dejavnost dopol- niti s šolo komunikacije za vzgoj- no-izobraževalno delo, ki naj bi postala center za tovrstno izobra- ževanje v slovenskem prostoru. Lepo je slišati in se prepričati, da vendar obstajajo učitelji, ki jim ni vseeno, kakšen je njihov odnos do učenca, kaj iz mladega človeka bo. Še posebej v teh kriz- nih časih, ko je družba s svojim odnosom izobraževanje razvred- notila; in kakršen je odnos druž- be do učiteljev, takšen je odnos učiteljev do učencev, pa če hoče- mo to priznati ali ne. Zato velja- jo šoli uspešne komunikacije v Srednješolskem centru v ftuju najboljše želje. NaV Dr. Pavao Brajša (levo) na enem od »treningov« v Ptuju Sklepna prireditev ob letošnji bralni znački Minuli teden so bile v občini Ormož sklepne prireditve ob letoš- nji bralni znački, ki nosi ime po pisatelju domačinu iz Gornjih Ključarovec Franu Ksavru Mešku. Ob tej neprisiljeni obliki branja knjig spoznajo šolarji veliko vsega, kar jih zanima. Cicibanovo bralno značko je prejelo 420, bronasto 373, srebrno 252 in zlato 206 šolarjev osnovnih šol občine Ormož. Mnogi med nji- mi imajo vse štiri bralne značke. Najvišje priznanje vsem dobitnikom bralnih značk pa je bil obisk Toneta Kuntnerja, pesnika in igralca, v četrtek in petek je obiskal vse centralne osnovne šole v občini Ormož, ki so se jim pridružili še učen- ci podružničnih šol. Sproščeno se je pogovarjal z njimi, za konec jim je prebral še nekaj iz svojih pesniških zbirk. Ker pa je bralna značka v občini Ormož poimenovana po pisatelju Ksavru Mešku, je šola Or- mož povabila Emo Meškovo, pisateljico, doma iz Lahonec, ki je šo- larjem približala lik pisatelja Ksavra Me§ka, ki ga javnost, žal, nekoli- ko manj pozna. Vida Topolovec Foto: Ema Žalar Tone Kuntner prebira svoje pesmi mladim bralcem — dobitnikom bral- nih značk v občini Ormož. Slovenski etnologi postavljajo Stanka Vraza na ustrezno mesto 18. in 19. novembra 1981 — ob 130-letnici smrti Stanka Vraza — je bilo v Ormožu posvetova- nje slovenskih in hrvaških etno- logov o njihovih zgodovinskih vzporednicah in pomenu Stanka Vraza pri tem. O Stanku Vrazu se v šolah učijo veliko manj, kot bi si po vsem, kar je naredil za Sfovence, zaslužil. Etnologi so na posvetovanju in tudi že veliko prej ugotovili, da je to izobčenje Stanka Vraza več kot krivično. Vrazova romantična folkloristi- čna misel je v mnogočem aktual- na še danes. Poleg tega je Stanko Vraz naredil za tisti čas nekatere revolucionarne korake v etnolo- giji, ki je bila takrat še v povojih. Ko so slovenski in hrvaški et- nologi pred osmimi leti obiskali domačijo Vrazovih prednikov na Cerovcu, so lahko le ugotavlja- li, da so Slovence Hrvatje prehi- teli, kar govorijo tudi tri hrvaške spominske plošče — iz leta 1880, 1910 in 1951. Lepo je, da so se s tolikšno ljubeznijo svojega pes- nika in kulturnega delavca spomnili prav Hrvatje, ob tem se nam nehote vsiljuje bridko spo- znanje o grdi slovenski navadi, da v celoti odklonimo in pozabi- mo tistega, ki se nam je zameril le na enem svojem področju. To napako so 13. maja letos skušali popraviti slovenski etno- logi in na domačiji Stanka Vraza v Cerovcu, ki nosi ime Cerovec Stanka Vraza, odkrili spominsko ploščo »zbiralcu in raziskovalcu slovenske ljudske kulture Stanku Vrazu« ob bolj skromni udeležbi — okoli 30 slovenskih etnologov iz Ljubljane in Maribora, nekaj prosvetnih delavcev iz občine Ormož, nekaj tistih, ki na podob- nih prireditvah pač morajo biti, ter nekaj malega šolskih otrok in precej novinarjev, ki so skupaj z vsemi omenjenimi želeli rehabili- tirati Stanka Vraza. Predsednik Slovenskega etnološkega društva magister Marko Terseglav je po- stavil vprašanje, ne samo sebi — temveč širši javnosti — zakaj spominsko ploščo odkrivajo Stanku Vrazu ravno slovenski et- nologi in zakaj ne slovenski pisa- telji, ki bi to morali narediti že zdavnaj. Delni odgovor najdemo v Vra- zovem panslavistično-ilirskem prepričanju, zaradi katerega je bil prikrit in zamolčan pomem- ben del Vrazovega znanstvenega in narodnostnega delovanja. Res je bilo ob vizionarskem Prešer- novem pesništvu in nacionalnem programu Vrazovo ilirstvo ne- stvarno in je zato tudi propadlo. Res je, da je Vraz pisal v hrvašči- ni, pa je po drugi strani celo ži- vljenje zapisoval slovenske ljud- ske pesmi in celo življenje posve- til zbirkam teh pesmi, ki jih je za- pisoval v izvirnem slovenskem jeziku oziroma v njegovih dialek- tih. Za folkloriste pesmi ne morejo biti olepšane in spremenjene — zbirke ljudskih pesmi morajo od- sevati žarke ljudskega življenja, v njih se bodo Slovenci pokazali taki, kot so; kot je zapisal Vraz »u narodovoj opravi, bez ikakog umetnog belila«. Vraz je bil po duši pesnik. Pesniška vizija in za- nos sta mu dovoljevala tako dr- zne konstrukte, ki si jih lahko privošči le pesnik. To je Vrazu dajalo nekaj tistega drznega po- leta, zaradi katerega je videl stva- ri širše in globlje kot njegovi so- dobniki. Nesporno je dejstvo, da na Slovenskem v prvi polovici 19. stoletja nismo imeli tako bistro- vidnega, teoretično in praktično podkovanega folklorista, kot je bil Vraz. Celotni takratni »krajn- ski krožek« okoli Cbelice je ljud- ske pesmi zbiral bolj čustveno kot znanstveno. Nacionalnega žara in pobud ni manjkalo niti Vrazu, toda svoje delo je naslonil še na trdnejše znanstvene teme- lje. V tem je bil v svojem času pri nas prvi in najgloblji, je o Vrazu med drugim povedal magister Marko Terseglav. O Vrazovem zbiranju ljudske- ga blaga na znanstveni podlagi in seveda ob tem o začetkih slo- venske etnologije, kamor sodi prav Stanko Vraz, je tudi velik del odgovora, zakaj Vrazu odkri- vajo spominsko ploščo etnologi in ne slovenski pisatelji, ki bi to sicer že morali opraviti. Na številnih terenskih poteh si je zapisoval vse značilriosti pre- bivalstva in pokrajine. Žal je ve- čina tega gradiva ostala v rokopi- sih, ti pa so izredno dragoceni vir in pokazujejo način življenja na Slovenskem v prvi polovici 19. stoletja. 1839. je Vraz izdal le 140 pe- smi v znani zbirki Narodne {>€- smi ilirske, ki pa so zaradi ilirske tendence ostale skoraj neopaže- ne, čeprav je bila zbirka po za- stopanosti slovenskih pokrajin širša kot sočasna Kastelčeva-Ko- ritkova. Vrazove pesmi so bile opremljene v opombah z nepo- grešljivimi informacijami o kra- jih in zapisih, tega pa Koritkova zbirka ni imela in tudi uvoda ne. V uvodu preberemo, da Vraz ni bil le naključni ljubiteljski zbira- lec, temveč strokovnjak, ki se je na izdajo ljudskih pesmi temelji- to pripravil, pri vsem tem pa spremljal evropska dogajanja in zbirke evropskih ljudskih pesmi ter si ob tem še bolj izgrajeval folkloristično znanje in si prido- bil tudi poglobljeno znanje o kulturi in zgodovini drugih Slo- vanov. Po vsem, kar danes vemo o Vrazu, ga lahko štejemo za pio- nirja in utemeljitelja slovenske in v nekaterih pogledih tudi jugo- slovanske folkloristične misli. Na posvetovanju slovenskih in hrvaških etnologov 18. in 19. no- vembra 1981 v Ormožu je hrva- ška folkloristka Maja Boškovič- Sttuli zapisala, da če Hrvatje šte- jejo Ljudevita Gaja kot zbiralca ljudskih pesmi za utemeljitelja hrvaške folkloristike, potem za Vraza velja, da je njen temelj, ker je prav tako vpeljal znanstveni princip. Vraz ni ostal le pri spre- jemanju kultumo-znanstvenih pobud, ampak je v takratni Evro- pi hotel popularizirati slovenske ljudske pesmi. Zavedal se je, da bi Evropa bolje in brez predsod- kov spoznala Slovence z v tistem času zelo modno in odmevno ljudsko kulturo, saj po takratnih naziranjih le-ta lahko dvigne nek nezgodovinski in nedržavnotvor- ni narod iz anonimnosti. Vraz je nemškim bralcem predstavljal slovenske ljudske pesmi v raznih časopisih, provincialnost pa je presegel v sodelovanju z Anasta- zijem Grunom, ki je Vrazovo na- brano ljudsko gradivo prevajal v nemščino. To sodelovanje se je pretrgalo /uiradi Prešernovih neutemeljenih pripomb. Delo je sicer kasneje ponovno sleklo, vendar je bil tisti najugtxlnejši čas že mimo. Sklenili bi z besedami magi- stra Marka Terseglava: »Vraza je oblikoval smisel za trezno, znanstveno kritiko in teo- Stanko Vraz, zbiratelj ljudskega blaga leta 1841. rijo, ki jo je vpletel v svoje celot- no delo. 2^radi njegovega iliriz- ma še dan^ mnogi pozabljajo na njegovo folkloristično delo. Z našim simpozijem (1981) in z da- našnjo slovesnostjo bo ta krivica, upam, popravljena. Danes se slo- venski etnologi zunanje in notra- nje prepričani pridružujemo tisti edini pozitivni oceni Vrazovega dela Anastazija Gruna, ki je Vra- za štel za izvrstnega etnologa, zbirko njegovih pesmi pa kot de- lo, omejujoče se s previdno kriti- ko na strogo ljudsko gradivo. Kot pri Kopitarju in še marsi- kom se je pri Vrazu potrdil brid- ki rek, da ni nihče prerok v svo- jem kraju. 138 let po Vrazovi smrti slovenski etnologi zaniku- jemo ta izrek in Vrazovemu do- mačemu preroštvu oziroma znanstveni jasnovidnosti dajemo ustrezno mesto.« Upamo vsaj to, da bodo bodo- če generacije dale svoje mesto velikim sinovom domovine tudi v šolskih učbenikih in da ne bo- do dveh največjih znanstvenih romantikov - Kopitarja in Vra- za presojale samo po Prešer- novih pesmih Apel in čevljar in Narobe Katon. Vida Topolovec Slovenska spominska plošča, ki so jo odkrili 13. maja letos. (Foto: Vida Topolovec.) Rojstna hiša SUaka Vraza * Cerovcu leta 1909; še daaes je povsem tak- šna — znamenje nekoč bogate in trdne kmetije. Skupni koncert moškega in ženskega pevskega zbora DPD Svoboda iz Ormoža v petek (19. maja) zvečer je bil v Ormožu, v dvo- rani doma kulture, zelo uspel skupni koncert mo- škega in ženskega pevskega zbora DPD Svobode iz Ormoža. Zapeli so 20 pesmi in za nameček še štiri skupne. Nekaj več besed bomo tokrat name- nili ženskemu pevskemu zboru, ki ga vodi Jože Barin-Turica. V svojih zapiskih, ki jih o zboru dirigent zelo skrbno vodi, je zapisano, da je bil zbor ustano- vljen novembra 1976. leta. Ker so pol sezone že za- mudili, štejejo za tisto pravo šele sezono 1977/78. Zbor je bolj ali manj uspešno, odvisno od zasedbe, deloval štiri leta. V sezoni 1981 /82 je zaradi drugih dolžnosti zbo- rovodje zbor prenehal delovati. 9. februarja 1987 so ponovno pričeli delati v bolj ali manj enaki pevski zasedbi. Nastopili so na raznih prireditvah, med drugim tudi na vsakoletnem pevskem taboru v Šantvidu pri Stični, na območnem srečanju odraslih pevskih zborov severovzhodne Slovenije, ki je vsako leto v Ormožu, na občinski reviji odraslih pevskih zbo- rov občine Ormož na Kogu, na martinovanju v Or- možu in še ob raznih drugih priložnostih — lan- sko leto, na primer, ob 120. obletnici prvega slo- venskega tabora v Ljutomeru in še kje. Skupni koncert za ljubitelje lepega zborovskega petja so v petek, 19. maja, pripravili že drugič, kar je ormoška publika, ki se zadnje čase popravlja, saj je dvorana ob tej priložnosti nabito polna, sprejela z navdušenjem. V soboto zvečer — 20. maja — so bili gostje mešanega pevskega zbora iz Dornave ob njihovi 15-letnici. Tudi letos bodo nastopili na slovenskem pev- skem taboru v Stični, v mislih pa imajo že tudi druge nastope. Prihodnjič pa kaj več o moškem pevskem zboru DPD Svobode iz Ormoža, ki ima dokaj pisano in tudi dolgo zgodovino. Vida Topolovec 8 - IZ NAŠIH KRAJEV 1. junij 1989 - tednik Od 27. maja zopet odprto termalno kopališče Moravci v Slovenskih goricah Vzrok za zakasnitev je gradnja novih obick(i)\, ki>t so kiiliinja, sanitarije, prostor za prvo pomoč in drugo. N.i /amudo p.i jo prod vsem vplivalo letošnje muhasto vreme. Globina vrtine 1124,37 m, temperatura vodo 42 43 stopinj C el- zija, vodo uporabljajo v glavnem za kopeli, kjor jo potroboii U)[)lotiii učinek pri boleznih lokomotornega sistema, ginekoloških boleznih, /a medicinsko gimnastiko, revmo, prezgodnje staranje, ra/ne motnje, za rekonvalescente itd. Po analizi zagrebškega inštituta se moravska termalna voda pri- merja s podobnimi vodami Francije, Vzhodne Nemčije, Švice, Sovjet- ske zveze. Češkoslovaške ter z domačimi toplicami, kot so šmarješke, krapinske, medijske, Topolšica, čateške in druge . . . Moravske toplice uporabljata Turistično društvo Mala Nedelja in krajevna skupnost Bučkovci. Območje toplic se razprostira na po- vršini 1,5 ha z dvema bazenoma s termalno vodo ter idealnim prosto- rom za kampiranje in sončenje. Razmišljati pa bo potrebno tudi o ba- zenu s hladno vodo predvsern za mlajše kopalce. Poleg naštetega pa imajo Moravske Toplice tudi ugodne avtobusne zveze iz Maribora, obmejne Gornje Radgone, Ljutomera, Ptuja in drugih pomembnejših mest. Stane Feuš Praznik KS Videm pri Ptuju Prireditve ob 11. prazniku krajevne skupnosti Videm so pričeli v nedeljo s tradicionalnim srečanjem starejših krajanov v videmski dvo- rani. Ta teden se bodo vrstile športne in kulturne prireditve, med nji- mi naj omenimo Glasbeno podoknico, ki bo v soboto, 3. junija, ob 20. uri v Pobrežju. Osrednja prireditev bo v nedeljo, 4. junija, v Varejah, kjer bodo poleg slavnostne seje organov krajevne skupnosti in zaba- vne prireditve odprli asfaltirano cesto skozi Fošnice. J B Tudi letos furmanski praznik Turistično društvo Postojna in Televizija Ljubljana letos spet pri- pravljata prireditev pod imenom FURMANSKI PRAZNIK. Priredi- tev bo 25. junija. Osrednja točka bo popoldanski televizijski prenos od 17. do 18.30. K sodelovanju vabimo tiste, ki jim je dandanes še pri srcu vse, kar je v zvezi s konji. Na prizorišču drugega furmanskega praznika bo delovala kova- ška delavnica, pa tudi sedlarska in kolarska. Pred začetkom popol- danske prireditve bodo spretni domačini postavili visok in bogato okrašen mlaj, kmalu zatem pa se bodo pomerili tisti, ki znajo pokati z bičem. K tej tekmi vabimo »mojstre flikanja« iz vse Slovenije. Do- poldne jim bomo dali priložnost, da se izkažejo na avdiciji, popoldne pa bodo najboljši dobili vsak svoj voz, na katerem bodo svojo spret- nost lahko pokazali vesoljnemu televizijskemu občinstvu. Enako pri- ložnost ponujamo tudi tistim, ki imajo lepe konje in vozove. Sprevod vpreg je bil lani višek večera in morda je bilo lani komu žal, da ga ni bilo zraven. Letos je prilika, da to nadoknadi in se izkaže s svojim ko- njem ali morda celo parom. Ce pa bi rad zvedel, koliko je njegov lju- bljenec vreden, naj pride že dopoldne in se oglasi na konjskem sejmu, kjer bo mogoče kupiti tudi konjsko opremo za ježo in pripreganje. Če boste hoteli preizkusiti svojo spretnost, boste lahko sodelova- li v družabnih igrah v sedlanju konja, vlečenju iz hleva (za rep), v na- tovarjanju sodov in snemanju kranceljna. Tudi tobak boste lahko nju- hali, in če vas zaradi tekmovanja in plesa ne bodo bolele roke ali no- ge, vas bo zanesljivo bolel trebuh, ker se boste lahko od srca nasmeja- li Gorenjcu (Janezu Košniku) in Kraševki Mari. Za sodelovanje (po- kanje z bičem, prodaja konj, prodaja opreme, delo v delavnici ali sodelovanje v sprevodu konjskih vpreg z vozovi) se lahko prijavite na dva naslova: Turistično društvo Postojna, Srečko Šajn, Jamska 32, 67000 Postojna, ali pa na naslov: Televizija Ljubljana, Mito Trefalt, Moše Pijadeja 10, 61000 Ljubljana. Mito Trefalt 11. krajevni praznik Črešnjevca Prija/na vasica (. Rl-.ŠNJE- VI ( pri Slovenski Bistrici leži na sončnem hrbtu ob železniški progi Maribor Ljubljana. Vas je /nana po tem, da je nekoč ve- čina moškega prebivalstva delala na železnici, zato pa so v vas pri- hajali tudi novi vplivi. To se po- zna tudi danes, saj so krajani KS Črešnjevec zelo dovzetni za vse novo. Še posebej se je to vedno videlo v kulturnem utripu kraja, saj deluje zelo aktivno KUD. Najbolj razveseljivo pa je, da so vsepovsod med aktivnimi tudi mladi. To zagotavlja, da bo ta za- gnanost živela še naprej. Letos je krajevna skupnost Črešnjevec praznovala od 21. do 27. maja svoj enajsti krajevni praznik. V tem tednu so se zvrsti- le mnoge prireditve: streljanje glinastih golobov ob otvoritvi novega strelišča LD, tekmovanje v odbojki, nogometu, šahu, stre- ljanju z zračno puško. V četrtek so organizirali množični pohod po ŠTEFANOVI POTI od Čreš- njevca do Štatenberga in Sagadi- nove domačije, kjer so se spom- nili dogodkov iz NOB v domačih krajih. V petek zvečer je imel doma- čin, arheolog STANKO PAHIČ predavanje ZCiODOVINA NA- ŠEGA KRAJA v osnovni šoli na Črešnjevcu. V soboto pa so s ta- bornim ognjem in kulturnim pro- gramom sklenili praznovanje. Povedati moramo, da so bile vse prireditve dobro obiskane, kar kaže čut krajanov za skupno de- lo in življenje v krajevni skupno- sti. Edmund Pogorevc Območno srečanje ljudskih pevcev Slovenjebistriški kulturniki prirejajo v nedeljo, 4. junija, ob 10. uri 4. TRADICIONALNO OBMOČNO SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV IN GOD- CEV v avli osnovne šole Šmart- no na Pohorju. Prijavilo se je 18 skupin in posameznikov iz slove- njebistriške občine in iz podrav- sico-pomurske regije. Vabimo vse, ki jih zanimajo ljudsko pe- tje, noše, običaji, da si prireditev ogledate. Pričakujejo vas prija- zni domačini! Edmund Pogorevc Regionalno srečanje mladih kemikov v petek, 26. maja, je potekalo v Srednješolskem centru v Ruju regionalno srečanje mladih ke- mikov osnovnošolcev. Takšna srečanja so precej vpeljana v šol- ski sistem in prav bi bilo, da tako ostane še vnaprej kljub številnim težavam šolstva v naši družbi. Osemnajst osnovnih šol s ptuj- ske in ormoške občine se je ude- ležilo srečanja, ki je imelo spo- znavni in tekmovalni značaj. Tekmovalce in njihove mentorje je pozdravila ravnateljica SŠC Meta Puklavec, mentorica tek- movanja prof. I-.lza Svenšek pa je mladim kemikom podala krat- ka navodila in jih razdelila v sku- pine. Teste znanja iz kemije za sedmi in osmi razred je pripravi- la ljubljanska Fakulteta za nara- voslovje in tehnologijo skupaj s Pedagoško akademijo in giba- njem Znanost mladini v Ljublja- ni. Učenci so odgovarjali na 15 vprašanj iz splošne in anorgan- ske kemije (7. razred) ter na 15 vprašanj iz organske kemije (8. razred). Naloge so bile izbranega in dopolnilnega tipa. Čeprav se je pregledovanje testov malce zavleklo, so najbolj potrpežljivi kljub temu počakali na proglasi- tev rezultatov. V sedmih razredih so bili najboljši: Vojko Junger (1. mesto), Hojka Berlič (2. mesto), Sergeja Bombek in Božana Gr- gur (3. mesto). Vsi učenci so iz OŠ Olge Meglič v Ptuju, za tek- movanje pa jih je pripravljala mentorica Mija Vaupotič, njiho- va učiteljica kemije in biologije. Največ točk v osmih razredih pa je zbrala Iris Peršak iz OŠ Or- mož, drugo mesto si je priboril Dušan Slavinec iz OŠ Olge Me- glič in na tretjem mestu je pristal Boštjan Martelj iz OŠ Hajdina. Najboljši učenci so dobili praktične nagrade, ki so jih pri- spevale delovne organizacije — pokroviteljice tekmovanja: TGA Kidričevo, Tovarna sladkorja Ormož, Opekarna Ptuj, Optyl Ormož in Droga-Gosad Središ- če. Vsem naštetim se najlepše za- hvaljujemo, saj je bilo ob njihovi pomoči tekmovanje vzpodbud- nejše. Zdaj, ko je vse za nami, z vese- ljem ugotavljamo, da še imamo mlade in ustvarjalne ljudi, ven- dar jim moramo omogočiti, da bodo svojo aktivnost na področ- ju naravoslovja še nadaljevali. Najboljši se bodo udeležili repu- bliškega tekmovanja mladih ke- mikov, ki bo v Ljubljani. Želimo jim veliko uspeha! Ignac Janžekovič, SŠC Ptuj Pesem, veselje, zadovoljstvo Kako nujno krajani krajevne skupnosti Ivanjkovci potrebujejo prosvetno dvorano in v njej kul- turne prireditve, je lahko vsakdo ugotovil na glasbeno-zabavnem večeru z naslovom Pesem, vese- lje, zadovoljstvo, ki gaje 19. ma- ja zvečer organizirala DPD Svo- boda iz Ivanjkovec. Dvorana je bila nabito polna vseh tistih, ki si želijo kulturnih in tudi zabavnih prireditev v domačem kraju. Nastopili so oktet DPD Svo- bode iz Ivanjkovec, domači trio Škrjenec s kvartetom Jeruzalem in člani gledališke skupine DPD Svoboda iz Ivanjkovec. Gost ve- čera je bil Ivo Žnidarič sicer do- mačin iz Ivanjkovec, ki se je z ljubiteljsko kulturno dejavnostjo pričel ukvarjati že v Ivanjkovcih in nadaljeval pri gledališki sku- pini KUD Ivana Kaučiča v Lju- tomeru. Je dobitnik vseh treh Linhartovih značk in Severjeve nagrade — najvišjega priznanja za amatersko gledališko dejav- nost. Domači publiki se je pred- stavil z vlogo Pravdača iz Celj- skih grofov. V programu je sode- loval tudi z vrsto komičnih prizo- rov in požel buren aplavz doma- če publike. Daje bila prireditev še zanimi- vejša, je bilo žrebanje vstopnic. Darila so prispevale številne de- lovne organizacije, trgovine in posamezniki iz Ormoža, Ljuto- mera in Ivanjkovec. Vsi nastopa- joči so se odpovedali honorarju, izkupiček so namenili za dokon- čno ureditev dvorane v Ivanjkov- cih, predvsem pa odra. Vida Topolovec foto: Ema Žalar Šolarji OŠ Ivanjkovci so veselo zaplesali štajerske plese. Letos bomo že šestnajstič nastopili v Ptuju Le dobre tri mesece nas loči od tradicionalnega dvajsetega — jubilejnega festivala domače za- bavne glasbe, na katerem bomo slišali stare in nove ansamble. Med starimi znanci je ansam- bel Francija Zemeta iz Vojnika pri Celju, ki bo letos že šestnaj- stič nastopil. Ker je naš stari znanec ter zvest udeleženec festivala, naj ne bo odveč, če pišem o tem ansam- blu in ga predstavim bralcem Tednika. Odgovarjala sta vodja ansambla Franci Zeme in njegov sin Andrej, član ansambla. Na revji v Libojah. Ali hi hotel povedati, koliko let pravzaprav razteguješ svojo frajto- narico? F. Zeme: Hamoniko igram — lahko bi rekel — od šolskih klo- pi naprej, kot ansambel pa smo letos napolnili triindvajset let. Seveda so se menjali člani, odkar pa igrata v ansamblu moja sino- va, in to je že precej let, pa igra- mo eni in isti. Ker si omenil sinova, ki sta tu- kaj. hi vprašal Andreja in Bojana, kaj ju je pravzaprav navdušilo, da sta se odločila za domačo glasbo. kajti mladini večinoma ta zvrst glasbe ni všeč. Andrej: Domača glasba me je navdušila skorajda že v zibelki, predvsem zaradi tega, ker je oče igral harmoniko. Ko sva z bra- tom toliko odrasla, da sva lahko prijela za instrumente, sva začela vaditi prve pesmi in se tudi vpi- sala v glasbeno šolo. Letos bomo, seveda če bo zdra- vje, že na dvajsetem festivalu. Spominjam se vaju, ko sta prvič nastopila. Kaj vama je prinesel fe- stival oziroma kaj vaju je najbolj navezalo nanj, da ste kot ansam- bel skoraj vsakoletni gostje pri nas v Ptuju? Andrej: Prvi nastop je bil za naju povod za poglobitev v na- daljnje delo. Povedati moram, da mi je najbolj ostalo v spomi- nu prvo priznanje, zadnja leta pa nas toliko bolj vleče na festival, ker smo dosegali precej visoke uvrstitve — predvsem srebrne or- feje; želimo si poseči po zlatu, vendar ne zato, da ga dobimo, ampak zato, da sami pri sebi oce- nimo, koliko veljamo oziroma ali smo sposobni doseči tisto, kar od nas zahtevajo poslušalci in seve- da strokovna komisija s svojimi kriteriji. Zanima me, ali imate nastope že vnaprej razprodane. Franci Zeme: Sklenili smo že dosti pogodb, nekaj časa pa še imamo na razpolago. Kako dol- go, ne vem, kajti iz dneva v dan me kličejo organizatorji. To sem želel izvedeti predvsem zaradi tega, ker sem slišal nekate- re predstavnike gasilskih društev v naši ptujski okolici govoriti o na- stopu vašega ansambla. Ali bi na- šli čas za nastop pri nas, če vas po- vabi katero od društev? F. Zeme: Kot se radi udeležu- jemo festivala, tako se bomo odzvali, če nas bodo povabili na veselico. Če ne bo šlo drugače, bomo pač odpovedali katero tu- kajšnjih veselic. To pa zato, ker je na vašem koncu občinstvo pravo — veseljaško. Kaj pa cena ? F. Zeme: Ceno imamo povpre- čno — kot vsi drugi ansambli. Lahko pa pridemo med vesele Štajerce s precejšnjim popustom, seveda če se na mizi zaiskri pri- stna štajerska kapljica. Še bi lahko človek pisal o tem priljubljenem ansamblu, pa bodi dovolj. Samo še to: ansambel se- stavljajo: harmonikar Franci Ze- me, klarinetist Bojan Zeme, tro bentar Andrej Zeme, kitarist Zvone Napotnik in baritonist Miha Lah. Pojeta Damjana Primrl in Ivan Galežki (na foto- grafiji ga ni). Če pa bi radi kaj več zvedeli o njih, pa je tukaj njihov naslov: Franci Zeme, Vojnik 1, 63212 Vojnik. Na svidenje na dvajsetem fe- stivalu. p [) Turistična poslovalnica Slovin Ormož v recepciji starega dela hotela Ormož v Ormožu že dalj časa (od leta 1981) gostuje turistična agen- cija, ki je do novega leta 1989 delovala pod okri- ljem Integrala iz Ljubljane, od takrat pa v okviru Slovina — Kmetijskega kombinata Jeruzalem Or- mož — TOZD Gostinstvo. Vodja Slovinove turistične poslovalnice Jože Škripec, ki ga številni potniki poznajo po dobri vo- lji, ki jo vedno prinese v avtobus, ker harmoniki, ki jo na številnih izletih neutrudno razteguje, nam je povedal, s čim vse se ukvarjajo. V prvi vrsti so to izleti, ki jih poznamo kot sindi- kalne. Skupaj z Mirkom Rajhom, ki mu v poslo- valnici in pri izletih pomaga, sta izdelala vrsto poti za enodnevne in dvodnevne izlete, ki vas popeljejo v razne kraje Slovenije in bližnje Hrvaške, kot se pač odločajo delovne organizacije oziroma njihovi sindikati. Vsi izleti so v prvi vrsti namenjeni razve- drilu in spoznavanju domovine ter naše preteklo- sti. Organizirajo tudi daljše izlete v tujino in po domovini — po želji večjih skupin. Pri vseh izletih je možno obročno odplačevanje, kar je še posebej mikavno. Zelo živahno je sedaj, ko je čas številnih šolskih izletov, ki spadajo v njihov aranžma. Organizirajo tudi maturantske izlete, šole v naravi poleti in po- zimi, strokovna potovanja in oglede sejmov v tuji- ni in domovini, oddihe poleti in pozimi ter tudi posebne prevoze. V Slovinovi turistični agenciji v Ormožu lahko kupite vse vrste vozovnic ter jih tudi rezervirate. Posebna ponudba so rezervacije hotelskih sob za vse starše vojakov, ki k svojim sinovom odhajajo na zaprisego. Račune lahko poravnajo šele po vr- nitvi. Pri počitniških aranžmajih najraje sodelujejo s Kompasom, ki je po njihovem najzanesljivejša turistična agencija. Ne vozijo pa samo naših občanov po domovini in še kam, temveč pripeljejo goste tudi v domačo občino, v domači hotel, ki je ob koncu tedna sko- raj vedno poln. Ker imajo ljudje čedalje manj denarja za razna potovanja, nas Je zanimalo, kako je z izleti in po- dobnim. Jože Š^kripec je povedal, da upadajo ra- zna službena potovanja predvsem z letali, ki po- stajajo zadnje čase pregrešno draga, da pa je sindi- kalnih izletov čedalje več, tako da morata za vode- nje skupin tuintam poprositi še kakšnega zunanje- ga sodelavca. Kaj hočete, ljudje želijo za dan ali dva ali pa vsaj za nekaj ur pozabiti vse, kar jih tišči vsak dan. Ker traja sezona izletov od pomladi do zime, imata tudi nekaj dodatnih dejavnosti. Mednje sodi sprejemanje malih oglasov in osmrtnic za Večer Maribor. Sodelujeta tudi z Loterijo Slovenije in prodajata razne srečke. V poslovalnici lahko vpla- čaš tudi loto ter kupiš srečko 3 x 3, kjer so Ormo- žani že dvakrat dobili najvišjo premijo. Sklenili bi takole: z izleti, ki jih organizirata, prinašata ljudem razvedrilo in dobro voljo, pri igrah na srečo pa upanje, da bodo mogoče prihod- njič le ujeli srečo za rep. Vida Topolovec TEDNIK -- 1-junij 1989 IZ NAŠIH KRAJEV — 9 Hitreje, višje, močneje »Bravo? Daj, daj! Mojca, Moj- ca !«< Ploskanje . . . Žvižganje . . . Več kot KKK) pionirjev, učite- ljev in drugih gledalcev je vzkli- kalo. navijalo, ploskalo s tribun. Med tekmovanjem so jedli vroče hrenovke in lučke, pili oro, se pogovarjali, odhajali in se vrača- li. Najprej so jih nadletela letala, doskočili so padalci, njihovi vrst- niki so izvedli plesne točke, za slovesnejše vzdušje je poskrbela pihalna godba. Ali so pionirji poslušali govornika — ravnate- ljico OŠ dr. Franja Žgeča Marijo Velikonja, sekretarko OK ZK Slavo Šare in direktorja DO Hi- ko Olga Meglič Antona Zorca? Vsekakor so kasneje sledili ne- utrudnemu glasu Valterja Pliber- ška in s pogledi iskali tiste, ki jih je napovedal. To so bili njihovi so.solci, prijatelji, znanci, ta dan tekmovalci na atletski stezi. Kar 350 jih je teklo, skakali so v da- ljavo in višino, metali žogico in suvali kroglo. In rezult Pionirji 60 m — 3. in 4. razred: 1. Mi- tja Kmetec, Kid., 8,89; 2. Zlatko Kranjc, Dor., in Saša Gojčič, F. 0., 9.10. 60 m — 5. in 6. razred: 1. De- jan Mikolič, F. O., 7,97; 2. Peter Debeljak, Dor., 8,27; 3. Sašo Duh, Dor., 8,37. Skok v daljavo — 5. in 6. ra- zred: Uroš Esih (rek.), O. M., 539; 2. Marko Kmetec, Kid., 534; 3. Zdenko Vidovič, Dor., 497^ Met žogice — 5. in 6. razred: 1. Robert Vinko, Pod., 58,6; To- mas Kokol, Dor., 56,6; Igor Rann, Mar., 56,4. 100 m — 7. in 8. razred: Franci Ljubisa. F. O.. 12,17; 2. Bojan Štrucl, T. Ž., 12,35; 3. Damir Vaj- dič, O. M., 12,59. 300 m 7. in 8. razred: Krist- jan Pralija, F. O., 39,78; Milan Berghaus, T. Ž., 40,21; 3. Milan Krajnc. T. Ž.. 41,26. 1000 m 7. in 8. razred: Bo- rut Svenšek, Kid., 2:53,89; T<.nc ( olnarič. T. Ž., 2:57,14; Andrej Makovec, 2:59,58. Suvanje krogle — 7. in 8. ra- zred: 1. Boštjan MaKfiv. Dcš.. ;:.8. 2. Ruben bt;;'!uk. Mar., 12,0: 3. Peter Graif, (. ir. 12,0. Skok > višino in 8. razred: I. Dušan Dimovski, T. ž. 190; 2. David Ga vez, I. Ž., 170: 3. Bošt- jan Soštar. 155. Štafeta 4 x 200 m: I. Tone Žnidarič, 1:55.99; 2 Olga Me- glič, Franc Osojnik. 2:00,93. Pionirke 60 m 3. in 4. razred: I. Nina lic. T. Ž., 8,68; 2. Marjana Orlač, 1. S., 8,75; 3. Alenka Florjančič, Kid., 8,89. 60 m 5. in 6. razred: Jelena Čačkovič. O. M., 8,35; 2. Rebeka Rogelj, F. O.. 8,48; 3. Tamara Gomilšek, O. M., 8,67. Skok v daljavo 5. in 6. ra- zred: I. Ksenija Pevec, T. Ž., 448; 2. Simona Pevec, F. O.. 445; Sonja Peklic, F. O., 438. Met žogice — 5. in 6. razred: 1. Marjana Gojkošek, I. S., 51,2; Silva Kovačec, Dor., 45,2; 3. Karmen Kamekar, T. Ž., 43,8. 100 m — 7. in 8. razred: I. Ta- nja Pemek, F. O., 13,25; 2. Vanja Kotar, T. Ž., 13,42; 3. Daniela Stanišič, O. M., 13,44. 300 m - 7. in 8. razred: I. Ne- va Purg, F. O., 46,72; Ema Cu- ček, T. Ž., 46,73; Marinka Hor- vat, Des., 46,96. 600 m — 7. in 8. razred: I. Majda Kovačič, Des., 1:49,l I; 2. Romana Vidovič, T. Ž., 1:51,80; 3. Biserka Ovčar, Pod., 1:52,69. Skok v višino — 7. in 8. razred: Valerija Ljubeč, T. Ž., 150; 2. Mateja Draškovič, T. Ž., 145; 3. Alenka Munda, Gor., 145. Štefeta 4 x 200 m: I. Tone Žnidarič, 105,67; 2. Franc Osoj- nik, 106,59; 3. Kidričevo, 108,31. McZ Mladost je napolnila stadion. Tekmovanje se je končalo s štafeto. PODEUTEV GAŠPERJEVIH BRALNIH ZNAČK 08 DNEVU MliUJOSTl Ptujski srednješolci »rekorderji« Gašpeijeva bralna značka, ustanovljena leta 1982, je najmlajša v družini slovenskih bralnih značk. Ime je dobila po znanem zamejskem koro- škem aktivistu in partizanu Karlu Prušniku-Gašper- ju, avtorju knjige Gamsi na plazu. Bralno značko so ustanovili koroški partizani, da usoda slovenske Koroške ne bi bila pozabljena, da bi živela še na- prej in povezovala Slovence na obeh straneh meja tudi danes. Ptujski srednješolci prebirajo zgodovino Koroške od srednjega veka dalje že pet let; lani so tekmova- le za Gašperjevo bralno značko tudi štiri osnovne šole iz ptujske občine, letos le osnovna šola Videm. Gašperjeva bralna značka je izredno zahtevna, saj morajo tekmovalci za zlato Gašperjevo bralno znač- ko prebrati najmanj šest leposlovnih knjig in 21 znanstvenih strokovnih razprav o koroški proble- matiki. Učencev Srednješolskega centra to ne moti, saj so lani podelili največ Gašperjevih bralnih značk prav njim: 95. Letos je zopet eden od »rekordov« njihov, saj je bilo ob dnevu mladosti največ zlatih v Sloveniji podeljenih v Ptuju, 27. Od več kot 10.000 Gašperjevih bralnih značk, kolikor jih je bilo od le- ta 1982 podeljenih, jih je kar 379 ostalo v Srednje- šolskem centru v Ptuju. Za to gre posebna zahvala mentoricam, slavistkama in zgodovinarkama Mariji Svetelšek, Darinki Cretnik, Mariji Meznarič in Vla- sti Hodnik. Na osnovni šoli Videm pa so letos dobili 20 Ga- šperjevih bralnih značk in mentorica Tanja Poto- čnik ne ve, kako da so letos med osnovnošolci osta- li sami. Sodelujejo že tretje leto in vsako leto jih vsaj dvajset dobi Gašperjevo bralno značko. Letos so v Srednješolskem centru v Ptuju pripra- vili svečano podelitev teh bralnih značk. Na sloves- nosti je govoril član območnega odbora koroških partizanov Janko Kuster. Mentoricam je izročil knjižna darila in še posebej čestital vsem 85 dobi- tnikom Gašperjeve bralne značke za letošnje leto, saj s tem nadaljujejo tradicijo Srednješolskega cen- tra v Ptuju, da eden od »rekordov« mora biti nji- hov. Letos so to zlate Gašpeijeve bralne značke, kar kaže, da gibanje la to bralno značko prerašča iz množičnosti v kakovost; to je še posebej dragoceno in vredno posebne pozornosti. NaV Vesela pesem in nekdanji učenci osnovne šole Ormož, ki so prav tako sodelovali v kulturnem delu programa. Ob dnevu mladosti v Ormožu Velikih prireditev ob dnevu mladosti, ki smo jih bili vajeni prej- šna leta, letos v Ormožu ni bilo. Bil pa je lep, sončen majski dan, kot se za dan mladosti spodobi. Na osnovnih šolah občine Ormož so v vr- ste ZSMS sprejeli 350 pionirjev in jim pripravili bolj ali manj slove- sen sprejem. V Mestni grabi v Ormožu se je zbralo precejšnje število novope- čenih mladincev, ki so se od drugih razlikovali po svečani obleki in rdečem na^ljnu. V imenu OK ZSMS Ormož jim je povedal nekaj be- sed Miran Stuhec, predsednik OK ZSMS Ormož. Kulturni program so pripravili novosprejeti mladinci iz osnovnih šol ormoške občine in skupina srednješolcev. Popoldan so potekale razne športne prireditve. Prireditve ob dnevu mladosti so sklenili z ročk koncertom, ki je bil v petek zvečer na grajskem dvorišču v Ormo- žu, in nočnim turnirjem v malem nogometu, kije potekal v soboto po- noči v Mestni grabi. Vida Topolovec Foto: Ema Žalar Danes pionirji, jutri strokovnjaki Mladi tehniki so se na 7. regij- skem srečanju pomerili v razli- čnih spretnostih in znanju s po- dročja tehnike, računalništva in elektronike. Med 350 osnovno- šolci so dosegli odlične uvrstitve tudi učenci ptujske in ormoške občine. Gorazd Vindiš, Matjaž Kola- rič in Janko Kolar so učenci Os- novne šole Toneta Žnidariča, v tehniko jih usmerja tovariš Šu- mandl. Gorazd obiskuje 7. razred in je omagal z jadralnim lodelom A- ■I: »Prostoleteče modele izdelu- jem leto in pol. Imam jih sedem. Omagal sem s 60 sekundami prednosti prvi k sem letel poln čas, 90 sekund. Janko in Matjaž > a učenca 8. razreda. Zmagala sta z elektron- skim vezjem, prek katerega sta l^rmilila robotsko roko. Ta bi lahko delovala tudi za tekočim trakom. Drugo leto namerava Janko v srednjo naravoslovno in ^^atjaž v srednjo strojno šolo. REPUBLIŠKO TEKMOVANJE V KOPRU Vsi so se 26. in 27. maja udele- žili republiškega tekmovanja mladih tehnikov v Kopru. Go- razd je bil odličen peti. Še bolje se je uvrstil Matej Krajnc iz Osnovne šole Videm. Po lanskoletni zmagi je letos bil drugi na področju računalništva — izdelave programa za promet- no vzgojo — kljub omejenim možnostim videmskega računal- nika v primerjavi z opremo dru- gih slovenskih osnovnih šol. Ma- tej obiskuje 7. razred, njegov mentor je Anton Kovačec. Republiškega prvenstva so se udeležili vsi prvo- in drugouvrš- čeni z regijskega tekmovanja, tu- di Goran Srša iz Osnovne šole, Miklavž pri Ormožu. Goran je v izdelovanju elektronskih naprav dosegel v Kopru odlično peto mesto. Iz malega raste veliko, današ- nji zmagovalci bodo čez leta go- tovo dobri strokovnjaki. Sedaj jim čestitamo! McZ ! OB mm MiABosm m SLOVESNO TUDI V VRTCU Deseti spomladanski kros Otroci vseh 15 enot Vzgojnovar- stvene organizacije Mirana Sagadina Ptuj so se minuli četrtek pomerili na že tradicionalnem 10. spomladan- skem krosu. V finalnem delu je nasto- pilo 75 otrok, ki so tekmovanje vzeli nadvse resno, številno občinstvo pa je dalo dogodku pravi tekmovalni duh, ki ga takšna prireditev mora imeti. Skupaj z Zvezo telesnokultumih organizacij občine Ptuj je vrtec zma- govalcem podelil tudi pokale in me- dalje, kar je prireditev, posvečena je bila dnevu mladosti, povzdignilo v pravi športni dogodek, ki se ga bodo najmlajši še dolgo spominjali. Ekipno so se najbolje odrezale eno- te: Gorišnica, Majšperk, Žetale, bra- tje Reš in Breg. med posamezniki pa: Boris Prevolšek, Breg. Boriš Bombek, Budina, Boštjan Gavez. Hajdina, Nadja Šibila, Raičeva 12, in Nena Voda, Raičeva 12. NaV Mladi strokovnjaki (z leve) Gorazd Vindiš, Matjaž Kolarič, Janko Ko- lar. Zakulisje super tombole Nedelja, 21. maja, bo marsikateremu udeležencu '■uper tombole v Stojncih ostala še dolgo v spominu. Morda zaradi v/trajnosti večti- vnčgiavc množice, ki je sploh ni zmotilo pel ploh, od katerih sta bili kar dvv precej krepki. Morda zaradi čakanja na dobrote z žara, na pi- jačo aii celo zaradi čakanja v dolgi vrsti pred edinim »uradnim« stra- niščem. No ja, največ jih je bilo verjetno zadovoljnih, saj smo na vse to že navajeni, in čeprav seje recimo družina olajšala vsaj za 10 ali 15 stšrih milijon^kov in čeprav je bilo treba po koncu čakati v avtomo- biUki koloni več kot uro, je bilo vendarle lepo doživetje. Za tiste, ki vsega niso mogli videti ali pa morda na tomboli sploh niso bili, pa ob- javljamo še krajšo fotoreportažo zakulisja dogajanja, ki jo je posnel Martin Ozmec: Dežnike gor, čez deset minut pa spet dol. Takole je večtisoc glava žica pridno trenirala in vztrajala pred tribuno z glavnimi dobitki S štirinajstih stojnic z jedačo in pijačo se je prijetno kadilo in vzpodbu- jalo »bazarderje« k poobedku. P. s. vsa jedila so bila odlično pripravlje- na, seveda pa je bilo treba nanje čakati... Dolga pa je bila tudi vrsta pred edinim »uradnim« straniščem, ki so ga t glavnem uporabljale ženske. Moški in otroci so se raje znašli v bližajea gozdičku. Če je bilo pred veliko razglasno tablo ves čas zelo napeto, je bilo štirim fantom za njo kar precej dolgčas. Republiško srebro Majdi RaušI Pionirka Juršincev — članica SD Vitomarci Majda RaušI se je vesela in upravičeno ponosna vračala preteklo nedeljo z republiškega pionirskega prven- stva v streljanju z malokalibrsko serijsko puško, ki je bilo v Struževem pri Kra- nju. Tekmovali so v ležečem in v trojnem položaju (leže, stoje, kleče). Iz trojne- ga položaja je nastreljala 221 krogov in bila druga. Prvakinja Alenka Ka\ar iz Radovljice jo je prekosila le za 4 kroge. V ležečem položaju pa je bila uspešnej- ša Stanka Vogrinec s Hajdine, članice SD Turnišče, ki je s 196 krogi osvojila 8. mesto med 25 tekmovalkami. Obema iskrene čestitke in še več uspeha prihod- nje leto, ko bosta nastopali že med mladinkami. Na ptujskem mk strelišču pa je bilo občinsko prvenstvo članov, članic in mladincev. Za najboljše mesto in republiško normo se je pomerilo 47 strelcev in strelk. Med članskimi ekipami so bile najboljše: Kidričevo 660 kr. Turnišče 6S| kr., Agis 565 kr. itd. ^ Naslov občinskega prvaka med člani je osvojil Gorazd Maloič iz Kidriče- vega z 249 krogi (od 300 možnih iz trojnega položaja). Med mladinci pa je bil najboljši Marjan Zupanič z 235 krogi, za njim pa Andrej Pulko (Tur) 2^^ kr Slavko Lenart (Žel.) 226 kr. itd. Trije najboljši člani in mladinci se bodo kosali z najboljšimi strelci Sloveni- je na republiškem prvenstvu, ki bo 10. in 11. junija v Celiu. Našim mnogo uspeha! K .V 10 - ZA KRATEK ČAS 1. junij 1989 - tednik Dober den! Juhuhu. krma je na stali, kosilnica pokvarjena, mija z Mico pa čista puklasta in pokošeni trovi podobna. Enih por dni je blo tak lepo vremen, kak da hi ga iz Švice uvozili. Sun- ce je sijalo, vetrič je piha tak, ke se je krma soma sušila, mija z Mico pa sma se pod črešjo krepelila. Letošnje črešje so zavolo desetdnevnega skoro zaporednega deža precik vodene, pa tudi v petek jih ne smemo jesti, ker je v njih malo preveč mesa. Saj vete, tisti tnigleci so notri v njih. To ovokrot sen vida, ke koštajo črešje na tržnici tri store milijone. Kila, seveda. Pa sen vproša prodajal- ca. zakaj tak visoka cena. Pa vete, kaj mi je reka: Meso se je po- drožlo, črešje pa tudi nemrejo biti zapstujn! Ja, vidite, tak je to, zdaj že odovlerno tudi črve po cenah najbolj dragega mesa. Vidite, tak vam je to, mija z Mico sma že sklenla, da ne bo- rna več kravice in gujdeka redila, pač pa se boma začela ukvorja- ti z boj malimi živolicami, ki več dnara vržejo. Nesma se še do- kunčno odločla, kaj bi bilo najbolj primerno — aH buhe ali vuši ali kaj podobnega, česar neje potrebno krmiti, napojati, štriglati ali kakšnih drugih stroškov imeti. S tisto ta provo živinorejo so zodje cajte same težave, saj je cenovna zmešaniada že dosti šta- lic doj zaprla. Pa nikome nista. Cene še nadalje plešejo svoj indi- janski ples, marsikoga doj sločijo in želodec krčijo. Jaz man še tak srečo, da so mi na štora leta skrajšane muke na toten pukla- sten sveti in se ne sekiram preveč, ker to škodi lepoti in zdrovji. Vete, eni se rodijo lepi in malo prismuknjeni, drugi prismuknjeni in malo postroni nareti, tretji, tokšnih pa je boj malo, pa lepi in pametni istočasno. Jaz sploh ne vem, v keri skupini sem, sam za sebe pa tak provim: »Vol je bio, vol je ostao, nikad bik on nije postao ...« Na našem Suhem Bregi volom po domoče junci pra- vimo. Zato vas tudi jaz gnes tak boj po volovsko pozdrovlam in želim vse najbojše. Te pa srečno, vas vol-i LUJZEK. TEDNIK - 1-junij 1989 ZA RAZVEDRILO - 11 12 — ŠPORT IN DRUŠTVA 1. junij 1989 - tednih ekipa §sd tretja v sloveniji Ekipa SSD starejših pionirjev je dosegla enega največjih uspehov mo- ške^ rokometa. V republiškem fina- lu. ki je bil v četrtek v Škofji Loki, je osvojila tretje mesto. Premagala je Slovenj Gradec, izgubila pa z Ljublja- no in domačim. V ekipi, ki jo je vodil Zdravko Peklar, so bili Vugrinec, Breznik,Margušič, Toš, Vajdič, Pšajd, Pisar, Bel^k in Belič iz Ptuja ter Les- jak, Štuhec in Cigler iz Ormoža. Uspeh je toliko večji, saj so samo trije igralci »pravi« letniki, vsi drugi pa le- to mlajši. ormož že prvak? V predzadnjem kolu vzhodne sku- pine druge republiške moške lige so člani Ormoža po grobi igri domači- nov z 20:21 izgubili v Krogu. Kot ka- že, pa zadnje kolo (to soboto) ne bo odločalo, saj drugouvrščenega Brani- ka na tekmo v Veliko Nedeljo ni bilo. Promocija prvaka lige in novega čla- na prve republiške lige bo tako v so- boto ob 19. uri na tekmi z Radgono v Mestni grabi. Člani Drave pa nadaljujejo kako- vostne in uspešne igre. V soboto so v Gornji Radgoni presenetili močno domačo ekipo in jo premagali s 30:27. Domačini so se sicer sredi dru- gega polčasa približali na zadetek ra- zlike (19:20), vendar so se Ptujčani znova odlepili in zanesljivo zmagali. V soboto zvečer (ob 18.30) se bodo v dvorani Center pomerili s Tokom iz Crenšovcev. Drava: Mlakar, Krambereger 5, Mešl, Lovrec, Osterc 8, Mikulič, 2u- ran 3, Žmavc 6, Terbuc, Kelenc 4, Hrupič 4, Matjašič. V soboto odločilna tekma Članic Članice Drave so v soboto gostova- le v Brežicah in domačo ekipo prema- gale z 20:15. Vsa pozornost pa je se- daj usmerjena na sobotno tekmo v dvorani Center, ko se bodo v odločil- ni tekmi za prvo mesto in napredova- nje v prvo republiško ligo pomerile z Radečami. V boju za prve mesto so tri ekipe: Šmartno, Drava in Radeče. Ptujčanke o napredovanje odločajo na svojem igrišču, tekma z Radečami pa se bo začela ob 17. uri. Drava (v Brežicah): Farič, Sipek 4, Farkaš, Mumlek 5, Malek 3. Korošak I, Gomilšek I, Radanovič 2, Podpa- dec I, Jurkovič 3. I. k. Ekipa ŠŠD, tretja v Sloveaiji. Odprto prvenstvo Ptuja v tenisu za veterane od 2. do 4. junija Ptujski teniški klub je že šesUč organizator odprtega prvenstva v tenisu za veterane, tokrat za vse starostne kategorije. Pričakujejo izjemno udeležbo, saj spada ta turnir v ciklus zveznih veteranski^ tumiijev. Za pomoč pri organizaciji se klub zahvaljuje vsem organizacijam in posa- meznikom, ki so na kakršen koli način podprli turnir. Finalne dvoboje bodo igrali v nedeljo. Turnir je na igriščih Ptujskih toplic. bot Drava—Veržej 2:1 I Nogometaši Ptujske Drave so doma premapli igralce Veržeja 2:1. Vsi goli so bili doseženi v prvem polčasu, ptujska strelca Jamšek in Emeršič sta se izkazala v 24. in 42. minuti. McZ Medobčinska nogometna liga v nedeljskem kolu so bili v prvem ra/redu doseženi naslednji rezultati: Boč Središče 4:4, Impol Osankari- ca Stojnci 1:1, Markovci —Skorba 1:1, Slovenja vas CJerečja vas 1:1, Aluminij Majdoše 2:1, Pragersko Hajdina preloženo. V nedeljo za zlato rokavico v dvorani Mladika bo v nedeljo ob 10. un in trideset minut boksarsko pr- venstvo — tokrat že deveto — zlato rokavico. Tekmovanja se bodo udele- žili boksarji vseh slovenskih klubov, nastopili pa bodo tudi hrvaški, ki so rokavico osvojili lani. McZ Tokrat premagali izredne razdalje Jadralni piloti Aerokluba Ptuj so ponovno dosegli velik uspeh. Bojanu Žmaucu in Deanu Bezjaku se je 24. maja posrečil izredno zahteven prelet do Vinkovcev in nazaj v dolžini 504 kilometrov. Letela sta z visokosposobnima le taloma DG-300, na poti pa sta bila šest ur in pol. Bojan Žmauc: »Iznad domačega letališča nisva odletela skupaj. Povsem naključno sva se srečala nad Durdevcem in se nato ves čas videla. Vreme je bilo zelo dobro, s tem mislim zanesljivo in predvidljivo, vendar je bilo dnevno pov. prečje dviganj manj kot dva metra.« Prelet, dolg več kot 500 kilometrov, je pogoj za diamantno značko. Doslej gaje od pilotov AK Ptuj preletel le Igor Kolarič, ko je tekmoval na svetovnem prvenstvu v Avstraliji. Že naslednji dan je prvič obletel pogoj za zlato značko, 300 kilometrov, Ja. nez Bezjak, sicer profesor na SSC Ptuj. Preletel je razdaljo: Ptuj C elje Cako- vec- Maribor Ruj, skupaj 346 kilometrov, kar je izvrsten ttspeh, tokrat zasen- čen z uspehom prejšnjega dne. McZ Najsodobnejši Elanovi letali, pripravljeni za diamantni prelet. TEDNIK - 1-junij 1989 OGLASI IN OBJAVE - 13 Ta venec ti poklanjamo rožanske dečve... Te besede spregovori Miklova Za- la, ko da Mirku Serajniku štehvanjski venec, spleten a dekliških sanj. zato dolgo ne ovene... Ne ovene pa tudi spomin na pomoč, za katero so se odločili člani najstarejšega prosvetne- ga društva Simona Gregorčiča iz Veli- ke Nedelje. Odločili so se, da bodo pomagali osebam, prizadetim s cere- bralno paralizo. Društvo za pomoč osebam s cerebralno paralizo, ki je bi- lo ustanovljeno pred dvema mesece- ma, se otepa s Hnančnimi težavami. Ves izkupiček, ki so ga dobili za zad- njo (tako vsaj govorijo člani Prosvet- nega društva) predstavo Miklove Za- le, ki je bila v torek zvečer v Ormožu, bodo poklonili že omenjenemu dru- štvu. Dramska sekcija Prosvetnega dru- štva Simona Gregorčiča iz Velike Ne- delje, ki letos slavi 60-letnico, društvo samo pa častitljivo petindevetdesetle- tnico, je z ljudsko igro Miklova Zala doživelo svojevrsten rekord, saj je bi- la torkova predstava dvajseta po vrsti. Kjerkoli so nastopali, so bile dvorane polne, ker ljudi zanima prikaz življe- nja Korošcev v času turških vpadov. Minulo soboto so igrali v Ponikvi, na odru, ki je bil na prostem. Ivan Hržič, ki igra očeta Serajnika, je po- vedal, da se da na prostem narediti marsikaj bolj pristno kot na odru. Omenili smo že, da je bila to zad- nja predstava, ker so igralci že utruje- ni od številnih predstav, saj morajo ob igranju opravljati tudi svoje redno delo. Vida Topolovec Prizor iz Miklove Zale. (Foto: Ema Oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodnjakov ogrožena Zaradi izredno sušne zime in manj mokre pomla- di je gladina talne vode na območju ptujske občine močno upadla. Vodja tozda Vodovod in kanalizaci- je pri KG P Albin Pišek je poudaril, da je že pri do- bri tretjini prebivalcev v naseljih Dravskega polja, torej pri tistih, ki uporabljajo vodo iz zasebnih vod- njakov, oskrba z vodo onemogočena, saj je pone- kod gladina podtalnice padla tudi za 6 m. Izredno nizki nivo v črpališčih Dravskega polja pa delno ogroža oskrbo z vodo v vaseh Starošinci, Šikole, Rače in Podova. Tako je zaradi suše neposredno ogroženih okoli 4.0(X) prebivalcev občine in delno zunaj nje. Da se bo suša najverjetneje odražala tudi na poljščinah in vrtninah, tega ni treba poudaijati. Analiza gladin talne vode kaže na to, da bi lahko izboljšalo stanje le dolgotrajno deževje. Nekaj de- ževnih dni smo sicer že imeli, a to problema še ni odpravilo, le malce ga je omililo. Zaradi vsega tega, predvsem pa zaradi dejstva, da so pred nami sušni meseci, v KG P Ptuj predvidevajo, da bodo pri oskr- bi z vodo iz zasebnih vodnjakov nastali še večji pro- blemi. Do sedaj so že sklicali nekaj sestankov s sta- novalci na najbolj prizadetih območjih, pa tudi med upravljalci vodovodnega omrežja Ptuja in Ma- ribora. V dolgoročnih planih obeh občin je predvi- deno organizirano oskrbovanje prizadetih naselij s pitno vodo iz vodovoda. Takšen regionalni sistem je zasnovan tako, da bo lahko nadoknadil morebi- ten izpad vodovodne oskrbe s pitno vodo zaradi su- še ali zaradi onesnaženja. Del predvidenega sistema je že zgrajen na obeh straneh občine, povezave pa še ni. Zato je že v izdelavi dokumentacija in pričakuje- jo, da bo vodovod v smeri od črpališča v Skorbi prek Kungote do občinskih meja z mariborsko ob- čino zgrajen v najkrajšem možnem času. Tako bo možno z organizirano oskrbo z zdravo pitno vodo premagovati vse sedanje sušne in podobne (onesna- ževalne) težave. Še to naj dodamo ob koncu: zajetja vode za javni . vodovod niso ogrožena. Vode je v vseh črpališčih dovolj in ni bojazni, da bi zaradi morebitne suše v daljšem obdobju gladina zajetij bistveno padla. Kljub temu naj velja povabilo k varčevanju s pitno vodo; ta nasvet ni nikoli odveč. -OM Obnovljena hala nekdanjega Galjura v Ormožu, kjer je odslej obrat To- nose. Obrat Tonose od Tomaža preselili v Ormož v ponedeljek ob6. uri zjutraj so zaposleni v obratu TOZD Pletil- stvo Tonosa Prosenjakovci pričeli delati v novih prostorih v Ormožu. 15 let so opravljali svoje delo v tesnih in vse prej kot za tekstilno stro- ko primernih prostorih 200 let stare šole pri Tomažu. Po dokaj burnih razpravah na relaciji krajevna skupnost Tomaž pri Ormožu, izvršni svet skupščine občine Ormož in Tonosa — nekdanja temeljna organi- zacija združenega dela Tekstila iz Ljubljane — so v Ormožu kupili nove delovne prostore in jih nekoliko preuredili. Vseh 84, ki so tre- nutno zaposleni v tem obratu, kjer v glavnem delajo za izvoz, bo ime- lo tako mnogo boljše delovne razmere. Prostor je tako velik, da bi lah- ko v eni izmeni delalo 90 delavcev, kar pomeni, da bodo, če bo po- trebno, lahko v omenjenem obratu zaposlili nove delavce. Vida Topolovec Foto: Ema Žalar Lepotci na oceni Biki osemenjevalnega središča Ptuj pri Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo so bili prejšnji četrtek znova pred stro- gim očesom republiške komisije, ki vsako leto pregleda in oceni bike v vseh slovenskih osemenje- valnih središčih. Oceno so opravili pravzaprav že v sredo, v četrtek pa so bike in njihove ocene predstavili javno- sti. Med obiskovalci je bilo naj- več srednješolske mladine, kme- tijskih strokovnjakov in le malo kmetov živinorejcev. Tako je eden od prisotnih kmetovalcev dejal, da bi moralo biti ocenjeva- nje bikov pravi praznik za vsake- ga živinorejca, kot kaže, pa se ti premalo zanimajo za dosežke stroke. Tako je prav dobrodošla pobuda, ki prihaja z Biotehniške fakultete, da bi širom Slovenije ustanovili društva ali zveze rej- cev živine. Naloga teh društev bi bila tesnejša povezanost prakse z znanostjo in vpliv živinorejcev na vse pomembne odločitve v tej kmetijski dejavnosti. Na pogovo- ru, ki je sledil predstavitvi bikov. so prisotni kmetje pokazali veli. ko zanimanje za ustanovitev or, ganizacij rejcev in imenovali inj, ciativni odbor, ki bo s posredo- vanjem ptujskega Obdravskega zavoda poskrbel za ustanovitev takih organizacij na območju, ki ga pokriva Zavod Ptuj s svojo se- lekcijsko in osemenjevalno de- javnostjo. Posebna značilnost letošnjega osemenjevanja bikov v Ptuju je bik Horjun, ki je ponovil lansko- letno oceno elitnega bika. Stro- kovnjaki Zavoda so ga imenovali kar »gospod Plemeniti«. Nanj in na njegove dobre lastnosti, ki jih prenaša na potomce, so upravi- čeno ponosni, saj je Hurjun uspeh domačega strokovnega de- la. Star je 11 let, ima že skoraj 25 tisoč potomcev in tako je na vo- ljo dovolj podatkov o njegovi plemenitosti. Sicer pa smo med perspektivnimi biki videli tudi njegovega sina. J. Bračič Znova elitni Horjun S svojimi žulji do nove prodajalne NOVA PRODAJALNA V PREPOUAH Vaščani Prepolj so 23. maja svečano odprli svojo novo samo- postrežno prodajalno. Predsed- nik sveta krajevne skupnosti Franc Štumberger nam je pove- dal, da so na ta dan čakali štiri leta, saj so bili toliko časa brez prodajalne. Gradnjo so pričeli pred dvema letoma. Sredstva so zbrali s kra- jevnim samoprispevkom, v grad- njo pa je vloženih tudi nad 50(X) udarniških ur krajanov, ki so pri- spevali tudi les za ostrešje, elek- troinstalacije in organizirali vse prevoze. Predsednik gradbenega odbora Anton Mlakar je še do- dal, da so pri realizaciji pomaga- li še SO Tezno, komunala mesta Maribora z ureditvijo okolja in trgovsko podjetje Tirna — TOZD Klas, ki je prispevalo no- tranjo opremo. Zraven lepo ure- jene prodajalne je tudi nov bife in prostori krajevne skupnosti. Pogovarjali smo se tudi s po- slovodkinjo Ivanko Ritlop. Deja- la je, da si bo kolektiv prizade- val, da bo založenost prodajalne dobra, ter da bodo upoštevali že- lje in potrebe kupcev. V prodajalni lahko kup.ci izbi- rajo med živili, belo tehniko, ga- lanterijo in tekstilom. Vaščani pa lahko v prodajalni naročijo ves gradbeni material. Pogovarjali smo se s krajani, ki so i>risostvovali otvoritvi. Do- mačinka Neža Paveo je dejala, da so zelo ponosni na ta dan, saj so do sedaj hodili po nakupe k 2 km oddaljeni Marjeti. Marjeta Rodolič iz Prepolj nam je zaupala, da je njen mož opravil pri gradnji okrog 350 de- lovnih ur. Sedaj bo lahko naku- ^ povala vsak dan sproti. Naj povemo še to, da bodo v soboto, 3. junija, v Prepoljah praznovali svoj krajevni praznik. Svečano bodo odprli prostore KS in pripravili priložnostni pro- gram. Slovesnost se bo pričela ob 15. uri. D D Čistilna naprava kmalu končana Druga največja investicija v ptujski občini vidno napreduje. De- lavci IMP Montaža iz Ljubljane svojo nalogo dobro opravljajo, in če bo vse po sreči, naj bi po terminskem planu bila vsa dela pri rekon- strukciji ptujske čistilne naprave sredi avgusta končana. Tako se bo po vsej verjetnosti desetletna drama, polna težav in prerekanj, ven- darle sklenila. Odprta bo ostala le še problematična povezava čistilne naprave z zbiralnikom, ki bo povezal odplake iz perutninske farme in farme bekonov. — OM Gradbišče ptujske čistilne naprave * fionedeljek, 29. maja 1989. (Foto: M. Ozmec) MOPEDIST TEŽKO POŠKO- DOVAN V sredo, 24. maja, ob 15.30 se je Branko Horvat iu Lovrenca na Dravskem polju 72 vozil z mope- dom po lokani cesti. Ko je pripe- ljal do križišča z regionalno ce- sto, ni upošteval prometnega znaka in je zapeljal v križišče. Prav tedaj je po prednostni cesti od Ptujske Gore pripeljal z reše- valnim vozilom Janez .Štrucl iz Ptuja. Kljub močnemu zaviranju voznik rešilca ni mogel prepreči- ti trčenja. 64-letni mopedist Branko Horvat seje hudo poško- doval. Voznik rešilca, udeleženec v nezgodi, je takoj prepeljal po- škodovanega v ptujsko bolnišni- co, pozneje pa so ga prepeljali v mariborsko. MLADOLETNA KOLESARKA V PEŠCA Na Ptujski Gori se je v soboto, 27. maja, 13-letna deklica N. P., doma na Pragerskem, peljala s kolesom po klancu navzdol. Pri tem je zadela v pešca Janeza Kuslja. Oba sta padla. Pešec se je pri tem le lažje ranil, kolesarka pa je udarila z glavo ob tla in se hudo ranila. Prepeljali so jo v ptujsko bolnišnico. FF osebna kronika Rodile so: Marica Debeljak, Pristava 41 — Marjana; Marta Curin, Or- mož, Ptujska 11 — Ano; Brigita Božičko, Dravinski Vrh 12 - Dejana; Silva Rajh, Libanja 26 — Nino; Ivana Pocajt, T. Vele- nje, Prešernova 12 Jureta; Zden- ka Godec, Draženci 21/b — de- čka; Vesna Kramberger, Ormo- ška 69 — Stašo; Brigita Vukovič, Slovenja vas 59 — Doris; Sonja Irgolič, Sodinci 23 — Davida. Poroke: Danilo Radej, Prešernova 8, in Simona Gorjup, Langusova 9; Janez Geč, Stojnci 71, in Marija Meznarič, Stojnci 86; Ivan Bab- šek, Potrčeva 61, in Evelina Ma- jerič, Potrčeva 61; Damijan Zu- panič, Skorba 15, in Zlatka Špo- Ijar, Gubčeva 28; Ivan Brumen, Dvorjane 29, in Lidija Kokol, Orešje 14; Miran Jakolič, Mihov- ce 56, in Katarina Drevenšek, Mihovce 56; Janez Rojko, Ul. B. Kraigherja 20, in Marta Loren- čič, Ul. B. Kraigherja 20; Alojz Šori, Kukava 39, in Zdenka Šo- štarič, Grajenščak 8; Silvo Predi- kaka. Poljska c. 4, in Suzana Kir- biš. Poljska c. 4; Štefan Bezjak, Ul. B. Kraigherja 27, in Zdenka Blažek, Ul. B. Kraigherja 27; Bruno Skuber, Kidričevo,_Ul. B. Kraigherja 26, in Irena Žnidar, Kidričevo, Ul. B. Kraigherja 26; Jože Krajnc, Brezova Gora 12, in Alojzija Brotšnajder, Starošince 37; Anton Gašparič, Mestni Vrh 121, in Jožica Vesenjak, Potrčeva 59; Anton Emeršič, Lancova vas 79, in Sonja Šeruga, Lancova vas 79; Janez Lovrenčič, Grajenščak 81/a, in Violeta Sluga, Pobrežje 19/a. Umrli so: Marija Laporšek, Strajna 39, roj. 1925, umrla 20. maja 1989; Marija Drozg, Sp. Polskava 113, roj. 1965, umrla 19. maja 1989; Štefan Cafuta, Sedlašek 56, roj. 1925, umrl 19. maja 1989; Franc Švajgl, Belski Vrh 31, roj. 1928, umrl 22. maja 1989; Alfred Cer- ne ,Trubarjeva 9, roj. 1920, umrl 22. maja 1989; Terezija Vajda, Bukovci 112, roj. 1923, umrla 22. maja 1989; Štefanija Krajnc, Vintarovci 43/a, roj. 1935, umrla 23. maja 1989; Barica Belšak, Vel. Okič 29, roj. 1907, umrla 18. maja 1989; Rudolf Bedrač, Re- pišče 16, roj. 1912, umrl 22. maja 1989; Franc Arnečič, Pristava 24, roj. 1912, umrl 24. maja 1989; Li-. za Majcen, Gorica pri Šmartnem 8, roj. 1907, umrla 25. maja 1989; Kristina Belšak, Zavod dr. M. Borštnarja, roj. 1972, umrla 2. maja 1989; Rosanda Uratnik, Podlehnik 45, roj. 1919, umrla 27. maja 1989. Med fičom in nissanom Morda pa je kdaj le boljše imeti zastavo 750 ali poljskega fiata kot boljši, predvsem večji avto, so menili sodniki in gledalci na tek- movanju v hitrostni in spretnostni vožnji v Markovcih. Manjši avto- mobili so namreč veliko lažje vijugali med spretno postavljenimi oznakami in garažami. Vozili so iz Markovec skozi Spuhljo, Borovce, Prvence, Sobetince, Bukovce, Novo vas in Zabovce. Med 17 tekmovalci je zmagal Marjan Esih pred Konradom Ko- laričem in Marjanom Vrečarjem, od petih voznic pa so najbolje pelja- le Slavica Cvitanič, nato Sonja Pilinger in Marija Janžekovič. Istega dne, 28. maja, so se dopoldan pomerili tudi motociklisti. Prizadevni člani Avto-moto krožka Markovci, ki so obe tekmovanji organizirali in vodili, prirejajo vsako leto poleg teh še druge akcije za izboljšanje cestne varnosti, predvsem preventivno testiranje voznikov in predavanja. Avtomobilsko tekmovanje izvedejo vedno v maju, me- secu praznika krajevne skupnosti Markovci; letošnje je bilo že dva- najsto. McZ Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO — TEDNIK, 62250 Muj, Raičeva 6, poštni predal 99. Reja uredniški kolegij, ki ga se- stavljajo: direktor in glavni urednik Franc Lačen, odgo- vorni urednik Ludvik Kotar, tehnični urednik Štefan Puš- nik, novinarji Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Gozdnik, Darja Lukman, Martin Ozmec in Nataša Vodušek ter novi- nar-lektor Jože Šmigoc. Uredništvo in uprava: Radio- Tednik, telefon (062) 771-261 in 771 -226. Celoletna naročni- na znaša 125.000 dinarjev^ za tujino 200.000 dinarjev. Žiro račun pri SDK Ptuj: 52400-603-31023. Tiska ČCP Večer, TOZD Mariborski tisk, Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu Je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se temeljni davek ne plačuje.