Aktualno Haloze • Velike porodne težave s sistemom izposoje e-koles O Stran 2 __m ■-. Wg) H/ Politika Slovenija • Brezplačni vrtec: politika daje in jemlje in spet daje... O Stran 5 i 1 i Štajerski m m -m POLI K1DS r .Več mesa . zmanjšana vsebnost soli poli.si Ptuj, torek, 24. avgusta 2021 Letnik LXXIV • št. 65 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,30 EUR RADIOPTUJ 89,8 »98,2 »ICH3 www.radio-ptuj.si Podravje Ptuj • Šolarji v OŠ Mladika kmalu v novi jedilnici O Stran 5 V središču Podravje • Ni moderna vsaka hiša z ravno streho O Stran 7 Izobraževanje Podravje • Pred začetkom novega šolskega leta še veliko neznank O Stran 8 Kultura Ptuj • Mesto znova prestolnica poezije in pesniškega dogajanja O Stran 12 v Šport Nogomet • Drava ostala brez trenerja, nato pa vstala iz pepela kot ptič feniks Ptuj • V petih letih občinskemu turističnemu zavodu skoraj dva milijona evrov Bi bilo Zavod za turizem smiselno ukiniti? Ptuj je v preteklosti že imel nekaj neuspešnih zgodb z organizacijo zavodov za turizem v raznih oblikah. Leta 2016 je bil nov Zavod za turizem ustanovljen z velikimi pričakovanji. Del javnosti meni, da jih niso izpolnili. Pogosto je možno slišatij daje nepotreben in da bi ga lahko ukinili.__Večna strani 3. V središču Širjenja letalske protitočne -obrambe na vej del države ne bo Ptuj • Nova kanalizacija, na katero se vsi ne morejo priključiti ... O i S Stran2 Foto: CG fA^ FINALE 7. SEZONE OTROCI POJEJO c SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO ^ PUHOV MUZEJ V SAKUŠAKU, JURŠINCI Četrtek, 2. septembra 2021 ob 15.00 uri Ptuj 2021 UHOV MUZEJ V SAKUŠAKU, JURŠINCI Petek, 3. septembra 2021 ob 19.30 uri 2 Štajerski Aktualno torek • 24. avgusta 2021 Ptuj • Ko je novi kanal položen previsoko, da bi odpadna voda lahko odtekala Nova kanalizacija, na katero se vsi ne morejo priključiti ... Za dobrih devet milijonov evrov bo Komunalno podjetje Ptuj zgradilo okrog 32 kilometrov kanalizacijskih vodov. Dela so v polnem teku, ponekod pa s terena že prihajajo prve pritožbe, da niso izvedena optimalno. Nekateri uporabniki se namreč ne morejo priključiti na novozgrajeno kanalizacijo, saj je ta položena višje od obstoječe. Konec lanskega leta je ptujska občina podpisala skoraj deset-milijonsko pogodbo s Komunalnim podjetjem (KP) Ptuj, Javnimi službami Ptuj in podjetjem Štraf. Projekt financira EU s 6,5 milijona evrov, preostanek v vrednosti 2,9 milijona pa MO Ptuj. "V več primerih se dogaja, da je novozgrajena kanalizacija višja od obstoječe, na katero so občani priključeni, zato se nekateri na novo sploh ne morejo priključiti. Na po- budo občanov, da se to uskladi, jim Komunalno podjetje Ptuj odgovarja, da so dolžni sami izvesti interno črpališče na nivo, s katerega bodo odpadne vode gravitacijsko odtekale v javno kanalizacijo, kljub temu da imajo že več deset let obstoječi kanalizacijski priključek izveden skladno s takratno zakonodajo," vztraja svetnik Andrej Čuš. S temi problemi naj bi seznanili tako izvajalca del kot investitorja (občino) in nadzornika. Sirec: »Gre za dva objekta, kjer je kanalizacija priključena iz kleti« S problemi na terenu je direktor Komunalnega podjetja Ptuj Janko Sirec seznanjen. Kot je dejal, gre izključno za Zechnerjevo ulico v Novi vasi, kjer naj bi bila dva objekta na obstoječ mešan sistem kanalizacije gravitacijsko priključena iz kleti: "Sedaj seje izvedel nov, ločen kanal za odvajanje izključno komunalnih odpadnih vod, na katerega pa se ta dva objekta gravitacijsko iz kleti res ne moreta priključiti. Starejši kanal (za meteorno in fekalno kanalizacijo) je bil grajen v okviru aktivnosti takratne krajevne skupnosti nekje med letoma 1984 in 1987. Dokumentacije za izvedbo mi ne poznamo, niti ne vemo, ali je bil izveden tehnični pregled za ta dva objekta." Od vodstva občine je Čuš zahteval odgovore, kaj bodo ukrenili in ali bodo kot investitor zaradi napak v projektu in neusklajenosti z dejanskim stanjem od občanov zahtevali, da sami na svoje stroške uredijo in vzdržujejo interna črpališča za nov kanalizacijski priključek, kljub dejstvu, da imajo izvedeno obstoječo kanalizacijo. "Ali naj svojim volivcem svetujemo, da v takih primerih angažirajo dobrega odvetnika, saj gre za poseg v že pridobljene pravice?" vodstvo občine sprašuje Čuš. Za gravitacijski priključek mora poskrbeti vsak uporabnik sam S problemi na terenu je direktor KP Ptuj Janko Širec seznanjen, a naj bi po njegovih besedah šlo le za dva objekta, kjer je kanalizacijski priključek speljan iz kleti, kar pomeni, da je dejansko nižje od novo položene kanalizacijske cevi. Zato odpadna voda seveda ne more odtekati (navzdol). Direktor Širec na to odgovarja, da gravitacijski način priključevanja nikoli ni bil zahtevan v kateremkoli projektu: "Nikoli se niso pripravljali projekti s takšno zahtevo. Nikjer na Ptuju torej ni projektne Težave se pojavljajo v Zechnerjevi ulici v Novi vasi. dokumentacije, s katero bi se zahtevalo, da se omogoči gravitacijska priključitev objektov iz kleti, ki ležijo pod koto terena." Nov kanal na pobudo krajanov Predvsem ob močnejših padavinah naj bi imeli na tem območju v nekaterih objektih velike težave z zalivanjem kletnih prostorov. "Ali je prišlo do zalitja s površinsko vodo, ki je pritekla po cesti ali po kanalizacijskem priključku nazaj v kleti, ne vemo. Dejstvo je, da so bile vzrok za projektiranje novega vzporednega kanala ravno pobude s terena kot odziv na te občasne težave," pojasnjuje vzrok za urejanje novega kanala Širec. Po načrtih bo v prihodnje stari, že obstoječi kanal namenjen zgolj odvodnjavanju meteornih oz. padavinskih voda (in ne več mešanim komunalnim in meteornim vodam kot doslej) in se bo povezal v ločeno padavinsko kanalizacijo, ki ne bo priključena na CČN Ptuj. "Nov vodotesni kanal pa se izvaja za ločeno odvajanje izključno komunalnih odpadnih vod. Obveze občine, da bi s tem kanalom morala zagotoviti gra- vitacijsko odvajanje komunalnih odpadnih vod iz kleti, ni. Smiselno bi bilo tudi preveriti, ali sta ta dva objekta priključena na sedanji mešani kanal v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem," izpostavlja Širec in zatrjuje, da nikakor ne gre za napake v projektu. "Žal je v nekaterih primerih interno črpališče tako edini racionalen ali celo izvedljiv način odvajanja komunalnih odpadnih vod iz celotnega objekta, ne samo iz kleti." Kljub novi kanalizaciji bodo morali torej nekateri občani za odvajanje poskrbeti sami. Dženana Kmetec Foto: CG Haloze • Velike porodne težave s sistemom izposoje e-koles V Majšperku in Podlehniku 10 evrov, v Zavrču brezplačno Tri haloške občine, Majšperk, Zavrč in Podlehnik, so v teh dneh obogatile turistično ponudbo z električnimi kolesi, ki so namenjena turistom, pa tudi domačinom, za nekoliko drugačno spoznavanje Haloz. A pozor, obiskovalci (turisti) za zdaj ne morejo najeti e-kolesa v vseh treh občinah, prav tako so različne tudi cene najema. Ob tem paje zelo tog in za turiste težko sprejemljiv tudi čas najema, saj je omejen zgolj na delovni čas občinskih uprav. Pred nekaj meseci so na vseh treh lokacijah postavili kolesarnice, konec julija so prispela še kolesa. Takrat pa so se začele težave z oblikovanjem skupnega sistema izposoje, v katerega sodi tudi cenik najema e-koles. Kot kaže, za zdaj enotnega cenika izposoje v omenjenih treh občinah ne bo (vsaj do nadaljnjega). Majšperški svetniki so namreč na dopisni seji že potrdili uporabnino oz. cenik najema e-ko- lesa: občani Majšperka bodo za izposojo kolesa na dan plačali 10, drugi uporabniki pa 15 evrov. Tisti Majšperčani, ki se bodo odločili za dvodnevno kolesarjenje ali vikend paket bodo za izposojo odšteli 20, Foto: majsperk.si Prevzem in vračilo le v delovnem času občinske uprave In kako si bo mogoče kolo sploh izposoditi? Najbolje je, da predhodno pokličete tajništvo občinske uprave in si kolesa na želeni termin predhodno rezervirate. Ker drugače se vam lahko zgodi, da se boste pripeljali na izbrano lokacijo in bodo kolesa že v uporabi. Nato se je treba v delovnem času občinske uprave oglasiti na sedežu občine in urediti vso potrebno dokumentacijo, prevzeti ključe in e-kolo. Ob tem je pomembno, da je treba kolo prevzeti in vrniti izključno v času delovanja občinske uprave, kar je med tednom med 7. in 15. uro, izjema sta sreda, ko je delovni čas do 17. ure, v petek pa samo do 13. ure. Naključni obiskovalci bodo tako verjetno zelo težko »lovili« čas za najem ali vračilo kolesa, ob koncu tedna pa izposoja sploh ne bo mogoča! Dejstvo paje, daje ravno ob koncu tedna največ enodnevnih gostov, ki bi se morebiti odločili za izlet z e-kolesom. Foto: CG V Podlehniku in Majšperku bo izposoja e-kolesa znašala 10 evrov na dan. V Zavrču najemnina še ni določena, e-kolesa pa so v tej občini za zdaj na voljo le domačinom. ostali pa 30 evrov. Za celotedenski najem e-kolesa pa bodo domačini morali plačati 40, vsi ostali uporabniki pa 50 evrov. V kolesarnici, ki je postavljena v centru Majšperka, so na voljo štiri e-kolesa znamke Cube, različnih velikosti. Izposoja in vračilo koles pa bo možno le v delovnem času občinske uprave. V Zavrču zastonj, a le za domačine Enak sistem izposoje in višino uporabnine e-koles bodo sedaj v prvi fazi uvedli tudi v občini Pod-lehnik, kjer razmišljajo še o tem, da bi si e-kolo lahko uporabniki izposodili tudi samo za nekaj ur dnevno. Nekoliko drugače pa so se zadeve lotili v Zavrču, kjer so bili že od začetka bolj naklonjeni brezplačni izposoji koles. Kot so sporočili iz završke občinske uprave, so trenutno v fazi testiranja, zato so za zdaj električna kolesa brezplačno na voljo le njihovim občanom. Estera Korošec petek • 20. avgusta 2021 Aktualno Štajerski 3 Ptuj • Po petih letih veliko dvomov o smiselnosti (pre)dragega turističnega zavoda V petih letih Zavodu za turizem skoraj dva milijona evrov Od ustanovitve Zavoda za turizem Ptuj leta 2016 so imeli Ptujčani velika pričakovanja. Bilanca prvih petih let kaže, da je bilo doslej za njihovo delovanje porabljenih več kot 1,9 milijona evrov, večinoma občinskega denarja. Mnenja tako politike kot občanov o pomenu, smislu in ne nazadnje uspehu delovanja ptujskega zavoda pa so deljena. Medtem ko so nekateri prepričani, da mora imeti mesto, kot je Ptuj, krovno turistično organizacijo, so na drugi strani tisti, ki menijo, da gre za nepotrebno zapravljanje občinskega denarja in da pravih in pričakovanih rezultatov ni. Leta 2017, prvo leto, ko je Zavod deloval celotno leto, jim je bilo iz občinskega proračuna nakazanih 355.000 evrov. Skoraj polovica tega denarja je šla za prireditve in promocijo, okrog 140.000 evrov pa za plače zaposlenih. Materialni stroški in nakup osnovnih sredstev so nanesli dodatnih 60.000 evrov. Povsem primerljiv znesek je bil tudi v letih 2018 in 2019. Nekoliko pa je naraščal strošek plač. Leta 2018 so zanje odšteli 158.000 evrov, leto kasneje pet tisočakov več. Ostale postavke so bile podobne tistim iz prvega leta ustanovitve. Direktorica Zavoda za turizem Ptuj Tanja Srečkovič Bolšec Bi bilo Zavod za turizem Ptuj smiselno ukiniti? Ptuj je v preteklosti že imel nekaj neuspešnih zgodb z organizacijo zavodov za turizem v raznih oblikah. Leta 2016 je bil nov zavod ustanovljen z velikimi pričakovanji. Del javnosti meni, da jih niso izpolnili. Pogosto je možno slišati, daje nepotreben in da bi ga lahko ukinili. Na Zavodu za turizem pravijo, daje veliko njihovega dela „nevidnega", a so seveda prepričani, daje za mesto in regijo nujno potreben. „Zavod medsebojno povezuje ponudnike turističnih namestitev, gostince, vodnike in druge ponudnike, ki se ukvarjajo s turizmom in prireditvami. Srečanja z navedenimi ponudniki potekajo v širšem krogu vsaj trikrat letno, individualno pa precej pogosteje. Smo tesen člen med ponudniki in občino ter STO-jem ter stremimo k razvoju turistične ponudbe mesta," zagotavlja Srečkovič Bolšečeva. Eden močnejših argumentov za uradno ustanovitev zavoda pa je vsekakor pogoj, da lahko na nacionalnem nivoju črpajo sredstva iz razpisov. „Pri tem smo vsa leta uspešni," zatrjujejo na Zavodu za turizem Ptuj. Ali Zavod za turizem Ptuj opravlja svoje poslanstvo, kot je bilo od njega pričakovano, ali je nepotreben (in velik) proračunski porabnik denarja? Najpomembnejši razlog za višje stroške plač: višanje plačnih razredov Trend naraščanja stroška plač je opazen tudi v lanskem letu, ko je bila realizacija 168.000 evrov. Kot pojasnjujejo na Zavodu, sta ključna dva razloga. Dejstvo, da se je k njim pripojila Galerija mesta Ptuj, v kateri je zaposlena ena oseba, in zvišanje začetnih plačnih razredov vseh zaposlenih (z 29. na 31. plačni razred, ob ustanovitvi so bili v 25. plačnem razredu.) Kot je pojasnila Katja Ertl, ki na mestu direktorice letos zaradi porodniške odsotnosti nadomešča Tanjo Srečkovič Bolšec, je znesek plač narasel predvsem na račun splošnega povišanja uvrstitve delovnih mest in nazivov po Kolektivni pogodbi za javni sektor. Za plače letos zagotovljeno skoraj 200 tisočakov Za materialne stroške je bilo lansko leto porabljenih 38.000 evrov, za prireditve in promocijo 166.000 evrov, nakup osnovnih sredstev je stal 25.000 evrov (ureditev prostorov na Mestnem trgu) in galerijska dejavnost 14.000 evrov. Letos je v proračunu za plače zagotovljenih skoraj 200 tisočakov, a kot pravijo na Zavodu, gre le za planirana sredstva, ki ne bodo v celoti porabljena. „Predvidena je realizacija v višini 170.000 evrov, ni namreč neposredne »menjave« za direktorja, eno delovno mesto je zaradi starševskega varstva v obliki polovičnega delovnega časa do septembra. Dve osebi pa smo imeli zaposleni iz naslova projekta, ki se te dni izteče. Zato doslej nismo iskali okrepitve," pojasnjujejo na Zavodu. S tem, ko se je na njih preneslo upravljanje z galerijo, pa so narasli materialni stroški: letos so planirani v višini 42.000 evrov. Galerijska dejavnost jih stane še dodatnih 26.000 evrov. Za prireditve je na voljo 122.000 evrov, za promocijo pa 55.000 evrov (po novem sta to ločeni postavki). Za prireditve letos 122 tisočakov ... Čeprav ptujska občina direktno preko razpisov namenja sredstva za izvedbo raznih prireditev v mestu, ima tudi Zavod zagotovljenih 122.000 evrov v ta namen. Kaj je zajeto v to cifro, pojasnjujejo tako: „Zavod je organizator prireditev javnega pomena, to so Kurento-vanje, Ptujska noč, Svetovni dan turizma, Martinovanje, Prižig luči, Ptujska pravljica in Silvestrovanje. Poskrbimo za prijavo prireditve, elaborat, varnost, zavarovanje prireditve, sanitarije ter drugo logistiko. Za ustrezno promocijo, glasbenike, animatorje, za poziv dotičnim ponudnikom, njihovo koordinacijo in kulinarično ponudbo oz. odvis- Na Zavodu sedem redno zaposlenih in še dve projektni zaposlitvi Na Zavodu za turizem Ptuj je trenutno redno zaposlenih sedem oseb, in sicer direktorica s petletnim mandatom in šest redno zaposlenih. Na področju turizma dela pet oseb (od tega ena polovični delovni čas, en zaposleni ima 60 % obvezo, zato za eno leto iščejo novega sodelavca). V skupno številko pa je všteto še delo organizatorja turističnih vodenj in turističnega informatorja v TIC Ptuj V času odjunija lani do septembra letos so imeli še dve sodelavki na projektu MGRT (90 % plače se pokriva iz projekta, 10 % iz proračuna). Po tem obdobju se ti delovni mesti ukinjata. no od posamezne prireditve. Zaradi prepoznavnosti pomena Odprte kuhne za mesto Ptuj je v to postavko vključena tudi organizacija dveh edicij omenjenega dogodka. Zadnji dve leti je izjema Ptujska noč, kjer zavod prevzema vlogo promocije ter koordinatorja prireditve. Letos smo v sodelovanju s partnerji prevzeli še organizacijo dirke Po Sloveniji in Olimpijske bakle." Promocija za 55.000 evrov Za promocijo je letos planiranih 55.000 evrov. Na Zavodu so prepričani, da se učinkovitost promocije kaže predvsem v konstantni rasti zasedenosti nočitvenih kapacitet za 2 % vsako leto. „Tudi v času ko-ronakrize smo na Ptuju uspešno polnili kapacitete, kar nam je us- pelo s skupno uspešno promocijo vseh, ki se ukvarjamo s turizmom na destinaciji. Ptuj je bil v lanskem letu tako na tretjem mestu med mestnimi občinami po koriščenju turističnih bonov," izpostavlja Ertlova. Toda k tako visoki porabi bonov so (z lastno promocijo lastnika, hotelske verige Sava Ho-tels&Resorts) v največji meri zaslužne kar Terme Ptuj. Sredstva iz naslova promocije se porabljajo tudi za članarine v združenjih, oglaševanje destinacije, obiske sejmov, snemanje promocijskih video in foto materialov, pripravo in natis promocijskih materialov, izvedbe študijskih tur, vzdrževanje in izpopolnjevanje spletne strani, pripravo promocijskih gradiv za poletne festivale, podporo kulinarični ponudbi mesta ... Dženana Kmetec M-tM SLIŠIMO ^ » m VAS mu NA PTUJU i .¡(■'V! VABIMO VAS NA KLEPET OB KAVI S TANJO FAJON IN NJENO EKIPO V ČETRTEK, 26.8., MED 17. IN 19. URO NA PTUJSKI MESTNI TRŽNICI. Foto: CG Foto: CG turnejo nadaljujemo v murski soboti, celju, žalcu, postojni, novi corici, jesenicah, kranju, slovenj gradcu in ljubljani. 4 Štajerski Podravje torek • 24. avgusta 2021 Ormoško • Komunalno podjetje opozarja Ločujte odpadke, ali pa košev ne bomo praznili! V Komunalnem podjetju Ormož, ki skrbi za odvoz odpadkov na področju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, imajo - tako kot povsod drugje - veliko težav zaradi nepravilnega ločevanja embalaže. Ludvik Hriberšek, vodja ravnanja z odpadki, ljudem svetuje in jih hkrati opozarja, naj odpadke ločujejo pravilno. V zabojnik za embalažo odlagamo le embalažo - plastično, kovinsko, sestavljeno in iz stiropora, kar je zapisano tudi na samem zabojniku. Hriberšek opozarja, da je največja težava ravno na področju odpadne embalaže: »Občani med odpadno embalažo žal odlagajo tudi nečisto embalažo, pa tudi mešane komunalne odpadke. To je seveda za nas velika težava, saj vso odpadno embalažo predamo naprej in potem nam jo zavrnejo.« Pridružuje se mu tudi direktorica Pavla Majcen: »O vsem naštetem ozaveščamo že predšolske otroke, vendar smo zaradi posameznikov, ki ne sledijo zahtevanim navodilom, obremenjeni tudi tisti, ki odpadke ločujemo, saj stroške dejansko plačujemo vsi uporabniki.« Občane pozivajo, da skušajo odpadke čim bolj kakovostno ločevati. Med velike napake spada odlaganje kmetijske folije od bal v zabojnik za embalažo, pa steklene embalaže in celo papirja, ki sploh ni odpadna embalaža. Polni zabojniki bodo ostali na dvorišču »Vsak bi moral vedeti, da naših odpadkov ne sortirajo stroji, ampak ljudje - najprej na zbirnih mestih, pozneje pa še na traku. Velik problem predstavljajo tudi posode z barvo ali oljem, ki se ob prevzemu iz zabojnikov v vozilu stisnejo. S tem pride do razlitja barve še po ostali pravilno ločeni embalaži, ki je posledično neuporabna. S tem delamo škodo še tistim, ki pridno sortirajo,« je povedala Judita Jurkovič z zbirnega centra na Dobravi. Na kupu za embalažo je moč videti kar nekaj »vsiljivcev« Največ napak torej predstavljajo nečistoče in razno steklo, papir, izdelki iz plastike, umazana kmetijska folija. »Imeli smo tudi primere, ko je na vrhu zabojnika malo plastike, spodaj pa žagovina ali gradbeni odpad - beton, tudi meso v vrečkah smo že našli,« je povedala Jurkovičeva. »To pa so res tako hude kršitve, ob katerih moramo občanom ob odvozu polne zabojnike z neustrezno vsebino pustiti kar na domačem dvorišču.« V preteklosti se je že zgodilo, da so bili posamezniki na kršitve opozorjeni in pozvani k temu, da embalažo presortirajo sami. Če tega niso storili, so stroške sortiranja plačali Komunalnemu podjetju Ormož in tako bo po besedah Hriberška tudi v prihodnje. »Eh, bom pa v šumo odpelo!« Zbirni center na Dobravi, kamor lahko obačni sami pripeljejo odpadke, je odprt od ponedeljka do petka med 7. in 17. uro. Vsakemu, ki pripeljanih odpadkov ne zna sortirati sam, je tam na voljo strokovna pomoč. Večino odpadkov lahko občani v zbirni center odpeljejo brezplačno. Zgodi pa se tudi, da ob opozorilu, da je za odpadek treba plačati, dobijo odgovor: »Eh, bom pa v ,šumo odpelo'.« »To ni odgovor,« je zgroženo povedala Jurkovičeva, »pozneje pa imamo čistilne akcije, pa nekdo drug spet pospravlja za neodgovor-neži in krog je sklenjen.« Darja Žganec Horvat Zavrč • V OO RK letos razdelili skoraj 700 litrov mleka 1 r •! »VV • • • • »i • Marsikoga poiščejo sami, saj ga je sram prositi Območna organizacije Rdečega križa Zavrč že vrsto let pomaga številnim občanom v stiski. Letos so razdelili 160 paketov hrane (644 litrov mleka, 240 litrov olja, 160 kg moke, 81 kg riža, 120 kg špagetov, 248 konzerv fižola, 160 konzerv pelatov). Pakete pripeljejo v završki grad in jih nato razdelijo med ljudi. Tistim, ki nimajo možnosti lastnega prevoza, pa jih odpeljejo prostovoljci na dom. Po besedah dolgoletnega predsednika Stanislava Ivančiča epidemija načeloma ni poslabšala ekonomskega položaja tistih krajanov, ki že tako živijo v pomanjkanju. Razmere na terenu so celo nekoliko boljše kot pred petnajstimi leti. Zelo so se izboljšale tudi bivalne razmere, saj v občini ni domačije, ki ne bi imela vodovoda ali elektrike. Je pa res, je še dodal Ivančič, da se le redki obrnejo nanje za pomoč, kljub temu da le stežka shajajo skozi mesec. Nekateri svojo stisko skrivajo zaradi sramu. »Sami iščemo pomoči potrebne, saj smo majhna občina in se med seboj dobro poznamo. Srečujemo se v trgovini, pri zdravniku ali nedeljski maši in se skušamo na različne načine približati ljudem, za katere ocenimo, da bi jim lahko pomagali. Med pomoči potrebnimi je največ starostnikov, ki živijo sami po ha-loških bregovih, nanje so pozabili tudi svojci. Na srečo se je v zadnjih Foto: OORK Zavrč Prostovoljci 00 RK Zavrč med razdeljevanjem hrane letih veliko vlagalo v obnovo cest, po katerih lahko danes sploh pridemo do njihovih domov. Haloški ljudje so med drugim zelo skromni in hvaležni za vsako stvar, ki jo dobijo. Večinoma so ljudje izredno hvaležni za pomoč in se veselijo našega obiska na domu,« je povedal Ivančič. Konec leta bodo razdelili dodatne prehrambne pakete posameznikom, ki pomoč najbolj potrebujejo. V težkih življenjskih okoliščinah se je zaradi bolezni znašlo tudi nekaj mlajših družin z otroki, ki pa se vozijo po pakete na Ptuj. Pri sedemdesetih varuh otrok v Punatu Stanislav Ivančič, predsednik 00 RK Zavrč, je pri sedemdesetih letih sprejel še en izziv in po naključju postal vzgojitelj-prostovoljec za vodenje skupin otrok na letovanju na morju v Punatu. Ivančič je eno izmed članic pred nekaj leti peljal na usposabljanje za to delo. Ko je čakal na hodniku, gaje mimoidoča gospa nagovorila in povabila v predavalnico. Ivančič je sicer najprej dejal, da kaj takega pa res ni za starejšega gospoda, nato pa je sprejel povabilo. Izkazalo seje, da mu to delo izredno odgovarja, predvsem pa navdušuje. Pred leti je namreč postal vdovec, zato je še toliko bolj vesel, da lahko nekaj poletnih dni preživi v družbi otrok, hkrati pa deluje humanitarno. »Vsem tem mladim skušam v teh dneh predstavljati prijaznega dedka. Otroci me vsako leto sprejmejo za svojega, ob razhodu se celo razjočemo in si želimo, da bi se prihodnje leto znova srečali,« je povedal Ivančič. Letos je v Punatu preživel deset dni, delo pa je potekalo v manjših skupinah oz. mehurčkih. Iz občine Zavrč sta letos v Punatu letovala dva otroka. Predsednik Stanislav Ivančič med Punatu Foto: EK otroki v Med mladimi malo zanimanja za krvodajalstvo Območna organizacija Rdečega križa Zavrč šteje 131 članov, od tega je tudi nekaj rednih krvodajalcev. Pred leti jih je bilo nekaj več kot 40, danes pa jih je aktivnih le še okoli 15. Število se je zmanjšalo zato, ker je veliko med njimi takih, ki krvi več ne smejo darovati zaradi starosti, operacij ali drugih bolezni. Med mladimi pa zanimanja za krvodajalstvo ni. Minulo nedeljo so pripravili skupno srečanje za vse bivše in aktualne krvodajalce za gasilskim domom v Zavrču, ki je bilo namenjeno predvsem druženju. Prav tako se bodo v tem tednu podali še na kopalni izlet v Lucijo. Vsi ti dogodi so v lanskem letu zaradi epidemije odpadli. Ker so člani v prvi vrsti pogrešali druženje, so se odločili, da jih bodo skušali letos izpeljati. Za završki odbor RK je sicer značilna še ena posebnost, saj se krvodajalci po vsaki akciji zberejo na skupnem druženju in pogostitvi. Estera Korošec Destrnik • Namesto Tuševe franšize Market Špic po novem Tuš Kea Pošta do nadaljnjega v kiosku Minulo soboto so Destrničani dobili novega trgovca - šentjursko podjetje Kea, kije na Destrniku odprlo svojo 32. poslovalnico. Kot se za odprtje trgovine spodobi, so bili številni izdelki na voljo po posebej ugodnih otvoritvenih cenah, novi trgovec pa je za kupce, ki se jih je kar trlo, pripravil tudi pogostitev. Kein direktor Boštjan Ku-kovičič je obljubil, da bo destrniška trgovina zmeraj tako bogato založena. »Asortiman izdelkov bomo tudi redno dopolnjevali in se trudili, da bodo pravi, da bodo takšne tudi cene in da bo čimveč akcijske ponudbe, skratka, naredili bomo vse, da bomo zadovoljili potrebe lokalnih kupcev.« Zadovoljen je bil tudi župan Franc Pukšič, ki pravi, da še ni videl tako dobro založene Tuševe fran-šize. Dodal je, da pa je njen obstoj zdaj odvisen od Destrničanov, koliko bodo trgovino vzeli za svojo in v njej kupovali. Spomnimo, da je bila doslej tr- govina v rokah Marketa Špic iz Markovcev, direktor Darko Plohl pa je po štirih letih napovedal zaprtje trgovine zaradi premajhnega prometa. Medtem ko je za trenutek kazalo, da bodo Destrničani znova ostali brez trgovine, se to ni zgodilo, saj jo je, kot rečeno, ,t MARKET Kea Tuševo jranšizo Market Špic je na Destrniku zamenjala Tuševa Kea, Pošta Slovenije pa poštne storitve do nadaljnjega izvaja v kiosku pred občinsko--poslovno stavbo. prevzela Kea. Kar se ponudbe tiče, tako ne bo bistvene razlike, saj sta tako Market Špic kot Kea Tuševi franšizi. Je pa zdaj v trgovini kupcem na voljo več prostora, saj v njej ni več poštnega kotička. Špic Market je bil namreč tako trgovec kot pogodbeni poštar, Kea pa je prevzela le trgovino. Tako je pošta ostala brez prave strehe nad glavo, a le začasno, dokler se namreč zanjo ne uredi prostor v kleti občinsko-po-slovne stavbe v Janežovskem Vrhu 42, ki ga je občina odkupila (nazaj) od podjetja Doxakey Alda Ina Ileši-ča. Potem je treba najti še novega pogodbenega poštarja. Do takrat bo Pošta Slovenije v skladu s svojimi akti univerzalne poštne storitve na Destrniku izvajala v kiosku pred stavbo, in sicer po dve uri na dan. Senka Dreu Foto: DZH Foto: DZH Foto: SD torek • 24. avgusta 2021 Podravje Štajerski 5 Podravje, Slovenija • Vlada znova uvedla brezplačni vrtec za drugega otroka Politika daje in jemlje in spet daje ... Starši, ki imajo dva ali več otrok v vrtcu, bodo imeli od septembra naprej nekoliko manjše zneske na položnicah. Januarja letos je bila namreč na pobudo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport sprejeta novela zakona o vrtcih, ki ponovno uvaja brezplačni vrtec za drugega otroka, ki je hkrati s starejšim vključen v vrtec. Na novo pa se brezplačni vrtec uvaja tudi za vsakega tretjega in nadaljnjega otroka iz iste družine, čeprav otroci niso hkrati v vrtcu. Vlada posledično pričakuje povečanje deleža vključenosti predšolskih otrok v vrtec. Spomnimo, da je pravico do brezplačnega vrtca za drugega in nadaljnje otroke leta 2008 uvedla prva Janševa vlada, a je veljala samo štiri leta, ko je druga Janševa vlada z zakonom za uravnoteženje javnih financ to pravico okrnila. Od leta 2012 tako starši za drugega otroka, ki je v vrtec vpisan sočasno s prvim, plačajo 30 odstotkov plačila za varstvo prvega otroka, preostalih 70 odstotkov pa krije državni proračun. Starši so bili že zdaj oproščeni plačila vrtca za tretjega otroka, če je v vrtec vpisan sočasno s prvim in drugim. Kot je povedala Suzana Lep Šimenko, poslanka SDS (izvoljena v volilnem okraju Ptuj), je z veseljem glasovala za spremembo Zakona o vrtcih, ki ponovno uveljavlja brezplačen vrtec za drugega otroka, kar seveda pomeni finančno razbremenitev mladih družin. »Verjamem, da se tega zavedajo vse politične stranke in da bi zakon v tem delu tudi v prihodnje ostal nespremenjen. Leta 2012 je ZUJF resnično posegel tudi na področje socialne in družinske politike ter uvedel 30-odstotno plačilo za drugega otroka. Sama ocenjujem, da je bil takrat ta ukrep nepotreben. Področje družinske politike bi lahko bilo izvzeto iz varčevalnih ukrepov. Je pa res, da v vmesnem času tega področja ni popravila ne vlada Alenke Bratušek, ne vlada Mira Cerarja in ne vlada Marjana Šarca. Zadnji čas je, da je to storila trenutna vlada. Starši so bili zagotovo v vmesnem času za plačilo vrtca nekoliko bolj finančno obremenjeni. Je pa res, da tisti iz socialno ogroženih družin veliko manj, saj je večji del plačila na lokalnih skupnostih,« je izpostavila Lep Šimenkova. S septembrom bo varstvo za drugega otroka v vrtcu v celoti plačala država. Spreminjanje plačila Varstvo »na črno« vrtca nepošteno do prepovedano, globe staršev astronomske Številni starši so bili tako med leti 2012 in 2021 prikrajšani za brezplačno varstvo za drugega otroka v vrtcu. Prav gotovo je nepošteno, da politika na takšen način odloča o tako pomembnih temah. Ob tem se poraja vprašanje, ali se bodo tudi prihodnje vlade zavzemale, da vrtec ostane brezplačen za drugega in vse nadaljnje otroke. Kaj lahko pa se spet zgodi, da bo brezplačni vrtec za drugega in ostale otroke spet ukinjen zaradi t.i. varčevalnih ukrepov, ki jih je v prihodnje, glede na izjemno zadolženost države, spet zelo verjetno pričakovati ... Novela pa prinaša tudi nekaj novosti za odpravo pomanjkljivosti sedanje ureditve, ki so se pokazale v praksi. Vlada z novelo prepoveduje fizičnim in pravnim osebam, ki niso vpisane v razvid izvajalcev javno veljavnih programov ali v register varuhov predšolskih otrok, opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje in varstva otrok. Novela ob tem določa stroge sankcije za kršitev te prepovedi, in sicer takojšnjo prepoved opravljanja dejavnosti ter globo za kršitev prepovedi v razponu od 5.000 do 10.000 evrov. Pristojnim inšpektorjem bo novela omogočila učinkovitejše delovanje, saj določa večje število prekrškov za kršitev posameznih določb zakona o vrtcih. Obenem razmejuje med dejavnostjo predšolske vzgoje in dejavnostjo varstva otrok ter drugimi storitvami, ki so namenjene predšolskim otrokom, a njihov osnovni namen ni njihovo varstvo. To so animacije, organiziranje rojstnodnevnih zabav in podobno. Novela določa tudi, da v razvid in register pri ministrstvu ne vpisujejo oseb, ki občasno varujejo otroke na njihovem domu, torej to dejavnost opravljajo kot osebno dopolnilno delo, in pravnih oseb, ki kot pridobitno dejavnost opravljajo občasno varstvo otrok na njihovem domu, so še zapisali na ministrstvu. Estera Korošec Ormož • Računalniški tečaj na Ljudski univerzi Za manj stresno iskanje službe Konec avgusta začnejo na Ljudski univerzi v Ormožu 60-urni brezplačni tečaj računalniške pismenosti za odrasle. Potekal bo ves september trikrat tedensko v dopoldanskem času. Vključijo se lahko zaposleni in brezposelni prebivalci, prednost pa imajo nižje izobraženi in starejši od 45 let. Upokojenci, študentje in dijaki se tečaja ne morejo udeležiti. Glede na to, da se bo tečaj izvajal od ponedeljka do srede izključno v dopoldanskih urah (med 8. in 13.) je nekoliko težko pričakovati, da se ga bodo lahko udeležili zaposleni ... Tako je tečaj, kljub deklarativnemu povabilu vsem odraslim, dejansko namenjen najbolj brezposelnim, kar je razvidno tudi iz pojasnil vodje projekta. »Naš namen je, da slušateljem čimbolj približamo praktične računalniške vsebine. Velik poudarek bo na programu Word - kako napisati dokument, vlogo za delovno mesto, kako oblikovati življenjepis po določenih standardih. Tečajniki se bodo naučili tudi pobrskati po internetu in poiskati spletne strani s prostimi delovnimi mesti, naložiti evropsko zdravstveno kartico, prenesti in naložiti fotografijo s telefona na računalnik ipd.,« pojasnjuje vodja projekta Računalniška pismenost za odrasle Marina Korpar in dodaja: »Po naših izkušnjah v času pandemije je udeležencem, ki niso imeli predhodnih računalniških znanj, pri razgovorih za delovna mesta rokovanje z računalnikom predstavljalo še dodaten stres. Čisto drugače pa so se odzvali naši že usposobljeni tečajniki.« Marina Korpar, vodja projekta Korparjeva je povedala, da imajo trenutno na tečaj računalništva prijavljenih kar nekaj kandidatov iz pred kratkim zaprtega podjetja Sa-filo.« Nekateri delavci, ki so izgubili službo, niso več mladi, niti še niso pred upokojitvijo. Manjka jim znanje, ki ga do sedaj niso potrebovali in vse to se pri iskanju nove zaposlitve še kako pozna.« V projektu, ki ga sofinancirata šolsko ministrstvo in Evropski socialni sklad, sodelujejo Ljudska univerza Ptuj, Ljudska univerza Ormož, zavod Nazaj na konja ter Tehniški šolski center Maribor. Ljudska univerza Ormož bo za izvedbo prejela dobrih 175.000 evrov. Darja Žganec Horvat Foto: DZH Ptuj • Dela na Osnovni šoli Mladika v polnem teku Namesto v vlažni kleti bodo šolarji kmalu obedovali v novi jedilnici Šolarji in zaposleni OŠ Mladika bodo imeli kmalu kakovostnejše pogoje za delo. Dozidava prepotrebne jedilnice in selitev kuhinje sta le dva izmed mnogih pomembnih segmentov te investicije. Po optimističnem planu bodo učenci že 1. septembra obedovali v novih prostorih. Prva faza prenove OŠ Mladika je prinesla nekaj pomembnih izboljšav in postavila temelje za nadgradnjo. Medtem ko so šolarji uživali na zasluženih počitnicah, so to poletje v šoli potekala intenzivna gradbena dela. Druga faza dozidave in rekonstrukcije OŠ Mladika je v polnem teku. Novogradnja jedilnice in selitev kuhinje iz kletnih prostorov v nove prostore v pritličju je v zaključni fazi. „Oba prostora bosta po zagotovilu izvajalcev učencem in kuhinjskemu osebju na razpolago že 1. septembra letos. V tem času so uredili dve novi specializirani učilnici za tehniko in tehnologijo ter gospodinjstvo. Po celotni stavbi so izgradili nove evakuacijske izhode. V starem delu stavbe se je zamenjal dotrajan vodovod. V vseh učilnicah so zamenjali sanitarno kerami- ko," pojasnjuje ravnatelj OŠ Mladika Bogomir Širovnik. V prvi polovici septembra naj bi zaključili še obnovitvena dela v garderobah ob šolski telovadnici in v kletnih prostorih. Na novo bodo urejeni avla in vhod v šolo, garderobe za učence, pralnica, garderobe za tehnično osebje, delavnica za hišnika ... Nekatera dela bodo potekala tudi v jesenskih mesecih, in sicer po hodnikih. Gre za ureditev stropov, slikopleskarska dela ipd., kar pa bodo urejali izključno takrat, ko v šoli ne bo učencev, torej ob popoldnevih in vikendih. Šola dobiva novo podobo Druga faza rekonstrukcije OŠ Mladika, ki je skupaj vredna več kot 2 milijona evrov in jo izvaja Cestno podjetje Ptuj, bo končana z ureditvijo šolskega dvorišča: kolesarnice, ograje, parkirišča, shrambe za orodje ... „Od 1. septembra bo fizično onemogočen prehod v prostore, kjer bodo še izvajali dela - to pomeni, da ne bo možen fizičen stik med učenci in zaposlenimi na eni strani in izvajalci del na drugi strani. V tej fazi gre za zaključna dela (razne montaže, estetska finalizacija prostorov ...), ki tudi ne bodo moteče vplivala na pouk v šoli. Če do 1. septembra jedilnice in kuhinje še ne bomo imeli v uporabi, imamo pripravljen plan B. Sam osebno sem optimist in verjamem, da ga ne bo treba aktivirati," pravi Ši-rovnik, ki je zelo hvaležen vsem, ki so jim pomagali na poti do zagotovitve boljših in kakovostnejših pogojev za delo. Iz ene naj- Upajo, da bodo prvi šolski dan šolarji že lahko obedovali v novih prostorih. bolj zanemarjenih šolskih stavb se bo lepotica ob Dravi prelevila v eno najlepše urejenih. Še večjo vrednost kot videz pa bo imela funkcionalnost: po šoli ne bo več smradu po fekalijah, obedovanje v prenizki in vlažni kleti po skupinah pa je preteklost. Dženana Kmetec Foto: CG 6 Štajerski V središču petek • 20. avgusta 2021 Slovenija, Podravje • Letalska obramba pred točo z dosedanjim delom upravičila svoje poslanstvo S protitočnim letalom preprečili katastrofalno točo v severovzhodnem V zadnjih tednih smo in verjetno še bomo znova pogledovali med nevihtne oblake in upali, da močan veter oz. toča ne bosta povzročila večjih težav. Spomini na 15. avgust leta 2008, ko je zaradi hudega neurja s točo in vetrom veliko ljudi ostalo brez strehe nad glavo, so še kako živi. Na srečo v severovzhodni Sloveniji večje škode zaradi toče do danes ni bilo. Tam, kjer je padala, pa je bila drobna. »V veliki meri zato, ker smo z našim protitočnim letalom uspeli preprečiti najhujše. V akciji v začetku avgusta nam je uspelo razbiti nevihtna jedra. Ker so bili kar štirje nevihtni oblaki, vseh z enim letalom nismo mogli obdelati. Smo pa vsekakor uspeli doseči, da je na tla padala bistveno manjša toča, kot bi v primeru, če naša posadka ne bi bila v zraku,« je prepričan Darko Kralj, vodja protitočne obrambe Letalskega centra Maribor. Občine in višina sredstev, ki so jih letos zagotovile za letalsko protitočno obrambo Občine Znesek pred pogajanji Znesek po Ali je zagotovila (z DDV) pogajanjih dodatna sredstva? Apače 3.600 4.755 DA Beltinci 5.800 7.661 DA Benedikt 1.900 2.509 DA Ca n kova 2.483 NE Cerkvenjak 1.404 1.854 NE Cirkulane 2.000 2.641 DA Črenšovci 3.000 3.962 DA Destrnik 2.100 2.773 DA Dobrovnik 2.000 2.641 DA Duplek 1.500 1.981 DA Gornja Radgona 6.500 8.585 DA Gornji Petrovci 2.000 2.641 DA Grad 5.000 6.604 NE Hajdina 1.240 1.637 DA HočeSlivnica 4.500 5.943 DA Juršinci 1.400 1.854 DA Kidričevo 3.000 3.962 DA Kobilje 370 488 DA Križevci 2.700 3.566 DA Kungota 3.000 3.962 DA Kuzma 500 660 DA Lenart 4.600 6.076 DA Lendava 3.500 4.623 DA Lovrenc na Pohorju 3.960 5.230 DA Majšperk 1.500 1.981 DA Maribor 8.000 10.566 DA Markovci 2.000 2.650 DA Miklavž na Dr. polju 752 993 DA Moravske Toplice 8.400 11.095 NE Murska Sobota 6.500 8.585 DA Odranci 650 858 DA Oplotnica 2.000 2.641 DA Ormož 4.600 6.089 DA Podlehnik 2.700 3.566 DA Podvelka 3.000 3.926 NE Poljčane 2.300 3.038 DA Ptuj 3.500 4.623 NE Puconci 3.500 4.623 DA RačeFram 3.500 4.623 DA Radenci 2.000 2.641 DA Razkrižje 600 792 DA Rogašovci 5.200 6.868 DA Ruše 3.000 3.962 DA Selnica ob Dravi 3.500 4.623 DA Slovenska Bistrica 10.500 13.869 DA Središče ob Dravi 2.500 3.402 DA Starše 1.990 2.628 DA Sveta Ana 1.500 1.981 DA Sveti Andraž v Sg 1.200 1.585 NE Sveti Jurij v Sg 1.760 2.324 DA Sveti Tomaž 2.163 2.857 DA Sveti Jurij ob Ščavnici 2.460 3.249 DA Šalovci 2.000 2.728 DA Šentilj 3.500 4.623 DA Tišina 4.200 5.611 DA Trnovska vas 1.500 1.981 DA Turnišče 4.000 5.283 DA Velika Polana 2.000 2.673 DA Veržej 694 917 NE Videm 3.500 4.623 DA Zavrč 1.150 1.519 DA Skupaj: 179.600 237.266 Delež ministrstva: 88.646 117.089 (33 %) Protitočno letalo je letos med oblake poletelo že 16-krat. Med drugim je Kralj izpostavil, da so letos z delom zelo zadovoljni, saj večje toče oz. škode na hranjenem območju (4.000 kvadratnih kilometrov) ni bilo, kar pomeni, da je letalska obramba pred točo uspešna: »Vse, kar se je dalo, smo naredili. Dejstvo je, da je bilo kar nekaj konkretnih neviht, iz katerih bi se lahko razvila katastrofalna toča. Naleteli smo tudi na nekaj več nevihtnih oblakov, ki bi se lahko združili v t. i. multi celico, kar pa nam je uspelo pravočasno preprečiti.« Zadnjo akcijo so izvedli 15. avgusta, ko so poleteli v smeri celice in začeli posipavati na severni meji z Avstrijo (Ruše, Vuzenica, Brezni, Radlje ob Dravi). Letos so tako izvedli 15 akcij, delo pa so zaradi številnih zapletov začeli nekoliko kasneje kot v preteklih letih, in sicer v začetku julija. Svoje delo bodo opravljali vse do sredine septembra. Od kmetijskega ministrstva imajo letos odobrenih nekaj več ur obrambe pred točo kot lani, ko so med 25. junijem in 15. septembrom opravili 23 poletov. VB IVI Foto: Shutterstock/M24 Ko je zaprto mariborsko letališče, se selijo v Cerkvenjak V tem času so posadke v pripravljenosti vsak dan od devetih zjutraj pa do sončnega zahoda oz. odprtosti letališča Edvarda Rusjana Maribor. Slednji je odprt vsak dan samo do 17. ure, posledično pa tudi vzletna steza, ki jo uporabljajo piloti obrambe pred točo. Kot je pojasnil Kralj, to pomeni, da v večernih urah ne morejo poleteti iz Maribora, ampak celotno posadko selijo v bližnji Cerkvenjak, zaradi česar imajo dodatne stroške. Ob zadnjem obisku vlade so na infrastrukturno ministrstvo že naslovili prošnjo, da bi jim omogočili uporabo steze tudi izven delovnega časa letališča, kar pa se vse do danes še ni zgodilo. »Nikakor ne moremo razumeti, da ne moremo uporabljati letališča izven delovnega časa, saj nas loči samo ograja,« je še dodal Kralj. Vsako leto znova borba za sredstva Spomnimo, da pa to ni edina težava, ki pesti izvajalce obrambe Širjenja letalske protitočne obrambe na večji del države ne bo Čeprav toča v zadnjem obdobju tolče po Gorenjski, Dolenjski in osrednjem delu Slovenije (izvzeti sta zaenkrat pravzaprav le Primorska in Goriška regija), kjer povzroča veliko materialno škodo, pa kmetijsko ministrstvo ne razmišlja in tudi ne načrtuje vzpostavitve letalske obrambe pred točo na drugih območjih Slovenije. Za zdaj je tudi vprašljivo nadaljnje sofinanciranje letalske protitočne obrambe, saj sklep vlade RS za leti 2022 in 2023, iz katerega izhaja, da vlada podpira tovrstno obrambo pred točo, še ni sprejet. Mnenje meteorološke stroke doma in v svetuje sicer enotno; da za nevihtne oblake ni prepričljivih dokazov, da bi vnos zaledenitvenih jeder (s protitočnimi letali) statistično značilno zmanjšal točo na tleh. Kljub temu kmetijsko ministrstvo vsaj za zdaj še podpira izvajanje obrambe pred točo, ker ocenjuje, daje vsak napor, ki lahko prepreči večje škode, upravičen, zlasti v razmerah, ko je delež zavarovanih površin še vedno nizek. S podporo oz. sofinanciranjem letalske protitočne obrambe pa so ugodili tudi vsem lokalnim skupnostim SV Slovenije, katerih prebivalci tovrstno obrambo podpirajo in jo tudi želijo. pred točo. Vsako leto znova se morajo namreč prijaviti na razpis kmetijskega ministrstva ter se pogajati za višino sredstev. V projektu s svojim sorazmernim deležem sodelujejo tudi občine Podravja, Prekmurja ter občini Slovenske Konjice in Podvelka, s katerimi dobro sodelujejo. »Večina županov podpira naša prizadevanja in se zaveda pomembnosti našega dela. Imamo seveda nekaj sivih lis, vendar jih ni veliko. Dejstvo je, da imamo dokaze, da zadeva deluje in opravičuje svoj obstoj, zato bi morala država prepoznati tudi nujnost nadaljnjih vlaganj in razvoja letalske obrambe pred točo,« je povedal Kralj, ki si v prihodnjih letih želi vlaganje države v višini pet milijonov evrov, kolikor bi znašal nakup dodatnih letal in nujno potrebnega radarja, kar bi posledično omogočilo bistveno učinkovitejšo izvedbo letalske obrambe pred točo. Letenje med nevihtnimi oblaki je torek • 24. avgusta 2021 V središču Štajerski 7 delu države Ker ni jaimega razpisa, ni drugih izuajalceu Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je do sedaj vsako leto od Javne agencije RS za civilno letalstvo (Agencija) prejelo izjavo, daje Športno društvo Letalski center Maribor edini slovenski operater, ki mu je Agencija potrdila izjavo za izvajanje obrambe pred točo v zraku. Izvajalec obrambe pred točo mora sicer izpolnjevati več pogojev javnega naročila, med drugim tudi, da ima pet let izkušenj v tovrstni storitvi, da ima usposobljen kader z izkušnjami in ustreznimi licencami, dovoljenje za opravljanje dela v zračnem prostoru, registrirana letala s sistemi za vnos reagentov, ustrezno računalniško opremo... Dejstvo je, da javnega razpisa za protitočno letalsko obrambo na evropskih portalih Slovenija oz. pristojno kmetijsko ministrstvo ne objavlja in tako tudi ne išče morebitnih drugih izvajalcev iz npr. sosednjih držav. Na kmetijskem ministrstvu sicer pravijo, da če bo Agencija podala informacijo, da Letalski center Maribor ni edini izvajalec, ki lahko izvaja obrambo pred točo, bodo tudi izvedli odprti postopek po Zakonu o javnih naročilih in ga objavili tudi v Uradnem listu Evropske Unije. Ob tem je Darko Kralj, vodja protitočne obrambe letalskega centra Maribor, poudaril, da za tak denar tega itak ne bo izvajal noben letalski center iz tujine. nepredvidljivo. Foto: ČG V Sloveniji bi lahko bili trije centri obrambe pred točo Kralj je že pred tridesetimi leti pripravil načrt, da bi v Sloveniji ustanovili vsaj tri take centre letalske obrambe pred točo, kot je v Mariboru, vendar se v vseh teh letih ni zgodilo nič. Upajo, da se bo kmalu uredilo vsaj vsakoletno financiranje, ki je še vedno odvisno od dobre volje aktualne vlade in lokalnih skupnosti. »Vsi skupaj imamo že »pun kufer« tega, da vsako leto znova čakamo, ali bomo zbrali dovolj sredstev za to, da bo letalo lahko poletelo med nevihtne oblake,« je še dodal Kralj. Letos so imeli po njegovih besedah popolnoma »neupravičeno« še dodatne težave zaradi homologacije, kar bodo na zahtevo Javne agencije RS za civilno letalstvo uredili do prihodnjega leta. Tudi to bo Letalski center Maribor stalo dodatnih 60.000 evrov. Država in lokalne skupnosti bodo sicer v letošnjem letu za letalsko obrambo pred točo namenile okoli 340.000 evrov, od tega bo nekaj več kot polovico sredstev namenjenih za materialne stroške (reagent), preostanek pa za vzdrževanje letala in plačilo kadra. Estera Korošec Slov. gorice • Zabrisana razlika med mestno in podeželsko arhitekturo Ni moderna vsaka hiša z ravno streho Čeprav od leta 2007 več Zemljanov živi v mestih kot na podeželju, globalni trend preseljevanja v mesta pa še naprej raste, je v Sloveniji ravno obratno, saj vse več ljudi išče svojo bivalno idilo na podeželju. A to idilo že več desetletij ruši stihijska razpršena pozidava krajine, ki briše edinstveno kulturno identiteto prostora. Foto: SD »Dejstvo je, da se spreminja način gradnje, ljudje vse bolj postavljajo varčne hiše, ki pa se oblikovno ne skladajo s tradicionalnimi,« meni župan Alojz Benko. Intenzivneje se je izginjanje tipičnega slovenskega podeželja začelo že v 70. letih 20. stoletja, ko so na domači grudi svoja domovanja za čas, ko bodo v pokoju, večinoma z lastnimi rokami gradili slovenski delavci v tujini. Rušili so stare kmečke domačije in namesto njih postavljali velikanske škatlaste stavbe, ki so »štrlele« iz okolice. Potem so se na vas začeli vračati tudi mnogi, ki so se pred leti za kruhom odpravili v mesta, slednjič pa še meščani, ki so si zaželeli podeželski mir. Zato je podeželje marsikje izgubilo svojo tradicionalno podobo in je danes bolj podobno primestnim naseljem kot vasem. Mladi so za sodobne stavbe Kljub temu imajo mnoge občine v svojih prostorskih aktih še vedno zapisanih veliko omejitev glede tipa dovoljene gradnje. Večinoma predpisujejo klasične gradnje pritličnih in enonadstropnih hiš z mansardo ter dvokapno streho. Tako je bilo doslej tudi v občini Trnovska vas. Z novogradnjami pa so se v zadnjih letih slogi začeli mešati, zlasti v strnjenih naseljih. Ker je po doslej veljavnem odloku v Trnovski vasi dovoljena le tradicionalna gradnja, so svetniki predlagali, da se dovolijo gradnje vseh vrst, torej takšne z dvokap-no, enokapno ali ravno streho. Prepričani so namreč, da bo možnost gradnje modernih hiš pritegnila mlade, ki se bodo zato v večji meri odločali za življenje v njihovi občini. Gradnja sodobnih stavb po Foto: SD V novih naseljih občin je gradnja modernejših hiš smiselna, meni tudi trojiški župan Klobasa. njihovem ne bi smela biti rezervirana le za mesta, ampak dovoljena tudi na vasi. »Dejstvo je, da se spreminja način gradnje, ljudje vse bolj postavljajo varčne hiše, ki pa se oblikovno ne skladajo s tradicionalnimi,« meni župan Alojz Ben-ko. »Zavedam se, da ravna streha med dvema hišama z dvokapno ne paše, tudi zraven spomeniško zaščitenega prostora ob cerkvi je ne more biti, v razpršenem ali nekem novem naselju pa to ne more biti moteče. Zdaj se nam namreč dogaja, da ljudje odhajajo, ker ne morejo graditi, kot bi hoteli, saj ne dobijo dovoljenja.« Obnovili bodo staro trško jedro V občini Sveta Trojica način gradnje v občinskih prostorskih aktih opredelijo glede na lokacijo. »V središču, na Trojiškem trgu, imamo jasno določene samo stavbe z dvokapno streho in opečno kritino. Imamo srečo, da je trg arhitekturno dokaj ohranjen in bo takšen ostal. Druga zgodba pa so gradnje v drugih delih občine, kot je na primer novo naselje Trojica jug, kjer pa je gradnja sodobnejša,« razlaga župan David Klobasa. »Tam je prostora za približno 60 hiš, večinoma jih kupujejo mlade družine. Gre za sodobno novogradnjo, hiše so si podobne, a ne enake, tudi oblika strehe je različna, odvisna od tega, v kateri ulici stoji. Tam tako najdemo dvokapne, enokapne in ravne strehe, ki pa se smiselno zlivajo v celoto.« Prevladovala je stihijska gradnja Konec leta 2018 je arhitekturna revija Outsider skupaj s podjetjem Lumar razpisala natečaj o bivanju prihodnosti, in sicer v dveh kategorijah: hiša v mestu in hiša na podeželju. Glavna ugotovitev natečaja je bila, da ni več večje razlike med mestom in vasjo, saj je ta pravzaprav že precej zabrisana. »Naš zaključek je bil tudi, da bi morale občine skrbeti za zavarovanje neokrnjenega podeželja, tam omejiti gradnjo in slediti tradiciji. Kjer pa je podeželje že poseljeno, je smiselna gradnja brez nekih posebnih omejitev, a vendar takšna, da dela prostor zanimiv in da ima neko logiko s središčem,« pravi Matevž Granda, arhitekt in umetniški direktor revije Outsider, ki je dobitnica Plečnikove medalje. »Dejstvo je, da je velik del slovenske krajine urbaniziran, stihijsko in slabo. Kot rečeno, bi bilo treba omejiti, kje se kaj sme in kje ne. Naj se torej pozida, kjer je že od prej pozidano, tam, kjer je tipično podeželje še ohranjeno, pa naj se gradi skladno s tradicijo in okoljem. Omejitve v imenu tradicionalizma, torej kjerkoli na podeželju, namreč nimajo smisla, saj se potem dogaja, da ljudje sklepajo kompromise in iščejo rešitve, ki pa so pogosto slabe.« (Pre)velik zalogaj za občine? Granda poudarja, da dvokapna streha na hiši nujno ne pomeni nekaj starinskega, po drugi strani pa tudi ravna streha nujno ne napoveduje moderne hiše. »Čeprav se pri nas že od konca prejšnjega stoletja forsira ravne strehe in tudi naša fakulteta za arhitekturo zadnjih 20 let uči praktično samo takšno gradnjo. Zato so temu, razumljivo, sledili tudi uporabniki, a se zdaj trend dvokapnic počasi vrača, kajti ne en ne drugi tip strehe nista vedno pravi odgovor za vsako okolje. Seveda pa oblika strehe ni edina stvar, ki neko stavbo definira kot sodobno ali tradicionalno.« Odgovornost odločanja, kaj in kako se bo gradilo, je v rokah občinskih svetnikov. »Stara ohranjena vaška jedra bi morali očuvati. Če jih ni več, saj vemo, da so se ponekod 'izgubila' tista tradicionalna središča s cerkvijo, gostilno in faro, pa jedro vrniti. To je vsekakor priložnost za urbaniste. A tu vidim drugo težavo. Sprejemanje prostorskih aktov je težka naloga občin, zlasti manjših. Po moje ni prav, da se je tako resno strokovno breme naložilo občinskim svetnikom. Na tem primeru se lepo pokaže, kako nam manjkajo regije. Če bi jih imeli, bi to prevzele one, prostor bi se celostno reševal s strokovnjaki, bolj velikopotezno in ne tako razpršeno, občine pa bi pri tem seveda sodelovale. Ob taki organizaciji bi bila zmanjšana tudi nevarnost odločanja po osebnih interesih in s tem povzročanja deviacij v prostoru,« sklene Granda. Senka Dreu 8 Štajerski Zdravstvo torek • 24. avgusta 2Q21 Evropa • Kje v evropskem povprečju je po precepljenosti pristala Slovenija Manj cepljenih kot v Sloveniji le v šestih državah Evrope Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni redno objavlja podatke o deležu cepljenih proti novemu koronavirusu po posameznih državah. Glede na statistiko tega tedna je Slovenija s 47,7-odstotnim deležem cepljenih z vsemi dozami med najslabše precepljenimi državami. Od skupno primerjanih 30 evropskih držav je manj cepljenih le še v Bolgariji, Romuniji, na Norveškem, v Latviji, na Hrvaškem in v Slovaški. Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (EDCD) so med 30 evropskimi državami izjemno velike razlike v deležu cepljenih s cepivi proti koronavirusu. Daleč največji delež cepljenih je na Malti, kjer je bilo z vsemi dozami cepljenih 87,6 % polnoletnega prebivalstva. Uspešni so tudi na Islandiji, kjer cepiva ni prejelo le še okrog 15 odstotkov polnoletnih državljanov. Belgija, Danska, Irska, Nizozemska, Portu- galska in Španija so države, kjer so precepili približno tri četrtine vsega polnoletnega prebivalstva. Trije naši sosedje, Madžari, Italijani in Avstrijci, so dosegli okrog 65-odstotno precepljenost. Podoben delež imajo tudi Nemci in Francozi. Medtem ko je povprečje pri naših južnih sosedih, Hrvatih še nekoliko slabše kot slovensko, cepljenih je 45 % polnoletne populacije. Ti so najslabše precepljeni v naši soseščini. Delež cepljenih z vsemi dozami po državah Bolgarija Romunija Norveška Latvija Hrvaška Slovaška Slovenija Finska Liechtenstein Estonija Litve Poljska Švedska Češka Grčija Francija Avstrija Italija Madžarska Nemčija Oper Luxemburg Španija Nizozemska Danska Portugalska Irska Belgija Islandija 100% Med vsemi 30 primerjanimi državami pa ima daleč najslabši delež tudi sicer ena najslabše razvitih evropskih držav, Bolgarija. Cepljenih je le 18 % državljanov, na drugem mestu je Romunija z 31 %. Po podatkih tega tedna je bilo pod slovenskim povprečjem le šest držav: Bolgarija, Romunija, Norveška, Latvija, Slovaška in Norveška. Ker smo se v Sloveniji zelo veliko primerjali s Švedsko, so zanimivi še podatki za njih. Do tega tedna je bilo z vsaj eno dozo cepiva cepljenih skoraj 80 % Švedov, z vsemi dozami pa 56 %. Države pa se ne razlikujejo le po deležu cepljenih oseb, pač pa tudi po mnogih drugih karakteristikah, seveda pa tudi dostopnosti cepiv. Vsaka država vodi tudi drugačno politiko, tudi „koronsko". Ne nazadnje se razlikujejo pristopi, ki jih ubirajo za prepričevanje ljudi v prednosti cepljenja. Eni so očitno bolj, drugi manj uspešni. Cepiv v Sloveniji je sicer trenutno dovolj. Doslej je bilo dostavljenih 2,8 milijona doz. Precepljenost med zdravstvenimi delavci zelo različna po državah Velike razlike med deležem pre-cepljenih pa so med primerjanimi državami tudi glede na starostne in poklicne skupine. Kar se tiče zdravstvenih delavcev, so prav vsi zaposleni v teh dejavnostih cepljeni na Madžarskem, Irskem in na Islandiji. Na Madžarskem je cepljenje za zdravstvene delavce obvezno, ena- Foto: Dreamstime/M24 Primerjalni podatki kažejo, da je Slovenija še vedno na repu po precepljenosti. Slabšo sliko od nas ima le šest držav s seznama EDCD. ko v Italiji, kjer so to uvedli kot prvi. Od oktobra naprej bo npr. v Veliki Britaniji obvezno tudi cepljenje za negovalce v domovih upokojencev. Malta, Španija, Češka, Belgija, celo Romunija se gibljejo na okrog 90 % cepljenih zaposlenih v zdravstvu. Tudi v tem primeru je najslabše v Romuniji, kjer je bilo z obema dozama cepljenih le nekaj več kot petino zaposlenih v zdravstvu. Slovenija je dosegla 66 % delež, kar je glede na večino ostalih držav precej nizek delež. Med 17 državami smo na 12. mestu. Mnenja med zagovorniki cepljenja in „anticepilci" se krešejo že lep čas. Na eni strani so tisti, ki so Razlika v razpoložljivih količinah cepiva Po podatkih spletne strani Our world in data ima najslabšo precepljenost med vsemi državami na svetu Tanzanija, cepivo je prejelo le 0,18 % prebivalcev. Sledijo Nigerija, Egipt in Bangladeš. Slaba precepljenostje tudi v Bosni in Hercegovini; precepljenih je le desetina prebivalcev, medtem ko je v Srbiji ta številka krepko višja: 41 %. Razlog je seveda velika razlika v razpoložljivosti cepiv. prepričani, da je to edina in prava pot do normalizacije življenja. Na drugi so zagovorniki svobodne presoje in izbire, ki opozarjajo na številna neodgovorjena vprašanja, nedorečenost ukrepov in popolno neprevzemanje odgovornosti za negativne posledice cepljenja tako s strani zdravstva kot držav, pa tudi na evropsko in slovensko zakonodajo (z ustavo vred), ki prisilnega cepljenja ne dovoljuje. Veliko vlad kljub temu razpravlja o tem, ali uvesti obvezno cepljenje ali ne. Ponekod v tujini so tako že zapovedali obvezno cepljenje za določene poklicne skupine. Gre predvsem za tiste, ki delajo z ranljivimi: zdravstveni delavci, zaposleni v domovih upokojencev ... Dženana Kmetec Vir: EDCD Spodnje Podravje • Učitelji se bodo morali testirati, strošek prevzema proračun Pred začetkom novega šolskega leta še veliko neznank Le še osem dni nas loči do začetka novega šolskega leta, osnovnošolski ravnatelji pa še vedno nimajo konkretnih navodil glede organizacije šolskega procesa od Ministrstva za šolstvo, izobraževanje in šport. Ravnatelji namreč potrebujejojasne odgovore na številna vprašanja, kot na primer, pod katerimi pogoji lahko pri obveznih, neobveznih in izbirnih predmetih mešajo skupine učencev, kako bo potekalo jutranje varstvo, ki je namenjeno učencem prvega razreda, in podobno. V zraku je obviselo tudi to, kaj bo s sodelavci, ki niso cepljeni in se ne želijo testirati. Jim bodo preprečili delo, jih odstavili, jim dali odpoved ali zoper njih sprožili postopek? Trenutno je jasno samo to, da učenci pridejo prvega septembra v šolske prostore, kar pomeni, da se bo pouk izvajal po tako imenovanem modelu B. Kot je pojasnila Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt Ptuj, so bili ravnatelji tik pred zdajci obveščeni o srečanju na daljavo s predstavniki ministrstev, ki je pote- kalo v minulem tednu. Upali so, da bodo dobili konkretne odgovore na številne odprte dileme, vendar se to žal ni zgodilo. »Dobili smo predavanje o prisotnosti virusa in njegovem širjenju ter poziv, da prepričujemo zaposlene in starše otrok k cepljenju. Edino, kar so nam povedali, je to, da bomo pouk začeli v šolah po modelu B in da naj ohranjamo V OŠ Ljudski vrt Ptuj je zaposlenih 118 oseb, od tega je 76 cepljenih z dvema odmerkoma, štirje so cepljeni z eno dozo, štirje so prebolevniki, ki so cepljeni z eno dozo, petje takšnih, ki so prebolevniki in se jim ni treba testirati. 33 zaposlenih (28 %) bi se moralo tedensko testirati. Po besedah ravnateljice Tatjane Vaupotič Zemljič imajo visok delež cepljenih: »Osebno mislim, daje cepljenje rešitev iz trenutne situacije, vendar je odločitev zanj pravica in odgovornost vsakega posameznika in ne more biti obvezno.« mehurčke, če je to le mogoče. Morebiti bodo celo prisluhnili zahtevi ravnateljev, naj zaposlenim zaupajo in jim omogočijo samotestiranje,« je povedala Vaupotič Zemljičeva in dodala, da bo začetek novega šolskega leta izjemno stresen za vse. Informacije pristojnih institucij so namreč nepopolne, nejasne, dvoumne, predvsem pa (pre)pozne: »Zelo težko bo vse pripraviti tako, da bomo lahko vsaj približno normalno začeli. Potrebne bo veliko strpnosti in skupne odgovornosti vseh deležnikov. Upam, da bomo skupaj zmogli.« Ponovno zapiranje šol ni izključeno Na zadnjem sestanku s predstavniki pristojnih ministrstev Prihodnjo sredo se bo začel pouk v prostorih osnovnih šol. Po zadnjih informacijah bodo učenci zadnje triade v OS morali nositi maske. Vsi zaposleni v vzgoji in izobraževanju, ki niso prebolevniki ali cepljeni, pa bodo morali enkrat tedensko opraviti hitri test na couid-19. niso izključili niti ponovnega zapiranja šol, kar naj bi se sicer zgodilo ob zares drastičnem poslabšanju epidemiološke situacije. Vsekakor pa se bodo v primeru okužb zapirali posamezni oddelki in ob morebitnih večjih izbruhih virusa tudi posamezne šole. Tudi v novem šolskem letu pa bo treba dosledno upoštevati vse higi- enske ukrepe in skrbeti za prezračevanje, ostajajo tudi maske tako za zaposlene kot učence. Sedmo-šolci, osmošolci in devetošolci naj bi se prostovoljno testirali v domačem okolju, starši pa bi teste prevzeli kar v bližnji lekarni. Po mnenju Vaupotič Zemljičeve bo vsak, ki se bo odločil za prostovoljno samotestiranje, doprinesel en delček k skupni varnosti. V prihodnjih dneh naj bi sicer izbrali 12 odgovornih ravnateljev, da se usedejo s predstavniki NIJZ in skušajo doreči nekatere stvari. NIJZ bi tako poskušal konkretno odgovoriti na izpostavljena vprašanja v zvezi z izvajanjem pouka v novem šolskem letu. Estera Korošec Foto: CG torek • 17. avgusta 2021 Oglasi in objave Štajerski 9 26. in 27.08.2021 od 8.00 ure Ljutomerska cesta 32b, v Mercatorju, 2270 Ormož Popust se obračuna samo v navedeni poslovalnici dne 26.08.2021 in 27.08.2021 na blagajni. Popusta ni možno kombinirati z drugimi popusti. Omenjen popust ne velja za darilne bone. O Najbližjo poslovalnico najdete na strani www.kik.si Za novičke se enostavno prijavite in vedno boste na tekočem! kvalitetno pmetno ugodno www.kik.si Ponudba velja samo za izdelke iz zaloge. Nakup samo v količinah, običajnih za gospodinjstva. Pridržujemo si pravico do napak. Barvna odstopanja so pogojena s tiskom. KiKTextilien und Non-Food d.o.o • Ruska ulica 6 • 2000 Maribor 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 24. avgusta 2021 Haloze • Rene Suša - Slovenec, ki podpira staroselce v borbi za amazonski pragozd »Če staroselci izgubijo svoje pravice, človeštvo izgubi Na Gorci, med haloškimi griči, ob ropotanju klopotca, se srečam z doktorjem znanosti Renejem Sušo, ki zadnja tri leta živi in dela v Kanadi. Sedeva za leseno mizo ob etnološkem muzeju na Gorci in oba občudujeva haloško pokrajino: »Resje lepo tukaj,« se z mano strinja Rene, kije nekaj sto metrov naprej od muzeja pred leti kupil hiško in nekaj zemlje. Takrat je z ženo Va-nesso, sicer Brazilko, še načrtoval da bosta sredi Haloz našla dom za svoje izobraževalno delo. Oba sta namreč okoljska in družbena aktivista, ki jima ni vseeno, kaj se dogaja z našim planetom. Haloze sta izbrala zato, ker sta bila navdušena nad pokrajino, predvsem pa nad ljudmi, ki so ju kaj hitro sprejeli medse. V tem idiličnem okolju, daleč stran od težav sveta, sta si želela ustvariti dom in pustiti nek pečat. Ustanovila sta izobraževal-no-raziskovalni zavod EarthCARE Gorca in med letoma 2017 in 2019 organizirala mednarodne poletne tabore, na katerih sta z udeležen- ci z vsega sveta iskala odgovor na osnovno vprašanje, kako naj se človeštvo pripravi na izzive prihodnosti. »V zadnjih 100 letih je naš način življenja v osnovi , zato so naše možnosti za nadaljnje preživetje ogrožene. V prvi vrsti nas zato mora skrbeti, kako se bomo v naslednjih letih, ko se bodo življenjski pogoji slabšali, izognili nasilju, ki se bo rodilo. Tudi v Evropski uniji, kjer ljudje načeloma še vedno zelo brezskrbno živijo,« je izpostavil Suša in dodal, da se na drugih koncih sveta nasilje že odvija, vendar si pred njim močno zatiskamo oči. »Naš celoten gospodarski sistem je zgrajen na nasilju. Za to, da imamo določene dobrine v takih količinah in po takih cenah, je moral nekdo plačati ceno (nevzdržni delovni pogoji, onesnaževanje narave). Ob tem je dejstvo tudi to, da se model neskončne gospodarske rasti na omejenem planetu, kot je Zemlja, ne more obdržati. bomo vse, kar je na voljo.« Rene se skupaj s somišljeniki bori za zaščito pravic staroselskih ljudstev. Foto: osebni arhiv Renejeva žena Vanessa je Brazilka. Suša: »Človek se nauči plavati šele takrat, ko mu voda sega do riti.« Glede na napovedi strokovnjakov se nam lahko zgodi, da bomo kmalu porabili vse obstoječe ne-obnovljive naravne vire. Strategije politik, tehnoloških rešitev in osveščenosti ljudi pa po besedah Suše ne delujejo. Že sedaj je dejstvo, da po naših žilah »teče« plastika, saj ni dela na planetu, kjer ne bi našli mikroplastike v živih orga- nizmih. »Plastiko jemo, dihamo in pijemo, pa kljub temu ne naredimo nič, ker očitno globoko v sebi še nismo začutili potrebe po spremembi. To lepo ponazori brazilski pregovor, ki pravi, da se človek nauči plavati šele takrat, ko mu voda sega do riti.« Rene se je z omenjenimi temami in njihovimi morebitnimi rešitvami ukvarjal kot postdoktorski raziskovalec na University of Bristish Columbia v Kanadi. Gre za eno izmed petintridesetih najboljših univerz na svetu. Njegova žena Vanessa je na tej isti univerzi redna profesorica in predstojnica katedre za globalne izzive. V zadnjem času največ energije, dela in zagnanosti posvečata reševanju amazonske-ga pragozda, ki ga želi aktualna brazilska vlada posekati, in zaščiti pravic staroselskih ljudstev. Kot pojasni Rene, nameravajo uničenje pragozda »legalizirati«, in sicer z razlastitvijo staroselskih ljudstev, na katerih ozemlju se pragozd nahaja in jim zato grozi genocid. Med njimi so tudi njegovi dobri prijatelji, ki so jih gostili celo v Halozah. Kog • Odprtje pohodniških in kolesarskih poti Vse poti nekam vodijo Letošnje tradicionalno Poletje na Kogu se je začelo s s svečanim odprtjem pohodniških in kolesarskih poti. Organizatorji so bili z lepim vremenom in odzivom pohodnikov in kolesarjev več kot zadovoljni. Turistično in kulturno društvo (TKD) Kog je poleg društva Anto-novanje na Kogu tista gonilna sila, ki skrbi za aktivnost ljudi iz domačega okolja pa tudi širše. Tako so začeli urejati in označevati peš poti in kolesarske poti. Lesene kažipote in table z zapisi so pristovoljno izdelali kar sami člani. »Največ zaslug pri vsem ima moja žena Ksenja,« je povedal Drago Lukman, predsednik TKD Kog in dodal, daje bilo treba za del finančnih sredstev vseeno seči v društveno blagajno, sedaj, ko se pa že imajo »s čim pokazati« bodo za povrnitev stroškov zaprosili pri domačem županu. Kažipoti so postavljeni tako, da pohodnika popeljejo v tišino, do lepih razgledov, posamezni pa kažejo pravo pot do dobre hrane in pijače. Na točkah presenečenja se je moč seznaniti s kogovsko naravo, zgodovino in kulturno dediščino. Kažipoti peljejo tudi do Klanjčarjevega gozda, kjer si je pri gospodarju Božu moč ogledati krškopoljskega prašiča, popotnika pa usmerjajo tudi do najstarejšega kogovskega hrasta. Urejanje in vzdrževanje poti je in bo tudi v prihodnje na plečih TKD Kog. »V prihodnosti bomo ob obstoječih poteh začrtali še kakšno novo, še več kažipotov pa bo kmalu kazalo poti do dobre hrane in vina,« je še povedal Drago Lukman. Za označitev prvega kažipota, ki stoji v centru Koga, so povabili najstarejšega, 88-letnega Viktorja Munda in petletnika Leona, ki je spretno držal izvijač v rokah. Ob odprtju in predstavitvi Kolesarjenja po šiponovih poteh so pričakovanja gostiteljev presegli tudi kolesarji, saj se jih je zbralo kar 35. Sandi Žganec, predsednik ŠD Kog, je povedal, da so ob lepem vremenu in dobro pripravljenih kolesarskih poteh poskrbeli tudi za dobro jedačo in pijačo. Darja Žganec Horvat Še zadnja navodila pred odhodom na pot po poteh, ki odkrivajo lepote in skrivnosti Koga. Ormož • Postavitev klopotca v občinskem vinogradu »Baba in ded« bosta odganjala rumenico »Radi rečemo, daje Ormož sonce Prlekije in mnogi bi temu pritrdili, Francozi pa bi zagotovo dodali še svoj rek: Vino je sonce v steklenici,«je ob postavitvi klopotca na brežini ormoškega županovega vinograda povedala Manica Hartman, ki seje v kulturnem programu predstavila kot Zalika v družbi oča Lujzeka, zapeli pa so tudi pevci dobravskega Moškega pevskega zbora. »Klopotec ni le odganjalec ptičev, temveč nosi žlahtno sporočilo: predstavlja simbol zorenja grozdja in bližajoče trgatve, hkrati pa predstavlja tehnično in kulturno dediščino, ki jo po vinorodnih območjih množično obujamo,« je še povedala Hartmanova. Po besedah župana Danijela Vrbnjaka je bilo letošnje postavljanje klopotca tradicionalno, tako kot to mora biti: »Verjamem, da bo opravljal svoje poslanstvo, da bo trgatev čim boljša in da bo vino čimbolj kakovostno. Upam pa, da bo odgnal še bolezen - rumenico, ki se nam po naših vinogradih zelo hitro širi.« Morda bosta k temu kaj pomagala še tradicionalna lika »babe in deda«, ki sta jo na klopotec postavila župan Vrbnjak in poslanka Mojca Žnidarič. Spregovoril je tudi Martin 1. Ormoški: »Kljub veliki skrbi in ljubezni do vinograda pa vseeno moramo priznati, da ima narava včasih svoje načrte. Ne vemo, kaj bo iz tega, lahko pride tudi tako daleč, Priprave na zaključno dejanje - postavitev »babe in deda« na klopotec. da bomo začeli masovno izseka-vati gorice. Strokovnjaki pravijo, da bo potrebna sekira. Če do tega res pride, midva z županom takrat zagotovo ne bova zraven!« Občina Ormož sicer skupaj z režijskim obratom in Martinom 1. Ormoškim za županove gorice dobro skrbi. Letos so prvič napolnili steklenice ormoškega šipona in z njim predstavljajo turizem in tradicijo občine Ormož. Za vinsko obarvani dogodek so bili zaslužni Občina Ormož, JZTKŠ Ormož in Kulturno športno društva Dobrava. Po opravljenem delu je druženje ob ormoški kapljici, »Ribičevih« postružjačah in domačih prigrizkih z mirnim prihodom prekinil popoldanski dež, ki je prišel kot blagoslov po nekoliko prevročih dnevih. Darja Žganec Horvat Foto: DZH torek • 24. avgusta 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 11 možnost za preživetje« Suša: »Moje življenje je splet naključnih okoliščin« Napoved genocida v Braziliji V okviru kampanje »Zadnje opozorilo/Last warning«, v katero so vključeni številni aktivisti, profesorji, naravovarstveniki, umetniki, podjetja, skušajo preprečiti uničenje amazonskega gozda. »Ne vem, ali se kdo sploh zaveda, kaj pomeni za planet izguba amazonskega pragozda. To ni nek gozdiček, ampak ogromen ekosistem, kolektivni živ organizem, ki je star 55 milijonov let in velik šest milijonov kvadratnih Želja Reneja je, da bi se čim več ljudi začelo zavedati, kako pomembno je, da začutimo povezanost z naravo in morebiti spremenimo način razmišljanja in življenja. Po njegovem mnenju se lahko veliko naučimo od staroselskih ljudstev, ki so podvržena sistemskemu nasilju (v državah Afrike, Azije in obeh Amerik) in ki imajo izkušnje, kako preživeti skozi stoletja izredno sovražnih okoliščin. »Mi seveda jutri ne moremo začeti živeti tako kot staroselci, lahko pa se veliko naučimo iz njihovega odnosa do narave, ljudi in vseh živih bitij. Marsikatera staroselska ljudstva koncepta »jaz« sploh ne poznajo, vedno je govora samo o »nas«, skupnosti človeških in vseh drugih bitij. Estera Korošec Rene Suša je otroštvo preživel na Pragerskem, nato pa uspešno končal študij na Fakulteti za družbene vede, smer Politologija - mednarodni odnosi. Po študiju je bil sodelavec slovenskega društva Humanitas, v okviru katerega je mlade poučeval o globalnih temah, hkrati pa je bil tudi aktiven v projektu Pravične trgovine. Pred leti je magistriral še iz antropologije in doktoriral na temo globalnih študij na Univerzi v Ouluju na Finskem. Danes s svojo ženo Vanesso živi in dela v Kanadi Trenutno deluje v okviru kampanje »Zadnje opozorilo«, ki se bori za obstoj staroselcev in amazonskega gozda v Braziliji. Konec meseca se bo udeležil velikih demonstracij v brazilski prestolnici proti zakonodaji ki jo sprejema trenutna vlada. Še vedno se rad vrača v svojo hiško na Gorci, kije njegova slovenska postojanka. Čas, ko je v Sloveniji načeloma preživlja s svojima otrokoma. Foto: osebni arhiv Rene Suša zadnja tri leta živi in dela v Kanadi. Foto: osebni arhiv kilometrov. To so pljuča našega planeta, brez katerih ne moremo preživeti.« Brazilska vlada je sicer v svojih odločitvah neomajna, ne gane je niti napoved ekonomskega bojkota. Če se bo nasilje nadaljevalo, je naloga Reneja in njegovih somišljenikov dokumentiranje in pričevanje. »To so nas prosili staroselci in dejali, da ne želijo, da bi bila njihova smrt zaman. Njihovo bolečino in trpljenje bomo ponesli v svet, v upanju, da se ljudje zavedo skupne odgovornosti za to, kar se dogaja.« Foto: osebni arhiv Z ženo Vanesso med staroselci u Braziliji Cerovec Stanka Vraza • TKD Ivanjkovci je pripravilo Pozdrav trgatvi Vrtela sta se klopotec pa »kihača« Turistično društvo Ivanjkovci je na dan Marijinega vnebovzetja pripravilo že tradicionalno prireditev Pozdrav trgatvi, kije včasih potekala na Svetinjah, od leta 2018 pa jo prirejajo v Cerovcu Stanka Vraza. Postavili so klopotec, izvedli tekmovanje v kuhanju iz kotla, podelili pa so tudi Vrazovo plaketo. Člani Turističnega društva Ivanjkovci so tudi letos pripravili prireditev, ki je popestrila nedeljski, že tako praznični dan. V času, ko je bil klopotec na svojem mestu in je iz loncev že prijetno dišalo, je potekala svečana podelitev plakete Stanka Vraza, ki jo TD Ivanjkovci podeljuje krajanom, ki so še posebej aktivni pri razvoju turizma in udejstvovanju v kulturi. Skromen, vendar še kako zaslužen Mihael Črešnjevec, predsednik TKD Ivanjkovci, je povedal, da so Vrazovo plaketo - najvišje priznanje, začeli podeljevati leta 2019. »Stanko Vraz je bil naš domačin, sosed, prevajalec, zbiralec ljudskega izročila in velik pesnik, zato smo se v društvu odločili, da jo podelimo nekomu, ki je za nas pomemben in je s svojimi izjemnimi dosežki pripomogel našemu društvu.« Predsednik KS Ivanjkovci Anton Zadravec in predsednik TKD sta plaketo letos izročila Branku Fifnji, ki si takšno priznanje zagotovo zasluži, a skromno pove: »Kaj bi se hvalil. Moja mama je rekla: ,Branko, ti si ves mešter pa ves siromak!' Mislim, da je imela prav.« Branko Fifnja je bil včasih član skupine Alojza Grnjaka, muzikant, turistični in kulturni delavec, član ansambla Prlekija, zadnji čas pa se aktivneje vključuje v delo TKD Ivanjkovci. Foto: Uroš Krstič Zmagovalni ekipi sta bili Vroči lonec in Masten lonec Foto: Uroš Krstič ino ob postavitvi klopotca z Dobitnik Vrazove plakete Branko Fifnja običaj: izbranimi besedami in na humoren način opiše namen klopotčevega klopo-tanja. Tudi letos je bilo tako. Kdo bo skuhal boljšo jed v kotlu Letos je v kuhanju tekmovalo šest skupin. Prva skupina - Društvo kihača iz Vogričevcev je kuhala pa-sulj po starem receptu. Naslednji dve skupini so bili domačini - prva je nosila ime Vroči lonec, ki je kuhala gobov golaž, druga pa Masten lonec, ki je pripravila prleški pisker s tradicijo Prlekije - svežimi gobami in bučnim oljem. Lovci Lovske družine Ivanjkovci so skuhali lovski bograč. G-Spot je skuhal, kot je povedal Goran Šnajder, G-Spot golaž s temnim pivom Black Buli. »To je naš domači recept, po katerem bomo golaž kuhali tudi v našem lokalu v parku.« Šesta tekmovalna skupina je bila iz TKD Ivanjkovci, kuhali so »globajovico po Meškovem recepti«, ki prehaja iz roda v rod. Odločitev ni bila lahka Vsebino v kotlih je ocenjevala tričlanska komisija, predsedoval ji je Tomaž Novak, ki je kuhar že skoraj 30. let. Ocenjevali so okus, videz, pa tudi sodelovanje v skupini. »Če se kuha samo ena jed, lahko okuse primerjaš med sabo, tukaj pa se kuhajo različne jedi, zato odločitev ne bo lahka,« je povedal Novak. Zlato priznanje sta prejeli skupini Vroči lonec in Masten lonec, srebrni priznanji sta si prislužili skupini G-Spot in skupina TD Ivanjkovci, bronasto priznanje pa sta prejela Društvo kihača in Lovska družina Ivanjkovci. Vse jedi so bile pripravljene tako, da žeje ni zmanjkalo, za sladico pa je ob domači glasbi poskrbela teta Marta s svojimi krapci in drugimi dobrotami iz njene kuhinje. Za »kihačo« pa očitno ve dobro prijeti tudi ormoški župan Danijel Vrbnjak, ki je povedal, da tudi sam doma večkrat nekaj takega skuha. Zaupal je, da se je pred nekaj dnevi lotil kuhanja prekmurskega bogra-ča. »Včasih smo se udeleževali tudi tovrstnih tekmovanj. Sedaj je sicer malo manj časa, vendar bomo ohranjali takšno tradicijo tudi naprej.« Darja Žganec Horvat 12 Štajerski Kultura torek • 24. avgusta 2021 Ptuj • Mestno gledališče Ptuj Premiera trilerja Vsi ptice V poletje številnih kulturnih dogodkov se vključuje tudi MG Ptuj z dvema premierama, prva je Vsi ptice, druga Škofjeloški pasijon. Obe predstavi sta bili že na koledarju pretekle gledališke sezone, a soju zaradi koronakrize prenesli v novo sezono. Foto: arhiv MGP V drami Tri ptice nastopajo Milena Zupančič, Ivo Ban, Nataša Braba-ra Gračner, Robert Waltl, Saša Pavlin Stošič, Aleksandra Bazamovič Jose, Gal Oblak in Lina Akif. Ljubitelji gledališke umetnosti bodo zagotovo uživali v najnovejši premierni predstavi Vsi ptice, ki si jo bodo lahko ogledali v MG Ptuj 24. in 25. avgusta. Gre za koprodukcijo MG Ptuj, Mini teatra in Festivala Ljubljana. V njej se je združila izjemna igralska zasedba s prvaki, nosilci Borštnikovega prstana in nekaterimi drugimi. Vsi ptice je triler, aktualna politična uganka in čustveno nabita ljubezenska zgodba. Dramski tekst Wajdi Mouawarda je po svetu zaslovel v prejšnji sezoni. Dotika se nevralgične točke našega sveta, odnosov na Bližnjem vzhodu in na drugi strani družinske epopeje o odkrivanju identitete. Sin družine, ki živi v Ameriki, po poreklu pa je izraelskega rodu, se odpravi v Izrael z mlado Arabkinjo, da bi odkril svoje poreklo. Babica, ki edina pozna to zgodbo, o tem noče govoriti. Tako se postopoma razkrije, da so v bistvu tudi oni mešanega oz. arabskega porekla. Na koncu pa ugotovijo, da so vsi „ptice iste vrste". Tudi sicer se pokaže, da gre med prebivalci Bližnjega vzhoda za takšno in drugačno povezanost. Ločujejo jih pa religija, politika, gospodarski interesi. Za kako aktualno temo gre, vidimo na vzhodu v tem trenutku. Posledice pa na koncu čutimo vsi, pravi direktor MG Ptuj Peter Srpčič. Režiser Ivica Buljan, ravnatelj hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu, evropsko in svetovno priznan gledališki režiser, je zgodbo Vsi ptice s pomočjo izjemne igralske zasedbe uspel predstaviti na enostaven in globok, pretresljiv igralski način. „Predstava nas nagovarja k razmisleku o tem, zakaj se v bistvu delimo in da je veliko več tega, kar nas povezuje, kot pa tega, kar nas razdvaja. Kar pa je tudi v tem času izjemno sporočilo," še pojasni Srpčič. Ivica Buljan se na Ptuj vrača že s svojo sedmo režijo. Oktobra bo re-žiral tudi predstavo Mati, ki jo pripravljajo v koprodukciji s Prešernovim gledališčem iz Kranja. MG Ptuj • Državno prvenstvo v slam poeziji Zmagovalec je Matic Ačko Prvo avgustovsko soboto je Ptuj gostil 5. državno prvenstvo v slam poeziji v organizaciji Centra interesnih dejavnosti Ptuj in slovenske slamovske zveze SiSlam. Slam poezija, umetnostno polje, ki združuje literarno ustvarjanje s privlačnim nastopom v živo, je v Sloveniji še posebej priljubljena med mladimi. Foto: Albin Bezjak Državni prvak Matic AČko, soorganizator tekmovanja Mišel Ristov (Slamuraji) in voditelja prireditve Mojca Frim in Aljaž Sešo Tekmovalci, ki so se letos pomerili na državnem prvenstvu na Ptuju, imajo za seboj že nekaj dosežkov in vrhunskih uvrstitev, močni pa niso samo na pesniških slamih, ampak tudi na literarni, glasbeni, gledališki in celo filmski sceni. Na napetem tekmovanju se je pomerilo osem izvrstnih pesniških performerjev. Ptujske barve sta zastopala člana lokalnega kolektiva Slamuraji Alen Harb, aktualni zmagovalec Ptujskega pokala, ter Tomaž Lovrenko, za konkurenco iz drugih krajev pa so poskrbeli Matic Ačko, Klavdija Volf, April Veselko, Gal Grobovšek, Mateja Mohorko in Nik Škorjanc, s šestnajstimi leti najmlajši med tekmovalci. Strokovno žirijo je najbolj prepričal dvakratni državni podprvak Matic Ačko, pesnik, glasbenik, dizajner, improvizator ter vodja slamovske ekipe Slam Zverine iz Maribora, ki si je z izjemnimi nastopi prislužil naziv državnega prvaka v slam poeziji za leto 2020. Zmagovalec državnega prvenstva bo slovenske barve zastopal na naslednjem Euroslamu. Mateja Lapuh Ptuj • 25. mednarodni festival Dnevi poezije in vina Ptuj znova prestolnica poezije in pesniškega dogajanja jubilejni festival Dnevi poezije in vina bo potekal med 24. in 28. avgustom na Ptuju in v številnih drugih krajih. Vseh lokacij je letos 14, osrednje dogajanje pa bo potekalo na Ptuju. To so dnevi, ko Ptuj vsako leto postane evropska prestolnica poezije in center pesniškega dogajanja preko evropske platforme Versopolis. Letos bo v njegovem sklopu potekalo tudi srečanje festivalskih direktorjev več kot dvajsetih mednarodnih pesniških festivalov, na katerem bodo govorili o idealnem pesniškem festivalu prihodnosti. Foto: Črtomir Goznik S tiskovne konference pred 25. festivalom Dnevi poezije in vina. Na njej so sodelovali: Aleš Šteger, vodja festivala, Sabina Tavčar, producentka, Tina Maroh in Janja Erpič, koordinatorici programa na Ptuju ter Slavko Podbrežnik (Salon Sauvignon). Na 25. festivalu Dnevi poezije in vina bo sodelovalo skupaj 35 pesnikov iz dvajsetih držav. Jutri bodo v počastitev jubilejnega festivala prižgali tudi interaktivni digitalni pesniški zemljevid Deli luč, brez političnih in jezikovnih meja, s katerim v teh težkih časih želijo čim bolj povezati ustvarjalce, pesnike in vse, ki jih zanima poezija. To je spletna stran, na katero lahko le-ti vnesejo svojo lastno pesem ali pa pesem nekoga, ki jim je všeč. Svečano odprtje 25. festivala Dnevi poezije in vina bo 26. avgusta z javnim branjem odprtega pisma Evropi 2021, katerega avtor je priznani nemški pesnik Durs Grubein, tudi nemški akademik, kandidat za Nobelovo nagrado. V njem razmišlja o smislu podpore Evropski ideji, v času, ko se krepijo sile, ki so skeptične in celo negativne do evropske integracije in ki razmišljajo veliko drugače. Osrednji dogodki na mestni tržnici Obiskovalce vabi na pesniška branja, koncerte, pogovore in okrogle mize, vinske degustacije, umetniške instalacije, ulično gledališče, performanse, razstave, filmske projekcije, otroški program in drugo festivalsko dogajanje. Velika pesniška branja bodo potekala na mestni tržnici na Ptuju: 26., 27. in 28. avgusta, prav tako pa tudi štirje osrednji glasbeni dogodki. 25. avgusta bo nasto- pil Slovenski nacionalni orkester in Katalena (Samoiplanet), 26. avgusta bo koncertirala Monike La-katos - Romanimo, 27. avgusta bo koncert skupine Hauptman, zadnji festivalski dan pa bodo obiskovalci uživali na koncertu dua Silence. Po 25 letih še vedno dolga pot do cilja Aleš Šteger: „25 let se sliši veliko, hkrati pa vsi občutimo, da še nikakor nismo prispeli tja, kamor želimo prispeti, daje iz leta v leto stvar v nastajanju, spreminjanju, dopolnjevanju, neke vrste rasti. Festivali se lahko hvalijo z velikimi imeni, številkami. Festival pa je na koncu uspešen, če so vsi srečni: občinstvo, nastopajoči in organizatorji. Za vzpostavitev te sreče pa je potrebna neka srčna kultura in tudi profesionalizem. Na Ptuju se vsak trudi po najboljših močeh, dejansko pa nam infrastrukturne, institucionalne in finančne okoliščine pogosto ne nudijo možnosti, da bi se dejansko lahko profesionalizirali tako, kot se profesionalizirajo primerljivi svetovni festivali. To so festivali, ki imajo pisarne, zaposlene, nekajletne proračune, ki so veliko večji od našega. Ti tako lahko tudi čez leto predstavljajo gonilni motor delovanja v mestu, regiji. Mi želimo iti v to smer, a je pot do tja še dolga. Morda pa nam bo to uspelo v prihodnjih 25 letih." Foto: Črtomir Goznik Knjižni izdaji letošnjih častnih gostov: Petra Borkovca in Ane Luise Amaral ter knjižnice ostalih osrednjih pesniških gostov 25. festivala Dnevi poezije in vina. Že v popoldanskem času tega dne pa bodo z vinskim kozarcem v roki lahko raziskali staro ptujsko mestno jedro. Njihovo vinsko popotovanje med več kot 60 vinskimi vzorci iz več kot 20 vinskih kleti ptujskega vinorodnega območja bodo spremljali izbrana kulinarična ponudba, pesniško branje, glasbeni nastopi, razstave in ulično gledališče. Kulturno, gastro-nomsko in enološko dogajanje bo potekalo na sedmih lokacijah. Želja organizatorjev je, da bi ta festivalska sobota prerasla v zares veliko manifestacijo, ki bo v sebi združevala to, kar nosi festival v svojem imenu: poezijo, vrhunsko kulturno ponudbo in vrhunsko kulinarično ter enološko ponudbo, ki bo privabila številne goste tudi od drugod. Vsi kulturni dogodki festivala so brezplačni, za degustacij-ski del pa bo treba plačati. Častna gosta: Petr Borkovec in Ana Luisa Amaral Ekipa, ki pripravlja festival, je iz leta v leto številčnejša, festival je zasnovan razvojno in ambiciozno kljub omejitvam, ki ves čas otežujejo neko načrtovanje. Po več kot 10 letih festivalskega dogajanja na Vrazovem trgu in MuziKafeju se je 25. festival preselil na mestno tržnico, kjer so že lani gostovali in zanje predstavlja pozitiven izziv. Na staro lokacijo naj bi se vrnili v letu 2023. Osrednjih pesniških gostov je letos 17, častna gosta festivala sta češki pesnik Petr Borkovec in velika portugalska pesnica Ana Luisa Amaral. Njima v čast sta tudi izšli dvojezični knjigi (Iz notranjosti in What's in a name), vsem ostalim pa tiskane trijezične knjižice z njihovo poezijo. Festival Dnevi poezije in vina naj bi se pred 25 leti rodil na Ptuju, a njegovih snovalcev mesto takrat ni sprejelo. Zato so odšli v Goriška brda. Ko se je festival „vrnil" na Ptuj, so njegovi organizatorji vse pripeljali od drugod, Ptujčani pa so imeli znova občutek, da ne gre za ptujski festival, je ob njegovem jubileju spomnila Branka Bezeljak. Festival je ptujski, še vedno je glavni organizator Aleš Šteger. MG Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet Drava ostala brez trenerja, nato pa vsatala iz pepela kot ptič feniks Stran 14 David Flakus Bosilj Preskok iz Aluminija v Italijo Stran 14 tednik Rokomet Ponosni tudi na četrto mesto Stran 15 Nogomet Po Ljubljani je vozila osmica Stran 15 Le še dve ekipi 100 % Stran 16 (podulajti naí na audounm. íjihtu! RADIOPTUJ Km ¿filetee www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 6. krog Domžale boljše »le« v eni rubriki - doseženi zadetki... Nogometašem Aluminija tudi v šesti tekmi sezone ni uspelo izstopiti iz tirnic neučinkovitosti, tako da to že postaja njihova rak rana. Domžalčani so - ne krivi ne dolžni - to znali izkoristiti, to je z mojstrovino storil nihče drug kot njihov daleč najboljši in na-jizkušenejši mož, Senijad Ibričic V dvoboju ekip iz spodnjega dela lestvice, ki sta lovili prvo zmago v sezoni, so bolje začeli domačini, pri katerih so v zadnji vrsti tokrat zaigrali Azemovic, Petek in Martic (Bolha je bil med tednom bolan), v napadu pa Brest, Bizjak in Kidrič. Slednji so v prve pol ure odlično sodelovali, iskali odkrite soigralce in poskušali s streli, a manjkalo je tisto, zaradi česar se nogomet igra - zadetki. n« * i . • v» v v vi Bizjak v sticisce prečke in vratnice Prvi so sicer z neposrednim strelom na gol poskušali gostje (Ibričic v 10. minuti), nato pa so imeli domačini dve sijajni priložnosti za vodstvo. Najprej je Brest v 16. minuti po podaji Kidriča lepo streljal z levico, a je Mulalic žogo ukrotil. Še bližje golu so bili Aluminij - Domžale 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Ibričic (25.). ALUMINIJ: Janžekovič, G. Pečnik, Krefl, Azemovic, Martic, Petek (od 20. Nkama), Marinšek (od 90. Medved), Prša (od 64. Bolha), Brest (od 64. T. Pečnik), Bizjak (od 64. Kadric), Kidrič. Trener: Oskar Drobne. DOMŽALE: Mulalic, Žinič (od 87. Markuš), Klemenčič, Šoštarič Karič, Alic, Husmani, Kait, Martinovic (od 67. Dobrovoljc), Ibričic, Podlogar, Jakupovic. Trener: Dejan Djuranovic. Nogomet • 1. SNL Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Domžal so v Kidričevem dočakali prvo zmago v sezoni, šumarji nanjo še čakajo. Na fotografiji sta Sven Šoštarič Karič in Jaka Bizjak. šumarji v 19. minuti, ko so po odvzeti žogi Brest, Kidrič, Prša in Bizjak izpeljali šolski protinapad, slednji pa je iz bližine namesto mreže zadel stičišče prečke in vratnice ... Že v zgodnjem delu tekme je moral zaradi poškodbe iz igre Luka Petek, na njegovo mesto je vstopil Nkama. To ni ustavilo domačinov, da bi še naprej napadali, v 25. minuti je tako Bizjak po podaji Bresta sprožil »s škarjicami«, Mulalic pa se ni pustil presenetiti. Mojstrovina Ibričica »Če bi v tej fazi tekme zadeli, bi zagotovo šla v drugi smer. Na našo žalost nismo in evrogol Ibričica na drugi strani je odločil srečanje,« je po tekmi dejal trener Aluminija. Oskar Drobne je govoril o 25. minuti, ko so gostje povedli: Marinšek je žogo vodil proti sredini igrišča, pri čemer ga je od zadaj oviral Kait. Sodnik Ponis (z zelo spreminjajočim kriterijem dosojanja prekrškov je razburjal ene in druge) tega ni označil za prekršek, do žoge je prišel Ibričic in sprožil s kakšnih 23 metrov ter neubranljivo zadel zgornji kot gola - 0:1. Janžekovič je na petih tekmah prejel le dva zadetka, oba sta bila evrogola: poleg Ibričičevega še Lotričev na tekmi z Muro. Že v naslednji minuti bi lahko domačini izenačili, po podaji Bresta s strani je bil Bizjak sam pred Mula- licem, a je žogo v naletu spravil preko vratarja in tudi preko prečke . Do konca polčasa pravih priložnosti ni bilo več, gostom je uspelo umiriti igro in s številnimi kratkimi podajami ohranjati posest. Močan pritisk, a streli s slepimi naboji To se je nadaljevalo tudi v začetku drugega polčasa, vse do 64. minute, ko je domači trener opravil tri menjave, vstopili so T. Pečnik, Ka-dric in Bolha. S tem se je Nkama iz zadnje vrste preselil na sredino, velika poživitev je bil tudi hitri Pečnik. Domači igralci so povsem zavladali Oskar Drobne, trener Aluminija: »Razočaran sem zaradi poraza, ne pa tudi pristopa mojih fantov in same igre - morda je bila to celo naša najboljša tekma v sezoni. Na žalost to spet ni bilo dovolj za točke, čeprav smo imeli ogromno priložnosti in dobrih situacij za dosego gola, gostje pa so zadeli iz ene redkih. Neučinkovitost nas res močno pesti, a moramo dvigniti glave, ohraniti pozitivno razmišljanje in poskušati še naprej, predvsem v zadnji tretjini igrišča moramo dvigniti zbranost. Taktično smo sicer dobro oddelali srečanje, zaustavili smo jih tam, kjer so najbolj nevarni, na izjemne individualne poteze pač ne moreS vedno vplivati. Vsekakor bi si zaslužili več. Bo pa treba doseči gol, pa čeprav z zadnjo platjo, kot radi rečemo.« Nejc Medved, Aluminij: »Zelo sem vesel teh prvih minut v prvi članski ligi, vsem v klubu se zahvaljujem za zaupanje in ponujeno priložnost. Za ta trenutek sem trdo garal v mlajših selekcijah, v zadnjem času tudi na članskih treningih. Igra je vidno hitrejša kot pri mladincih, a sem prepričan, da bom zmogel ta težki prehod. V mladinski ligi smo vsi vrstniki, v razmiku dveh ali največ treh let, pri članih pa so nekateri igralci od mene starejši skoraj za skoraj 20 let.« Dejan Djuranovic, trener Domžal: »Zadovoljni smo s prvo zmago v sezoni, do katere smo prišli z mojstrovino našega kapetana. Na drugi strani smo v veliki meri onemogočili igro domačinov, predvsem visoke podaje na Kidriča. V tekmi je pričakovati, da ne moreš preprečiti vseh priložnosti tekmecev, zadovoljen sem z izpolnitvijo taktičnega načrta, seveda pa je bilo potrebno tudi nekaj športne sreče. Zmaga je kljub temu zaslužena, saj smo dosegli gol, kar edino šteje.« na igrišču, z dolgimi podajami na visokega Kidriča so ustvarjali močan pritisk na zadnjo vrsto gostov. Posledično so prišli do številnih strelov (predvsem Tilen Pečnik) iz bolj ali manj ugodnih položajev, a ni bilo junaka, ki bi žogo zabil v gol ... Še najbližje temu je bil Kadric v 79. minuti, ko je iz strani prišel sam pred gostujočega vratarja, a je bil ta uspešnejši v dvoboju ena na ena. Nekaj sreče je šumarjem zmanjkalo tudi v 81. minuti, ko je Kidrič zadel gol, a je pregled z VAR tehnologijo pokazal, da je bil v malenkostnem prepovedanem položaju . Medved prvič med člani Gostje so zdržali tudi zaključni pritisk domačinov, v katerem je sodeloval tudi 18-letni član mladinskega pogona Nejc Medved, ki je prvič zaigral za člane. To je bila - ob številnih ustvarjenih priložnostih, žal neizkoriščenih - za šumarje tudi ena redkih pozitivnih strani tekme . V naslednjem krogu čaka Aluminij gostovanje pri Olimpiji, nato pa sledi reprezentančni premor. Jože Mohorič Maribor in Olimpija praznih rok, na vrhu neporažena Koper in Bravo V 6. krogu prvič v novi sezoni ni bilo nobenega remija, vse tekme so se končale z zmago ene, oz. porazom druge ekipe. Daljšo so potegnili Koper, Bravo, Tabor, Mura in Domžale. V krogu številnih derbijev si je posebno mesto zaslužil obračun vodilnih ekip na Bonifiki, kjer je gostoval Maribor. Domačini so dosegli enega najhitrejših zadetkov v sezoni, zadeli so že v prvi minuti. Takojšen zaostanek je vplival na igro vijoličastih, ki so poskušali vse za izenačenje, a do njega niso prišli. Ob koncu polčasa je Mitrovič po predložku Guberca žogo nesrečno preusmeril v lasten gol, kar se je že izkazalo za odločilno za končni razplet tekme. Neuspešni so bili tudi večni ri-vali Maribora, igralci Olimpije. V Foto: Grega Wernig / m24.s Nogometaši Kopra so v derbiju kroga na svoji Bonifiki pred približno 2000 gledalci ugnali Maribor. mestnem derbiju jih je ugnal vedno boljši Bravo, ki je po treh začetnih remijih (Radomlje, Aluminij, Mura) nanizal tri zmage (Celje, Domžale, Olimpija). Za Bravo je prvič zaigral Nemanja Jakšic, dolgoletni igralec Aluminija, priložnost je dobil v zadnjih 20. minutah tekme. V srečanju zadnjih dveh državnih prvakov, Mure in Celja, je »treskalo in grmelo«, tako na nebu kot na igrišču - dobesedno. V tekmi številnih poskusov na obeh straneh je bilo izenačeno vse do zaključka tekme, ko sta ekipi ostali na igrišču vsaka z deseterico: sodnik Roman Glažar je upravičeno pokazal rdeča kartona Janu Gorencu zaradi grobega prekrška, Kevinu Žižku pa zaradi nešportne reakcije ob tem. Ko je že kazalo na remi, pa je Mihael Klepač poslal predložek v sredino kazenskega prostora, po odbiti žogi pa jo je na veselje muraSev čez golovo črto potisnil Kai Cipot. Za Muro je bila to prva zmaga v sezoni ... Zanimivo je bilo tudi v Domžalah, kjer domače tekme igrajo Radomlja-ni. Tudi na tem srečanju se je tisto najbolj zanimivo odvilo v končnici: s penala je goste v vodstvo po skrajno sumljivi odločitvi sodnika Sagrkovica popeljal Krivičič v 80. minuti, delivec pravice pa je dve minuti kasneje enako storil tudi na drugi strani. Razlika je bila le v tem, da Pišek iz bele točke ni zadel gola Tabora ... (JM) Prva liga Telemach REZULTATI 6. KROGA: Aluminij - Domžale 0:1 (0:1); Koper - Maribor 2:0 (2:0); strelca: 1:0 Bručic (1.), 2:0 Mitrovic (43., ag.); Kalcer Radomlje - CB24 Tabor Sežana 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Krivičič (80., z 11 m); Bravo - Olimpija 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Ogrinec (22.), 2:0 Drkušic (47.); Mura - Celje 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Cipot (91.). Rdeča kartona: Gorenc (85., Mura), Žižek (85., Celje). 1. KOPER 2. BRAVO 3. MARIBOR 4. CB24 TABOR SEŽANA 5. OLIMPIJA LJUBLJANA 6. KALCER RADOMLJE 7. MURA 8. DOMŽALE 9. ALUMINIJ 10. CELJE 11:4 7:2 11:9 6:6 7:8 4:4 5:8 3:6 1:4 5:9 13 12 12 7 7 5 5 4 4 4 ZAOSTALA TEKMA 1. KROG: Domžale - Olimpija (v sredo, ob 17.00 v Domžalah). 5 4 1 0 6 3 3 0 6 4 0 2 6 2 1 3 5 2 1 2 5 1 2 2 5 1 2 2 4 1 1 2 6 0 4 2 6 1 1 4 14 Štajerski Šport torek • 24. avgusta 2021 Nogomet • 2. SNL, 4. krog Drava ostala brez trenerja, nato pa vstala iz pepela kot ptič feniks Roltek Dob - Drava Ptuj 2:5 (0:3) STRELCI: 0:1 Avbelj (25., ag.), 0:2 Bah (28.), 0:3 Nikpalj (44.), 1:3 Rems (56.), 2:3 Gregorin (62.), 2:4 Lovenjak (83., z 11 m), 2:5 Lovenjak (86.). ROLTEK DOB: Čretnik, Avbelj (od 66. Zupan), Šipek (od 79. Kunstelj), Račk, Levec (od 46. Ostojič), Pišek, Rems, Zenkovic (od 46. Gregorin), Križnik, Ciglar, Makovec (od 46. Kasnik). Trener: Jernej Javornik. DRAVA: Poljanec, Sekulic, Krye-ziu, Gajic, Šlamberger, Lovenjak, A. Rogina (od 65. S. Rogina), Nikpalj, Kahrimanovic (od 65. Jevremovic), Ivančevic (od 77. Drevenšek), Bah (od 90. Bozgo). Rdeči karton: Rems (81., Dob). Ognjenovic med tednom spakiral kovčke V ptujskem drugoligašu so med tednom po visokem in bolečem domačem porazu z Nafto (0:6) preživljali težke trenutke. Čeprav so informacije v javnost curljale zgolj po kapljicah, pa je v ozadju vendarle vrelo. Prvi je potezo naredil nesojeni trener Perica Ognjenovic in je podal nepreklicni odstop (prvič je to možnost omenil že pred tekmo z Nafto). Vzrok je dokaj banalen, saj ni imel veljavne trenerske licence za vodenje slovenskega drugoligaškega kluba (zakaj se o tem pri Dravi niso pozanimali, še preden je sploh prišel v Slovenijo?), s tem pa ni mogel voditi ekipe z roba igrišča in je usmerjati. Nekaj dni zatem je eki- V Dobu že z novim vratarjem V ekipi Drave je svoje mesto našel novi vratar Uroš Poljanec, ki je bil za Dravo registriran med tednom. Gre za izkušenega vratarja iz Maribora, ki bo prav v tem tednu dopolnil 30 let. V svoji karieri je v Sloveniji igral za mlajše selekcije Maribora in Aluminija, med člani pa je pred leti kratek čas nosil dres Aluminija in nazadnje Fužinarja. Ima tudi bogate izkušnje iz tujine, igral je v Avstriji, Mongoliji, Islandiji, Indiji, na Cipru in nazadnje na Hrvaškem. po zapustil tudi njegov pomočnik, tako da so dravaši zadnje treninge opravljali brez trenerjev ... »Iščemo rešitev glede tega, svoje bo moral povedati predvsem predsednik Salvio Pasante,« je o tem dejal Sead Zilic. Naslednja drastična poteza je bila odstranitev iz ekipe dveh hrvaških igralcev, Iva Antonia Kralja in vratarja Marka Mikulica. »Vodstvo kluba se je strinjalo, da je po porazu proti Nafti treba nekaj spremeniti, tudi zaradi discipline v ekipi, zato sta morala omenjena igralca resnično oditi,« je dejal Zilic. V takšnih razmerah je bilo iluzorno pričakovati, da bi Drava uspela v Dobu presenetiti domače moštvo, ki v prvih treh tekmah ni poznalo poraza (remi z Jadranom, zmagi z Nafto in Krškim, proti slednjemu celo 7:2). A zgodilo se je prav to! »Na tej tekmi po vseh dogodkih med tednom nismo imeli česa izgubiti, lahko smo le poskušali dokazati, da je bil visok poraz z Nafto pred tednom splet okoliščin. Nedvomno je bil prvi cilj v Dobu pokazati igralsko kvaliteto, ki jo ta ekipa nedvomno premore, o tem sem prepričan, ne glede na vse govorice okrog kluba. Fantje so se tega zavedali in so od samega začetka naprej igrali z visokim presingom, agresivni so bili že na njihovi polovici igrišča. To se jim je bogato obrestovalo že v prvem polčasu,« je dejal Sead Zilic. Dravaši so v vodstvu prišli v 25. minuti, ko je podajo gostov v lastno mrežo preusmeril Žiga Avbelj - 0:1. Le tri minute kasneje je bilo že 0:2, svoj trenutek je dočakal najboljši igralec tekme Malik Bah. Ta je bil vpleten tudi v vse ostale zadetke svoje ekipe na srečanju, prvič že pred zaključkom prvega polčasa, ko je njegovo podajo unovčil Emanuel Nikpalj in postavil izid prvega polčasa - 0:3. Pričakovati je bilo, da se domače moštvo z visokim zaostankom ne bo zlahka sprijaznilo, kar se je v drugem polčasu tudi dejansko zgodilo. Igralci Doba so začeli prevzemati vajeti igre v svoje roke, z dvema zadetkoma v razmiku šestih minut so se močno približali gostom - 2:3. S tremi menjavami - vstopili so S. Rogina, Drevenšek in Jevremovič - so dravaši znova umirili domače nalete, nato pa v zaključku tekme tudi predčasno odločili zmagovalca. V 81. minuti je Bah prodiral v kazenski prostor, branilec Tadej Rems pa ga je ustavil s prekrškom za najstrožjo kazen, ob tem pa prejel še drugi rumeni karton. Z bele pike je bil uspešen Luka Lovenjak, ki je nekaj minut kasneje s svojim drugim zadetkom na tekmi postavil končni izid tekme-2:5. Dravaši so se tako več kot presenetljivo vpisali drugo zmago v sezoni, s katero so se priključili ekipam pod vrhom lestvice. Zelo zanimivo pa bo opazovati, ali lahko v podobnem tempu nadaljujejo tudi v prihodnje. V soboto bodo na Mestnem stadionu gostili ekipo Krškega. M Dva gola Alena Krajnca V 2. ligi sta le še dve ekipi uspeli ohraniti status neporaženih, to sta nekdanja prvoligaša Triglav in Pri-morje. Uspešnejši so Gorenjci, ki so nanizali štiri zmage, Ajdovci ob treh remijih le eno . V spodnjem delu lestvice ekipe lovijo prve zmage (tri so še brez nje), to je tokrat uspelo ekipama Rudarja in Ilirije. Obe sta slavili v gosteh, Ve-lenjčani v Dekanih, Ljubljančani pa v Krškem. Kar nekaj igralcev je v tem krogu doseglo po dva zadetka, med njimi je tudi Luka Lovenjak iz ptujske Drave. S tem dosežkom se lahko ponašata še dva nekdanja dravaša, Matic Marcius (sedaj Krka) in Alen Krajnc Foto: Črtomir Goznik 22-letni Gambijec Malik Bah (Drava Ptuj) je v Dobu sodeloval pri vseh petih golih svoje ekipe, bodisi kot asistent bodisi kot igralec, nad katerim je bil storjen prekršek za najstrožjo kazen, v enem primeru je zadel sam. (sedaj Rogaška, prej je štiri leta branil barve Aluminija), ob njima pa tudi Rok Marinič (Gorica). REZULTATI 4. KROGA: Roltek Dob - Drava Ptuj 2:5 (0:3); Rogaška - Vitanest Bilje 3:0 (0:0); strelca: 1:0 Krajnc (47.), 2:0 Andjelic (64.), 3:0 Krajnc (83.); Beltinci Klima Tratnjek - Triglav Kranj 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Jakupovič (13.); Jadran Dekani - Rudar Velenje 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Jovan (18.). Rdeči karton: Zorko (90., Jadran); Nafta 1903 - Primorje 0:0; Krško - Ilirija 1911 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Djermanovic (12.), 0:2 Zec (63.); Gorica - Fužinar Vzajemci 3:0 (1:0); strelca: 1:0 Marinič (14.), 2:0 Marinič (79.), 3:0 Baruca (83.); Krka - Brežice 1919 Terme Čatež 4:0 (3:0); strelci: 1:0 Marcius (2.), 2:0 Krznaric (40.), 3:0 Marcius (43.), 4:0 Koritnik (74.). 1. TRIGLAV KRANJ 4 4 0 0 8:2 12 2. GORICA 4 3 0 1 10:4 9 3. KRKA 4 2 1 1 11:7 7 4. ROLTEK DOB 4 2 1 1 13:10 7 5. DRAVA PTUJ 4 2 1 1 8:10 7 6. PRIMORJE 4 1 3 0 5:3 6 7. ROGAŠKA 4 2 0 2 4:5 6 8. NAFTA 1903 4 1 2 1 10:5 5 9. BELTINCI 4 1 2 1 3:3 5 10. FUŽINAR VZAJEMCI 4 1 2 1 5:7 5 11. ILIRIJA 1911 4 1 1 2 5:5 4 12. VITANEST BILJE 4 1 1 2 5:8 4 13. RUDAR VELENJE 4 1 0 3 5:7 3 14. JADRAN DEKANI 4 0 2 2 5:7 2 15. KRŠKO 4 0 2 2 6:13 2 16. BREŽICE ČATEŽ 4 0 2 2 3:10 2 JM Nogomet • David Flakus Bosilj Lep preskok, iz Aluminija v Italijo »Ljudje se verjetno sploh ne zavedajo, kakšna velika stvar je to, da gre igralec Aluminija v eno izmed petih najmočnejših lig sveta« Ob prestopu mladega igralca Aluminija je svoje mnenje dodal trener Aluminija Oskar Drobne: »Zelo sem vesel zanj, da mu je uspel ta prestop. Ljudje se verjetno sploh ne zavedajo, kakšna velika stvar je to, da gre igralec Aluminija v eno izmed petih najmočnejših lig sveta. To je nekaj neverjetnega, saj vemo, da odhodov iz Slovenije v angleško, nemško, francosko, špansko ali italijansko prvo ligo ni prav veliko. To je kazalnik, da mladi tukaj dobivajo dovolj priložnost, da je poudarek na njihovi afirmaciji in da se v končni fazi z njimi tudi dobro dela. Upam, da bo takšnih prestopov še več. Konec koncev je že v petek prvo priložnost med člani dobil Nejc Medved, te minute so za vsakega mladega igralca dragocene. Na mlade pri nas ne gledamo postrani, ampak jim odpiramo vrata, tudi v prihodnje bo tako.« Rokomet • Pripravljalna tekma Zmaga nad avstrijskim novincem v 1. A-ligi Govorice, ki so se med navijači Aluminija širile že kar nekaj časa, so konec prejšnjega tedna dobile epilog: David Flakus Bosilj se seli v Italijo, k italijanskemu prvoligašu Hellas Verona! 19-letnik je za člansko ekipo Aluminija zbral 62 nastopov, 57 v prvenstvu in pet v Pokalu Slovenije, skupno je na teh tekmah zabil osem zadetkov. »Ljudem v klubu in navijačem Aluminija se zahvaljujem za vso podporo, ki sem jo dobil od njih, za vse težke in lepe trenutke, ki sem jih tukaj v Kidričevem preživel. Gre za nov korak v moji karieri, življenju. Zavedam se, da je napredovanje potrebno za razvoj, zato sem tudi sprejel odločitev za selitev v Verono. Še enkrat bi se zahvalil vsem v klubu, trenerjem, ki so bdeli nad mojo kariero, in vsem, ki so mi dali priložnost, da sem lahko naredil ta korak v svoji nogometni karieri,« je ob tem dejal David Flakus Bosilj. V prvi vrsti bo v Italiji pri Vero-ni priložnost čakal predvsem v ekipi U-21, ki nastopa v Primaveri. Mladi napadalec se je v Kidričevo preselil v sezoni 2016/17 iz mariborskega Malečnika ter že v sezoni 2018/19 debitiral v članski ekipi rdeče-belih. Svoj prvi uradni nastop v rdeče-belem dresu je vknjižil 10. maja 2019 v Velenju na tekmi z Rudarjem, ko je v 77. minuti zamenjal Luka Štora. Že na svoji drugi tekmi v članski konkurenci je v Krškem vknji-žil tudi prvo asistenco. Svoj prvenec na prvoligaških zelenicah je vpisal v sezoni 2019/20 na tekmi 20. kroga proti kranjskemu Triglavu, ko se je ob zmagi 8:1 kar dvakrat vpisal med strelce. David Flakus Bosilj je bil član vseh mladinskih reprezentančnih selekcij. Za selekcijo U-15 je vknjižil 5 nastopov, za selekcijo U-16 je nastopil 9 krat, za selekcijo U-17 je nastopil 12-krat, za selekcijo U-18 pa dvakrat. 3. julija je debitiral tudi za mlado reprezentanco Slovenije na tekmi proti Severni Makedoniji. »Prestop Davida Flakusa Bosilja v vrste Hellas Verone je ponovna po- trditev, da je usmeritev in strategija Nogometnega kluba Aluminij začrtana pravilno, saj je prestop v klub elitne Serie A za klub iz Kidričevega izjemen dosežek. David si je s svojo vnemo na treningih, željo po dokazovanju in napredovanju zaslužil ta prestop in je lahko zgled vsem ostalim članom našega kluba, ki bodisi iz nogometne šole trkajo na vrata članske ekipe in tudi tistim, ki že zastopajo članske barve ekipe Aluminija. V nadaljevanju njegove nogometne poti mu želimo, da se bo njegova pot še samo strmo vzpenjala, hkrati pa se mu zahvaljujemo za vse, kar je kot član NK Aluminij naredil za naš klub,« je ob prestopu poudaril direktor NK Aluminij Borut Arlič. Tudi predsednik kluba Marko Drobnič ni skrival zadovoljstva ob prestopu: »Gre za izjemno pomembno stvar iz več vidikov. V prvi vrsti s tem sledimo začrtani poti, na kateri tretjino klubskega proračuna zapolnimo s prestopi igralcev. Druga, morda še pomembnejša stvar pa je ta, da lahko igralci iz naše nogometne šole in tudi vsi ostali vidijo, da je mogoče tudi iz takšne majhne sredine, kot je naša, narediti odmeven prestop. Potrebna je seveda vztrajnost in zaupanje v dolgoročno delo, a se na koncu izplača.« David Flakus Bosilj tako stopa po poti številnih igralcev, ki so se iz Aluminija preselili v nogometno močnejša in bogatejša okolja, samo v zadnjih letih so to storili Dejan Petrovič, Luka Štor, Ante Živkovic .. JM Jeruzalem - Bruck Trofaiach 30:25 (17:14) JERUZALEM: Balent, Skledar, Zemljič; Niedorfer 1, Toplak, Čudič 6, Žuran 5, Pandev, Bogadi 3, Krabonja 3, Kovačec, Kosi 4, Mlač Černe, Sav-kovič, Voljč 3, T. Hebar 5, Munda. Trener: Silvo Kirič. Ormožani so odigrali svojo tretjo pripravljalno tekmo in proti novincu v 1. A avstrijski ligi dosegli drugo zmago. Tokrat so bili boljši od zasedbe Bruck Trofaiach, ki jo kot trener vodi Slovenec Benjamin Teraš, za njo pa igrata bivši igralec Trima in Gorenja Anže Ratajec ter bivši igralec Do-bove in Trima Adam Seferovic. Ekipa Jeruzalema tudi v tej tekmi ni zaigrala v popolni zasedbi, saj so manjkali vsi trije krožni napadalci Teo Šulek, Denis Škrinjar in Blaž Fergola. S solidno predstavo so Ormožani dobili oba polčasa, predvsem veseli igra v obrambi v 2. polčasu, ki je prejela le enajst zadetkov. „Seveda nas veseli vsaka zmaga, čeprav tekem med pripravami ne moreš primerjati s prvenstvenimi tekmami. Čez tri tedne bomo morali pokazati svoj pravi obraz, ko se bo začelo prvenstvo. Še vedno imamo veliko prostora za napredek. Kar nekaj fantov je novih in se še spoznavajo z našim sistemom igre, a iz treninga v trening, iz tekme v tekmo jim gre bolje. Zdaj se bomo na treningih počasi posvetili taktiki in začeli piliti dokončno formo za začetek prvenstva," je povedal Rok Žuran. Ormožane v četrtem tednu priprav čakata dve pripravljalni tekmi, in sicer znova proti Varaždinu ter italijanskemu Trstu, ki prihaja na priprave v Ormož. Uroš Krstič Foto: Črtomir Goznik David Flakus Bosilj: »Še enkrat bi se zahvalil vsem v klubu, trenerjem, ki so bdeli nad mojo kariero, in vsem, ki so mi dali priložnost, da sem lahko naredil ta korak v svoji nogometni karieri.« torek • 24. avgusta 2021 Šport Štajerski 15 Rokomet • EP za fante U-19, Varaždin, Koprivnica Ponosni tudi na četrto mesto Za nami je evropsko rokometno prvenstvo za fante do 19 let, ki je potekalo na Hrvaškem, v Varaždinu in Koprivnici. Slovenija je na prvenstvu odigrala sedem tekem in bila do zadnjega v boju za medaljo. Četa trenerja Saša Prapotnika je s tremi zmagami (Islandija, Italija, Švedska), enim remijem (Španija) in tremi porazi (Srbija, Hrvaška, Španija) osvojila končno 4. mesto. „Za nami je zelo stresno prvenstvo, ki nas je popolnoma izčrpalo tako psihično kot fizično. To se nam je poznalo predvsem na zadnjih dveh tekmah proti Hrvaški ter Španije, kjer smo upali na vsaj eno zmago, ki bi nam prinesla medaljo. Ostali smo brez medalje, vendar sem kot trener zelo ponosen na to generacijo in osvojeno četrto mesto. Pred Nogomet • 1. SŽNL prvenstvom je bil naš osnovni cilj uvrstitev med osem najboljših ekip, kar nam je uspelo, čeprav smo imeli v skupini močno Islandijo ter Srbijo in presenečenje turnirja Italijo. Daleč najboljši predstavi smo odigrali proti skandinavskima predstavnikoma Islandiji in Švedski. Seveda nikoli ne bo pozabljena tekma proti Španiji v glavnem delu tekmovanja, ko smo le remizirali, čeprav smo zmago imeli že v žepu. Na Varaždin, kjer smo odigrali vse tekme, bodo ostali lepi spomini. Pridobili smo tudi ogromno novih izkušenj, tako slabih kot dobrih, in to prav vsi, igralci in strokovni štab. Neprecenljiva izkušnja za vse nas je bil ta turnir na Hrvaškem," je po zaključku prvenstva povedal trener reprezentance Saša Prapotnik. V polfinalu je Slovenija najprej klonila proti Hrvaški (22:26), v tekmi za bron proti Španiji (28:37). V velikem finalu so Nemci popolnoma nadigrali Hrvaško (34:20) in si z izkupičkom šestih zmag ter enim remijem zasluženo priborili naziv evropski prvaki. „Ocena je, da je Nemčija na prvenstvu pokazala največ in je zasluženo osvojila zlato medaljo. Njihova igra v obrambi in v napadu je imela glavo in rep. Tudi nemški vratarji so bili na visoki ravni. Nam je žal zmanjkalo moči za osvojitev medalje. Težko smo dosegali zadetke iz razdalje in za vsak zadetek smo se morali precej bolj potruditi kot recimo fizično močnejši tekmeci. Na nekaterih tekmah smo prikazali zares odlične predstave, na nekaterih pa nam ni šlo vse po načrtih. Kljub vsemu smo tudi igralci zadovoljni s četrtim mestom in se že veselimo novih reprezentančnih akcij," je po zaključku prvenstva povedal še Blaž Fergola, skupaj z Denisom Škrinjarom igralec ormoškega Jeruzalema. Na prvenstvu je bilo zanimivo spremljati nekaj odličnih igralcev, med njimi je izstopal tudi Mitja Janc, ki je bil z 61 zadetki najboljši strelec turnirja, obenem pa je bil uvrščen tudi v najboljšo sedmerico turnirja. Uroš Krstič Po Ljubljani je vozila osmica Krim - Doxakey Ptuj 0:8 (0:2) STRELKE: 0:1 Nuša Forštnarič (10.), 0:2 Nuša Štumberger (13.), 0:3 Maša Potočnik (47.), 0:4 Nuša Forštnarič (62.), 0:5 Nuša Štumberger (67.), 0:6 Eva Vidovič (69.), 0:7 Maša Potočnik (74.), 0:8 Špela Per-nek (86.). DOXAKEY PTUJ: Neža Forštnarič (od 72. Maša Šibila), Ana Fluherm, Tina Hvalec, Nuša Štumberger, Taj-da Tušek, Hana Jelen (od 46. Klara Šelih), Eva Vidovič (od 70. Erzana Krasniqi), Anja Lončarič, Nuša Foršt-narič, Maša Potočnik, Špela Pernek. Trener: Uroš Šmigoc. Ptujska ekipa Doxakey je v nedeljo v Ljubljani nadvse uspešno začela svojo prvoligaško zgodbo, z visoko zmago proti mladi ekipi Krima. Ta ima v svojih vrstah izključno mlade igralke, najstarejša premore komaj 18 let (starejše po dogovoru pošiljajo v ŽNK Olimpija Ljubljana). Ptujska ekipa je na drugi strani okrepljena dočakala prvoligaški krst, dolgoletni trener Uroš Šmigoc je imel na voljo zelo solidno zasedbo. Odličen je bil že sam uvod. Nova zgodba v ŽNK Ptuj Klub sta pred letošnjo sezono prevzela Aldo Ino Ilešič in Uroš Šmigoc, tako v letošnji sezoni v uradnih tekmovanju nosi ime ZNK Doxakey (Ilešičevo podjetje, op. a.). »Z Aldom se poznava že od otroških let, skupna ideja o tem je tlela že kar nekaj časa. Sedaj sva to uresničila, z novim zagonom bova poskušala nadaljevati delo. V tem klubu sem že osem let, z Aldovo ekipo in njegovim podjetjem bo delovanje zagotovo lažje,« je o tem dejal Šmigoc. »Tekmo smo po dogovoru začeli odločno, so me pa dekleta kljub vsemu pozitivno presenetila, saj so za uvodni del sezone prikazala res lep nogomet. Resda so bile tekmice mlade, a vseeno so imele na igrišču pravi pristop in so pokazale tisto, kar pričakujem od njih. Veseli me tudi to, da so bile ob tem dokaj sproščene. Zmaga je bila tako povsem zaslužena in dobrodošla za dodatni zagon na treningih, moramo pa ostati trdno na realnih tleh, čaka nas še veliko dela,« je dejal Šmigoc, ki je dodal tudi to, da so v treninge 1.SZNL REZULTAT11. KROGA: erklje - Primorje Caia Naturelle 5:0 (1:0), Nona Pomurje Beltinci -Radomlje 6:1 (3:0), Ljubljana -Olimpija 2:7 (1:4), Krim - Doxa-key Ptuj 0:8 (0:2). Zenski pokal NZS RAZPORED TEKEM 1. KROGA, V ČETRTEK, 26. 8., OB 17.00: ŽNK Doxakey Ptuj - ŽNK Krim (igrišče z umetno travo pri Mestnem stadionu), ŽNK Cerklje - ŽNK Radomlje, ŽNK Nona Pomurje Beltinci - ŽNK Olimpija Ljubljana; OB 20.00: Primorje Gaia Naturelle - ŽNK Ljubljana. Denis Škrinjar, Blaž Fergola in Saša Prapotnik Tenis • Mednarodni turnirji Zidanškova tudi v Chicagu brez zmage med posameznicami vključili atletskega trenerja Gorazda Rajherja. Kar tri igralke so se pri gostjah po dvakrat vpisale med strelke, to so bile Nuša Forštnarič, Nuša Štumberger in Maša Potočnik. Ob tem velja izpostaviti, da sta Nuša Štumberger in Anja Lončarič (obe letnici 2004) sploh prvič zaigrali v članski kategoriji. Jože Mohorič Ekipa ŽNK Doxakey Ptuj je z zmago proti Krimu uspešno začela pot v 1. ženski ligi. Tamara Zidanšek (39. na WTA) je za svojo drugo postojanko ameriške turneje izbrala Chicago, kjer poteka turnir serije WTA 250 z nagradnim skladom 235.000 dolarjev. Na turnirju je imela status 4. nosilke, višje postavljeni igralki sta le Ukrajinka Elina Svitolina (6.) in Romunka Sorana Cirstea (38.). Tamari je žreb v uvodu namenil 21-letno Rusinjo Varvaro Gračevo (89.). Začetek je bil dober (2:0 in nova break priložnost za 3:0), nato pa so se v igro naše igralke vtihotapile vedno številčnejše napake, ki jih je Rusinja s pridom izkoriščala in osvojila prvi niz. V drugem je Zidan-škova odigrala tako kot na začetku srečanja, le da je tokrat zdržala do konca in izenačila v nizih. V tretjem se je ponovila zgodba iz prvega niza, številne napake so Tamaro drago stale in poraz je bil neizbežen. Opogumljajoče je, da je bila Tamara v sami igri precej dominantna, zvečine je vodila igro, odpirala igrišče za zaključne udarce, a jih je (pre) veliko število za nekaj centimetrov ali decimetrov poslala izven igrišča. Kljub temu je bilo končno razmerje točk le malenkost v prid tekmice: 68:74 (break točke Zidanškova 3/5, Gračeva 4/6). Turnir WTA 250 v Chicagu: 1. krog: Zidanšek (4.) - Gračeva (Rusija) 3:6, 6:1, 2:6. Zaporedna poraza v prvih krogih Cincinnatija in Chicaga vsekakor nista dobra popotnica pred zadnjim grand slam turnirjem v sezoni, ki se bo v New Yorku začel naslednji teden. Nedvomno pa je mogoče v tem tednu nekatere stvari še popraviti ... Potočnikova v Srbiji med štiri najboljše Nina Potočnik (425. na WTA) je v prejšnjem tednu nastopala na ITF-turnirju v Vrnjački Banji v Srbiji (v bližini Kraljeva in Kragujevca), kjer so se dekleta borila za čim večji kolač nagradnega sklada, ki je znašal 25.000 dolarjev. Turnir je potekal na peščeni podlagi. Nina je imela na prvi stopnički 19-letno tekmico iz Francije, Sele-no Janicijevic (646.). 18. mladinska sveta je prišla v Srbijo z odlično popotnico, saj je zmagala na turnirju serije W15 v Belgiji. Izenačen dvoboj je Nina odločila v svojo korist z bogatejšimi izkušnjami in mirnostjo v odločilnih trenutkih. Francozinja je v 1. nizu že vodila 3:5, nato pa je Ptujčanki uspelo preobrniti rezultat (med drugim je ubranila zaključno žogico za prvi niz) in slaviti v podaljšani igri. Tudi drugi niz je bolje začela Selena (1:3), nato pa je Nina spet zaigrala bolj odločno in natančno ter nanizala pet iger zapored za končno zmago. Dvoboj je trajal več kot dve uri, končno razmerje točka pa je bilo 87:79, pri čemer je imela Nina izkoristek break priložnosti 5/14, Selena pa 4/8. V 2. krogu je bila ovira še višja, 1. nosilka Anastasia Zakharova (250.). Skoraj 200 mest višje uvrščena 19-letna Rusinja je Nino pred tedni gladko ugnala na podobnem turnirju na Poljskem, tokrat je bila pesem drugačna. V izenačenem taktičnem dvoboju je Nini uspel prvi break pri rezultatu 5:5 (6:5), kar je znala zadržati za osvojitev niza. V drugem je tekmica povedla 0:1, nato pa ni več osvojila igre. Potočnikova si je v dve uri trajajočem dvoboju priigrala kar 20 break priložnosti, izkoristila je le štiri. Še bolj pomemben pa je bil podatek, da je tekmici ponudila le eno break priložnost, pa še to je ubranila. V četrtfinalu je sledil dvoboj z Nefiso Berberovic (534.), ki je bil zelo zanimiv iz vidika, da je z obema igralkama delal trener Zoran Krajnc: z Nino na začetku njene poti, z Nefiso v zadnjih letih (ko je bil na Ptuju). Potočnikova je tokrat odigrala brezhibno in je dobila vse ključne točke. V polfinalu je Nini nasproti stala izkušena Romunka, 28-letna Cristina Dinu (381.). Ta je osvojila zadnje tri turnirje, na katerih je nastopila, dve med posameznicami in enega med dvojicami. Pot je nadaljevala tudi v Srbiji . Varovanka trenerja Gorana Djur-djevica ji je nudila odličen odpor predvsem v prvem nizu, kjer je pri rezultatu 5:3 celo servirala za niz. Priložnosti ji ni uspelo izkoristiti, Romunka je namesto tega nanizala štiri zaporedne igre za vodstvo v nizih (5:7). S pridobljeno psihološko prednostjo je podobno nadaljevala tudi v drugem nizu, po hitrem vodstvu 1:5 je zaključila srečanje. Uspešna je bila tudi v finalu. ITF-turnir W25 v Srbiji: 1. krog: Potočnik - Janicijevic (Francija) 7:6(4), 6:3; 2. krog: Potočnik - Zakharova (Rusija, 1.) 7:5, 6:1; četrtfinale: Potočnik - Berberovic (BiH) 6:0, 6:2; polfinale: Potočnik - Dinu (Romunija) 5:7, 2:6; finale: Dinu - Siskova (Češka) 6:1, 7:5. Mladinski ITF-turnir v Mariboru V prejšnjem tednu se je v Mariboru nadaljevala slovenska serija mladinskih ITF-turnirjev 4. ranga. Nina Pliberšek (TK Terme Ptuj) je v 1. krogu naletela na previsoko oviro v podobi 1. nosilke, Britanke Mingge Xu, zato pa je precej daljšo pot prehodila Nika Strašek (ŽTK Maribor), ki je za uvrstitev v četrtfinale nanizala tri zmage. Napredovanje med štiri najboljše ji je preprečila Italijanka Greta Greco Iucchina, ki je že pred tem ugnala dve nosilki. Rezultati: 1. krog: Pliberšek - Xu (VB, 1.) 2:6, 4:6, Strašek (4.) - Milosavljevic (Srbija) 6:0, 6:4; 2. krog: Strašek (4.) - Marnika (Hrvaška) 6:1, 6:1; 3. krog: Strašek (4.) - Scheuermann (Nemčija) 6:3, 5:7, 6:3; četrtfinale: Strašek (4.) - Iucchina (Italija) 5:7, 2:6. JM Nina Potočnik 16 Štajerski Šport, šport mladih petek • 20. avgusta 2021 Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Podvincev (na fotografiji v modrem dresu kapetan Jernej Orovič) so na prvi domači tekmi Na Hajdini so gostje (v rumenih dresih) zasenčili domačine, odločilna sta bila zadetka Silva Meznariča sezone visoko ugnali goste iz Zreč. ob koncu prvega polčasa. Nogomet • 3. SNL vzhod Le še dve ekipi s polnim izkupičkom REZULTATI 2. KROGA: Zavrč - Do-brovce 1:1 (0:0), Videm - Šampion 1:3 (0:3), Cirkulane - Šmarje pri Jelšah 1:1 (1:0), Podvinci - Zreče 4:0 (3:0), Korotan Prevalje - Kety Emmi Bistrica 0:4 (0:2), Koroška Dravograd -Šmartno 3:1 (1:1), Dravinja - Posavje Krško 6:0 (3:0). 1. DRAVINJA 2 2 0 0 8:1 6 2. KETY EMMI BISTRICA 2 2 0 0 7:0 6 3. PODVINCI 2 110 6:2 4 4. DRAVOGRAD 2 110 4:2 4 5. CIRKULANE 2 110 4:3 4 6. ŠMARJE 2 110 4:3 4 7. ŠAMPION 2 10 1 5:4 3 8. KOROTAN PREVALJE 2 1 0 1 1:4 3 9. ZAVRČ 2 0 2 0 2:2 2 10. DOBROVCE 2 0 1 1 3:4 1 11. ŠMARTNO 1928 2 0 1 1 3:5 1 12. VIDEM 2 0 0 2 1:6 0 13. ZREČE 2 0 0 2 1:6 0 14. POSAVJE KRŠKO 2 0 0 2 0:7 0 Zavrč - Dobrovce 1:1 (0:0) STRELCA: 0:1 Krivec (90.), 1:1 Krajnc (93.) ZAVRČ: Mikic, Zorec, Kokot, Predi-kaka (od 46. Sambolec), Štumberger (od 87. Vočanec), Lazar (od 46. Mur-kovič, od 78. Kocbek), Koren, Jazbec (od 85. Pihler), Kajzer, Krajnc, Stiplo-šek. Trener: Damjan Bezjak. Nogometaši Zavrča so v prvem domačem srečanju v sezoni pred približno 150 gledalci gostili ekipo iz Dobrovc, zaradi poškodbe je manjkal kapetan Denis Potočnik. »Prvi polčas je bil z naše strani zelo dober, igra je bila kombinatorna in tekoča, žogo smo imeli veliko v svoji posesti, posledica so bile vsaj tri zrele priložnosti. V drugem delu je igra na obeh straneh nekako zvodenela, ni bilo prave povezanosti. Ko smo izvajali zaključni pritisk, so prišli gostje do žoge na sredini igrišča, Jan Krivec (nekdanji član Aluminija, op. a.) pa jo je z velike oddaljenosti mimo vratarja poslal v gol. Do zadnje sekunde smo iskali izenačenje, kar nam je na srečo uspelo, Uroš Krajnc je fenome-nalno zadel z volejem s približno 35 metrov,« je v nekaj stavkih tekmo opisal trener Zavrča Damjan Bezjak. Videm - Šampion 1:3 (0:3) STRELCI: 0:1 Korošec (10., z 11 m), 0:2 Veligošek (12.), 0:3 Pušnik (37.), 1:3 Adedoja (89.). VIDEM: Milic, Mesarič, Zdovc, Cafuta, Šegula (od 71. Lah), Ovčar, Krajnc, Plajnšek, Adedoja, Vrbanic (od 53. Šeliga), Gojzdnik. Trener: Rdeča kartona: Gojzdnik (67.), Adedoja (90., oba Videm). Nogometaši Vidma so veliko pričakovali od tekme s celjskim Šampi-onom, a so se njihova pričakovanja kar kmalu začela sesuvati kot hišica iz kart. Gostje so že v 12. minuti po-vedli z rezultatom 0:2 (prvi gol so zabili iz penala), do polčasa so zadeli še enkrat in si praktično že do polovice tekme zagotovili zmago. Da bi bila nesreča za rumeno-zelene še večja, so po številnih protestiranjih zaradi odločitev sodnika Bojana Tkalčiča na koncu tekmo končali s samo deveterico na igrišču. Cirkulane - Šmarje pri Jelšah 1:1 (1:0) STRELCA: 1:0 Cimerman (27.), 1:1 Korošec (69.). CIRKULANE: Zajc, Cesar, Živič (od 58. Kukovec), Bojnec, Bezjak, Li-pavšek, Mlakar (od 46. Majcen), Lju-bec (od 58. Kirič), Zazic, Cimerman, Toplak. Trener: Jura Arsič. Nogometaši Cirkulan so želeli na domačem igrišču potrditi zmago iz uvodnega kroga proti Šampionu, a so ostali brez pričakovanega popolnega izkupička. »Na tekmi smo si pripravili vsaj 20 obetavnih akcij, izvedli smo vsaj 15 kotov, proti golu smo sprožili številne strele - glede na prikazano bi si zaslužili gladko zmago, a smo na koncu ostali brez nje. Gostje so izvedli dva nevarna napada na celotni tekmi, s precej športne sreče pa so ostali neporaženi. Svojim fantom ne morem ničesar očitati, na igrišču so dali vse od sebe, a žoga tokrat enostavno ni hotela še drugič v gol,« je bil po srečanju razočaran Jura Arsič. Podvinci - Zreče 4:0 (3:0) STRELCI: 1:0 Žvikart (10.), 2:0 Orovič (31.), 3:0 Milutin (41., ag.), 4:0 Zaj-ko (49.). PODVINCI: Cajnko, Gojkošek, Lah (od 68. Šlamberger), Orovič, Žvikart, Zajko (od 74. Svenšek), Rodrigues (od 68. Fras), Oman, Anžel, Kolenko, Zamuda Horvat (od 55. Simič). Trener: Aleš Čeh. Nogometaši Podvincev so proti Zrečam vpisali visoko zmago, s čimer so se gostom oddolžili za poraz v lanski sezoni (2:4). »Takoj lahko povem, da sem po dolgem času povsem mirno spremljal srečanje. Fantje so pokazali točno to, kar od njih ves čas pričakujem. Od prve minute naprej so natančno vedeli, kaj mora vsak početi, posledica je visoka zmaga, ob zgrešenem penalu v zadnjem delu tekme bi lahko bila še višja,« je po tekmi mirno razlagal trener Podvincev Aleš Čeh. Domači trener je lahko tokrat računal tudi na mladega Brazilca Luc-casa Matheusa Conceicaa Rodrigu-esa, ki je bil med tednom registriran za Podvince. »Gre za dobrega krilnega igralca, edina težava je za zdaj komunikacija, saj govori le portugalsko. Bo pa vsekakor dobrodošla okrepitev za našo ekipo,« je dejal Čeh. Jože Mohorič Nogomet • 1. mladinska in kadetska liga Šumarji v lokalnem derbiju ohranili popoln izkupiček V 4. krogu 1. mladinske in kadetske lige je bil na sporedu lokalni derbi med Aluminijem in Dravo. Mladi šumarji so upravičili vlogo favorita in odnesli celoten izkupiček. V mladinski konkurenci se je tekma začela z zgodnjim zadetkom Taia Kmetca, ki je tehtnico takoj nagnil na domačo stran. Tudi dru- Super liga MNZ Ptuj: prepričljive zmage Boča, Stojncev in ¿m »V • Gorišnice S tekmami 1. kroga se je začela nova sezona tudi v Super ligi MNZ Ptuj. Tri ekipe so si v uvodu priigrale visoke zmage, kar še posebej velja za Boč, ki je novincu v tej konkurenci iz Grajene nasul »pravljičnih« sedem zadetkov. Pri tem je treba izpostaviti, da so gostje večji del srečanja igrali z igralcem manj, saj je bil že v 28. minuti izključen David Kramberger. Do prepričljive zmage so na gostovanju na Hajdini prišli tudi Stojn-čani, ki so pot do uspeha tlakovali v končnici prvega polčasa, ko je dvakrat v polno meril Silvo Meznarič. V drugem delu so delo le še dokončali ... Podobno velja za tekmo med Go-rišnico in Skorbo, le da so tukaj domačini do polčasa vodili 2:0. Preostali tekmi sta bili veliko bolj negotovi, še posebej tista v Mar-kovcih, kjer so igralci iz Apač trikrat zaostajali za zadetek, a so se z vztrajnostjo vedno znova vračali v igro. Nazadnje jim je to uspelo pet minut do konca tekme, ko je kapetan Žan Leljak s svojim drugim golom na tekmi tudi postavil končni izid. V Bukovcih gledalci niso videli zadetkov iz igre, zato pa je tekmo v prid gostov odločil kapetan Tadej Rozman iz penala, ki ga je v njihovo korist v 69. minuti dosodil Niko Klinc. REZULTATI 1. KROGA: Markovci - Apače 3:3 (1:1); strelci: 1:0 Motaln (27., ag.), 1:1 Leljak (45.), 2:1 Klinc (53., z 11 m), 2:2 Žgeč (60.), 3:2 Strelec (64.), 3:3 Leljak (85.); Boč Poljčane - Grajena ANpro 7:0 (3:0); 1:0 Škrabl (6.), 2:0 Kolar (25.), 3:0 Jelovšek (40.), 4:0 Kolar (70.), 5:0 Tič (73.), 6:0 Tič (77.), 7:0 Košič (84.). Rdeči karton: Kramberger (28., Grajena); Gorišnica - Skorba 3:0 (2:0); strelci: 1:0 Primožič (18.), 2:0 Goričan (27.), 3:0 Zlatnik (75.); Hajdina - Stojnci 0:4 (0:2); strelci: 0:1 Meznarič (42., z 11 m), 0:2 Mez-narič (44.), 0:3 Bedrač (55., ag.), 0:4 Vidovič (66.); Bukovci - Gerečja vas 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Rozman (69., z 11 m). 1. BOČ POLJČANE 1 1 0 0 7:0 3 2. STOJNCI 1 1 0 0 4:0 3 3. GORIŠNICA 1 1 0 0 3:0 3 4. GEREČJA VAS 1 1 0 0 1:0 3 5. APAČE 1 0 1 0 3:3 1 6. MARKOVCI 1 0 1 0 3:3 1 7. BUKOVCI 1 0 0 1 0:1 0 8. SKORBA 10 0 1 0:3 0 9. HAJDINA 10 0 1 0:4 0 10. GRAJENA ANPRO 1 0 0 1 0:7 0 Foto: Črtomir Goznik V lokalnem derbiju sta se v Kidričevem merili mladinski (na fotografiji) in kadetski ekipi Aluminija in Drave, uspešnejši so bili gostitelji. gi polčas so učinkoviteje začeli gostitelji, tokrat je v polno meril Luka Privošnik, ki je dan prej sedel na klopi na članski tekmi Aluminija in Domžal. Končni izid je z drugim golom na tekmi v končnici srečanja postavil Kmetec. Tekma je minila v športnem vzdušju, podeljena sta bila le dva rumena kartona. Med kadeti je bila tekma bolj izenačena in negotova. Prvo vodstvo na tekmi so si priigrali gostje iz Ptuja, a je domačinom uspelo narediti preobrat. Oba zadetka je za rdeče-bele dosegel Anej Dukarič. Šumarji so skočili pod vrh lestvice, dravašem pa se bržkone tudi letos obeta ogorčen boj za obstanek. 1. mladinska liga Nova KBM Aluminij - Drava Ptuj 3:0 (1:0); strelca: 1:0 Kmetec (2.), 2:0 Privošnik (49.), 3:0 Kmetec (84.). NOVA KBM ALUMINIJ: Kušar, Še-balj (od 88. Jovanovic), Meznarič, Vidovič, Schaubach, Kmetec (od 88. Hren), Knaus, Medved, Benotič, Pri-vošnik (od 88. Demiri), Kozjak (od 62. Rahle). Trener: Robert Pevnik. DRAVA PTUJ: Vršič, Buran, Toplak, Očko, Vogrinec (od 68. Petek), Kraner (od 55. Bolcar), Šabeder, Janežič, Krušič (od 66. Bezjak), Dob-nik, Jerenko. Trener: Andrej Kvas. Športni napovednik Nogomet • Ženski pokal NZS 1. KROG: ŽNK Doxakey Ptuj - ŽNK Krim (v četrtek, 26. 8., ob 17.00 na igrišču z umetno travo pri Mestnem stadionu). Turnir v Gabrniku - Nogomet fest« 2021 Društvo Športni park Gabrnik organizira 11. tradicionalni »Nogomet fest« - nogometni turnir na travi (5+1, 5-metrski goli). Odvijal se bo v Gabrniku v soboto in nedeljo, 28. in 29. avgusta 2021, z začetkom v soboto ob 12. uri. Za članski turnir prijavnina znaša 50 evrov, treba pa jo je poravnati najkasneje do žreba, ki bo izveden v četrtek, 26. avgusta. Nagradni sklad bo v primeru 24 ekip (toliko jih je nastopilo lani) znašal 1000 evrov. Zaključne tekme bodo na sporedu v nedeljo od 17. ure naprej. V soboto bodo ob 18. uri nastopili tudi otroci v kategorijah U-7, U-9, U-11 in U-13. V nedeljo bo ob 9.00 izveden še veteranski turnir, prijav-nina znaša 30 evrov. Prijave in informacije na tel. 041 942 954 (Darjan Čeh) in e-pošto: daceh7@gmail.com Organizatorji pripravljajo bogat spremljevalni program z bogatim srečelovom, obiskovalcem ponujajo tudi možnost taborjenja. JM 1. kadetska liga Skupna lestvica 1. SML/SKL: Nova KBM Aluminij - Drava Ptuj 1. BRAVO MASTERCARD 8 5 1 2 16 2:1 (1:1); strelca: 0:1 Lovrec (25.), 1:1 2. ILIRIJA EXTRA-LUX 8 4 3 1 15 Dukarič (35.), 2:1 Dukarič (57.). 3. NOVA KBM ALUMINIJ 8 4 2 2 14 NOVA KBM ALUMINIJ: Petek, Co- 4. BRINJE GROSUPLJE 8 3 4 1 13 lnarič, Pučnik, Šega (od 77. Franci), 5. KRKA 8 4 1 3 13 Macanovic (od 41. Dvoršak), Cesar 6. KOPER 8 3 3 2 12 (od 82. Zorec), Letonja, Dukarič, 7. A2S CELJE 8 3 2 3 11 Hempt, Mesarič (od 41. Strelec), 8. OLIMPIJA LJUBLJANA 6 3 1 2 10 Štante. Trener: Simon Vidovič. 9. DOMŽALE 6 2 3 1 9 DRAVA PTUJ: Vrečar Vreznik, Čuš 10. RADOMLJE 8 2 2 4 8 (od 54. Sakelšek), Kosar (od 54. Se- 11. MARIBOR 4 1 3 0 6 nekovič), Lukic, Dover (od 74. Brlek), 12. MURA 6 1 1 4 4 Jelovica, L. Čeh (od 41. Zagoršek Hor- 13. DRAVA PTUJ 8 1 0 7 3 vat), Smodič (od 41. Kosar), Cugmas, 14. TRIGLAV KRANJ 6 0 2 4 2 S. Čeh, Lovrec. Trener: lan Emeršič. JM torek • 24. avgusta 2021 Nasveti Štajerski 17 Zeleni nasveti Velik pojav gosenic na vrtninah Letošnje poletje bo spet zaznamovano kot eno posebnih, drugačnih. Že veliko sem pisala o tem, bojim se, da moje delo še ni končano. Danes pišem še o eni tegobi, gosenicah. Veliko jih je, največ na kapusnicah, bojim pa se, da se jih bo v naslednjih dnevih tednih pojavilo tudi veliko v plodovih paprike in paradižnika. Kako vemo, da so na delu gosenice? Vidimo njihove izjede, pogrizeno listno maso med listnimi žilami. Če so te izjede velike, pridružujejo pa se jim majhne, sluzaste kepice, gre za večje gosenice, gosenice sovk, če pa so majhne, a številne, gre za kapusovega molja. Oboje je težko najti, prepoznati in obirati. Verjetno bo treba uporabiti pripravke, s katerimi jih zatiramo. V Sloveniji je najbolj razširjena kapusova sovka (Mamestrab-rassicae L.), ki se najpogosteje prehranjuje na kapusnicah, predvsem na zelju. Na različnih zelenjadnicah se prehranjuje zelenjadna sovka (Mamestrao-leracea L.), letos pa opažamo velik pojav glagolke ali gama sov-ke (Autographagam-ma L.). Listne sovke so vlagoljubne, zato se običajno številčnejše pojavijo v vlažnejših letih in posevkih z višjo zračno vlago. Zato se čudim, da jih je letos toliko. Kaj torej lahko naredimo? Na prvem mestu je skrb za rastline, saj dobro oskrbljene, primerno prehranjene kapusnice ne utrpijo take škode. Treba je paziti že na sadike, saj je škoda tam večja. Kapusnice potrebujejo veliko kalija, nekaj fosforja in ves čas zmerno oskrbo z dušikom. Zato z gnojenjem ne smete pretiravati, saj več dušika vedno pomeni večjo privlačnost za vse škodljivce, ne samo gosenice. Čeprav sem sama velik pristaš zastrtih tal, v primeru večjih težav s škodljivci tal ne pokrivamo. Vlažna, hladna tla so namreč zanje primernejša. Vsekakor pa je potrebno redno namakanje. Če so nasadi manjši, jih vsak teden preglejte. Zjutraj, ko je še vlažno, pregledamo spodnje dele listov. Če najdete na njih zelenkasta, kasneje temnejša do siva jajčeca v skupinah, jih odstranite ročno in delo je opravljeno. Komaj izlegle gosenice lahko odstranimo tudi ročno, kasneje pa se dobro skrijejo in jih je težje najti. Srečneži, ki ogrevate prostore z lesno maso, boste zelo koristno uporabili pepel. Vendar, pozor, pepela ne smete uporabiti več kakor kilogram na 10 Foto: Miša Pušenjak v . ,. m2. To namreč ni veliko. Preveč pepela ustavi rast, previsoko dvigne tudi pH, zato rastlinam niso dostopna še druga hranila. Torej vedno je treba ravnati zmerno, po zdravi pameti. Najbolje je, da si pripravite količino pepela, ki je primerna za vašo površino, v vedro, potem pa ga iz tega vedra ves čas uporabljate. Tako ne boste presegli svetovane količine, ki je resnično tudi najvišja. Pepel potresete samo okoli rastlin, ne po celi gredi, tako je količina za 60 % nižja. Ves čas naj ga bo samo toliko, da se zemlja vidi skozi, najpomembnejše pa je, da ga je dovolj tik ob steblu. Tam preganja še druge škodljivce. Nekaj ga potresete tudi po listih. Če ga bo preveč, jih boste požgali, spet je treba biti res zelo zmeren. Po vsakem dežju potresite pepel na novo, zato je smiselno, da imate vso količino sicer pripravljeno, a je ne porabite naenkrat. Kamilice, kapucinke, portulak (tolščak), detelja, nizek fižol, vse te rastline kot dobre sosede zelo smrdijo vsem škodljivcem, zato je v časih, ko vremenske spremembe iz leta v leto bolj otežujejo pridelavo vrtnin, smiselno uporabiti tudi to pomoč narave. Lahko se zgodi, da bomo kmalu razmišljali o pridelavi križnic v mrežnikih, prostorih pokritih z mrežo. V Veliki Britaniji to ni nič nenavadnega. Pripravki, ki jih lahko uporabimo Na srečo lahko prav gosenice uspešno preženemo tudi z ekološkimi pripravki. Pravzaprav so to edini škodljivci kapusnic, ki jih lahko res uspešno preženemo tudi z njimi. Samo gosenice lahko zelo uspešno zatiramo z bakterijo, ki jo vsi poznamo pod imenom Bt (Bacillusthurigensis), pri nas sta na razpolago dva pripravka - agree in lepinox. Teh dveh pripravkov nikoli ne uporabljamo skupaj s fungicidi, tudi domačimi kamilicami, rmanom ..., najmanj pa z žajbljem. Dodamo jima pa izvlečke morskih alg, da se rane poškodb čim prej zacelijo. Prav tako je smiselno dodati še pripravek, močilo, ki vsebuje olje pomarančevcev z imenom Wetcit ali Metcit. Če so prisotni še drugi škodljivci, kot je bolhač, o čemer pa ne dvomim, lahko uporabite tudi pripravek z aktivno snovjo spinosad (to je izloček bakterije) s trgovskim imenom Laser. Temu pa lahko dodate tudi bakreno listno gnojilo, saj je zdaj, ko se je ohladilo in padlo nekaj dežja, spet velika nevarnost, da bo kapusnice napadla že žilavka kapusnic. Od domačih pripravkov je učinkovita sicer rabarbara, a jo je treba uporabljati zelo pogosto, kar na 5 dni. Opozarjam še, da je velika nevarnost, da bodo gosenice, tokrat gosenice koruzne vešče, močneje napadle plodovke, tudi v rastlinjakih. Letos jih je neverjetno veliko. Zgoraj omenjeni pripravki bodo delovali tudi nanje. Vsi so dovoljeni v ekološki pridelavi. Mša Pušenjak Kaj bomo danes jedli Pripravila: Alenka TOREK SREDA ČETRTEK Šmigoc Vinko piščančji želodčki polnjena paprika, kisla juha, buhteljni v omaki, testenine, pire krompir, solata, nektarine palačinke PETEK SOBOTA sataraš, polnozrnat odojek izpod peke z kruh, mešani kompot zelenjavo, jabolčni zavitek NEDELJA PONEDELJEK goveja juha, puranji stročji fižol s zrezki v omaki, široki krompirjem, zabeljen rezanci, solata, z ocvirki in kislo orehov kipnik smetano, žemeljni narastek Odojek izpod peke ... Sestavine (za 8 oseb): 3 kg odojka, 8 velikih krompirjev, 5 velikih korenčkov, 1 koleraba, (po želji še druga zelenjava: zelje, paprika, paradižnik ...), 2 čebuli ali nekaj glavic šalotke, nekaj strokov česna, kos prekajene slanine, 2 dl jušne osnove, kos masla, 1 dl olja, sol, poper, deciliter vina. Tokrat smo pripravljali odojka - enkrat smo za pečenje uporabili (električno) peko, drugič pa kar domačo pečico. Odojek je bil v obeh primerih odličen. (Pod peko smo z odojkom pekli še kose domačega zajca - kunca. Prav tako je bilo odlično.) 1 do 2 uri pred začetkom pečenja odojka nasolimo in natremo s poprom. Krompir olupimo in narežemo na večje kose, korenček na kolobarje, kolerabo na večje kose, ostalo zelenjavo prav tako. Čebulo prerežemo na pol (namesto čebule je lahko tudi šalotka), česen lahko pustimo cel, peteršilj drobno sesekljamo. Prekajeno slanino razrežemo na kockice. Spodnji del posode za peko segrejemo in dodamo olje. Dodamo na koščke narezano slanino in jo kratek čas cvremo, da postekleni. V posodo dodamo nasoljen, popopran, naoljen krompir (pomešan s peter-šiljem), korenček, kolerabo, čebulo, česen in drugo zelenjavo ter prilijemo jušno osnovo. Na vrh položimo odojka s kožo navzgor (mi smo dodali še kose kunca) in pokrijemo s pokrovom (ker smo uporabili električno 'peko', ni bilo dela z žerjavico). Čez 3/4 ure odkrijemo, meso obrnemo (koža navzdol), zelenjavo premešamo in nadaljujemo peko. Čez 1 uro odkrijemo, zelenjavo spet premešamo, odojka obrnemo (torej koža navzgor) in na kožo položimo nekaj koščkov masla, da steče po mesu. Lahko dodamo tudi deciliter belega suhega vina (po okusu). Pečemo še 1/2 do 3/4 ure, da koža dobi zlatorjavo barvo. ... in odojek iz pečice Če nimamo peke, ,pogoljufamo'z navadno pečico, saj se obnese tudi navadno pečenje, s tem da v začetku meso in zelenjavo pokrijemo z aluminijasto folijo, zadnje pol ure pa odkrijemo, da se kožica lepo zapeče. Pa dober tek! 18 Štajerski Na sceni torek • 24. avgusta 2021 Skrinja domačih viž - Ansambel Viža Viže, ki razveseljujejo ljudi in imajo pravi zven Ansambel Viža je na narodno--zabavni sceni od leta 2012. Nastal je z željo po nastopanju po vsej Sloveniji, da bi jih spoznalo kar največ ljubiteljev narodno--zabavne glasbe. Ustanovil ga je član ansambla Klemen Končan in njegov žal že pokojni bratranec Matej Lukek, ki se je ponesrečil v prometni nesreči. V ansamblu vižajo štirje prijatelji: Klemen Končan (vokal, harmonika, bobni), Klemen Ribič (vokal, kitara, el. kitara), Anže Glinšek (vokal, klaviature) in Anže Škoda (vokal, bas, bariton). Vsi člani so redno zaposleni in poleg zaposlitve zelo radi pre-igravajo stare in nove narodno--zabavne viže, zato tudi ansambel Viža, ki ljudi razveseljuje ob različnih priložnostih, veselicah, zabavah, porokah, obletnicah, prireditvah. Občasno pa poskrbijo tudi za kakšno presenečenje, ko nenapovedano zaigrajo in zapojejo slavljencu, za kar so zaslužni njihovi prijatelji. Sedež ansambla Viža je v Ljubljani. Poleg lastnih skladb največ preigravajo viže legende naro- dno-zabavne glasbe Lojzeta Slaka. Najbolj znana njihova skladba je Ne gremo še domov, ob tem pa še O, gospa in Rad bi ti povedal, ki jo največkrat izvedejo na poročnih slavjih. Za svojo glasbo pravijo, da se od drugih razlikuje po stilu igranja. Sami osebno prisegajo na frajtonarico in štiriglasno moško petje, kar daje skladbi pravi zven. Vsem jim narodno-zabavna glasba veliko pomeni, z veseljem pa jo prenašajo na poslušalke in poslušalce. V njihovem dosedanjem delovanju, še zlasti, ker pogosto igrajo na porokah, se je nabralo veliko lepih in čustvenih zgodb, ki so se jim globoko vtisnile v spomin. Doslej na festivalih niso veliko nastopali, tu so si pustili na široko odprta vrata, morda jih bomo že v kratkem videli na katerem od večjih in uveljavljenih narodno-zabavnih festivalov. Zanje pravijo, da so super, lepa priložnost, da se doslej neznani oz. novonastali ansambli predstavijo širši javnosti. Lepo je poslušati odlično izvedene nastope in nove viže, saj se vsi, ki se festivalov udeležijo, nanje tudi temeljito pripravijo. Zagotovo pa si s tem pridobijo tudi prepoznavnost. Za slovensko narodno-zabavno glasbo pa pravijo, da se razvija v pravi smeri, vsaj sami tako doživljajo njen razvoj, od počasnih do hitrih ritmov ter mešanja stilov. Večina njihovih načrtov je vezanih na pripravo jubilejnega koncerta, saj bodo v letu 2022 praznovali 10-letnico svojega nastopanja, na kar so zelo ponosni. Koronakrizo so dodobra izkoristili. Večino prostega časa, ker ni bilo nastopov, porok, so namenili svojim družinam, nekaterim prihodnjim projektom in ustvarjanju novih viž, za katere upajo, da jih bodo lahko posneli že v kratkem in z njimi skušali pritegniti čim več ljubiteljev narodno-zabavne glasbe. S svojimi prepoznavnimi vižami pa želijo tudi sami prispevati v zakladnico slovenskih narodno--zabavnih viž. MG Ansambel Viža Ormoško • Tekmovanje v oranju s starodobniki na stari način »Pomembna je kakovost brazde, ne hitrost« Društvo za ohranjanje kulturne dediščine in razvoj podeželja starodobniki Miklavž pri Ormožu je minuli vikend na Krčevini organiziralo že četrto tradicionalno oranje s starodobnimi traktorji in plugi, ki se gaje udeležilo 17 oračev. Foto: Uroš Krstič Kakovost brazde so odlikovali: vhod v brazdo, osredek, pokritost, ravnost parcele in ocena agregata. Na najstarejšem traktorju, starem častitljivih 72 let, seje pripeljal domačin Franc Šek, kije ob razglasitvi rezultatov zasedel 2. mesto. Prvo mesto in že drugič prehodni pokal je osvojil Jože Lašič iz Cirkovc, tretji pa je bil Gabriel Veldin iz Središča ob Dravi. Prvo brazdo na krčevinski njivi je s starim plugom zaoral Karel Paušner. Namesto konjske ali kravje vprege je na starodobnika sedel Stanko Viher, ki je bil Karlova pogonska sila. »Deca smo se mogli od malega vičiti delati. Nekoč je bil namesto traktorista kujar ali pa kravar, ki je vodil živino, danes pa pač traktorist samo sedi na sedeži,« je povedal Paušner, ki je že kot osnovnošolec moral prijeti za plug, saj so s kravami obdelovali 3 hektarje zemlje. »Pred šestimi leti smo v našem društvu organizirali prvo tovrstno tekmovanje. Na voljo smo imeli dosti traktorjev, poiskati je bilo treba le še stare enobrazdne pluge,« je povedal tajnik Društva starodobniki Mirko Fekonja. Trenutno imajo v društvu 22 starodobnikov, članov društva pa je kar 92. V občini Ormož so eno največjih društev. »Je pa res, da smo edini v državi, ki to tradicijo ohranjamo in skrbimo za ohranjanje kulturne dediščine, je povedal predsednik društva Vinko Mikložič. Organizatorji so pripravili parcele v dolžini 40 in širini 6 metrov. Vsak orač s starodobnikom in plugom je imel za oranje na voljo dve uri časa. »Tudi plug mora biti staro-dobnik - star več kot 30 let, oranje z novejšimi plugi ni dovoljeno. V današnjem času se redko zgodi, da bi s starodobniki doma še orali, traktorje imamo večinoma za panoramske vožnje in naše prireditve. Drugače pa moram pohvaliti še ostala društva, naše prijatelje, ki vsako leto pridejo k nam orat. To so Vitezi Pesničarji, prijatelji iz Cirkovc, Stare Gore, Beltincev in Središča ob Dravi, ki so vedno prisotni, s sabo pa dostikrat pripeljejo še kakšnega novega,« je še povedal Mikložič. Tudi obiskovalce je zanimalo, kako delo napreduje. »Kapo dol« Prireditev je obiskalo veliko tekmovalcev in obiskovalcev. Častni gost, član komisije in štarter je bil predsednik Veteranske avto moto zveze Slovenije Franci Škrjanec, ki je čestital vsem, še posebej pa predsedniku društva: »Te prireditve so pomembne ne samo zaradi starodobne tehnike, ampak tudi zaradi ohranjanja podeželja in širjenja tradicije tudi med mlade. Tovrstne prireditve so začeli opuščati, saj je z organizacijo ogromno dela. Hvala Društvu staro-dobniki, da tradicijo še ohranjajo, da ne bodo mladi mislili, da je bilo tudi nekoč vse na neke knofe, vir- tualno, ampak za razliko od danes čisto vse mehansko, živo. Najbolj pomembno pri vsem pa je, da ne pozabimo svoje zgodovine.« Starodobnik - ponos kmetije Danes je kmetija ponosna, če ima vsaj enega starodobnika pri hiši. Z njim se lahko postavijo, včasih tudi kam odpeljejo. Vse starodobnike, ki so v bližnji okolici, so že obnovili, tu in tam se še najde kaki - pravi, avtohtoni traktor z našega območja -Ferguson, Steyr ali Deutz. Nekateri, ki so svoje prodali, jih sedaj odkupujejo nazaj in iščejo takšne, kot so jih imeli njihovi očetje pred 50 leti. »Naši traktorji so večinoma znamke Steyer, izstopata pa dve barvi, ki določata razliko v tipu modela, letnik in moč traktorja. Zeleni je tako imenovan žaba, potem so prišli ti rdeči osem-najščaki, kot jih mi imenujemo. Dostikrat se zgodi, da te staro-dobne avtomobile ali mopede prebarvajo z nekimi barvami, ki so jim pač všeč, nepoznavalcem ni pomembno, ali je to vijolična ali roza. Barve traktorjev so bile nekoč zaščitene, zato se tudi danes brez težav dobi informacija o barvni kodi. Prav to znanje nam manjka v naši tehnični kulturi,« je še povedal Franci Škrjanec. Darja Žganec Horvat petek • 20. avgusta 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 19 Slovenija • Dirkaški zvezdnik seje osebno prepričal, kako zori vino v morju Ralf Shumacher očaran nad penečim vinom iz morskih globin //J V Sloveniji seje spet mudil RalfSchumacher, nekdanji zvezdnik Formule 1, kije danes lastnik restavracij, katerih posebnost so slovenska vina in peneča vina. Tako so v Goriških brdih zanj uredili klet s sodi vina, ki jih streže svojim gostom, med njimi pa je svetovna posebnost: peneče vino Mare Santo, svetovna posebnost in mednarodno patentiran postopek zorenja penečega vina v morju. Tako smo se najprej odpravili do lokacije pri Strunjanu z ladjo Ama, kjer so steklenice potopljene. Lastnik ladje, školjkar Mitja Petrič, ki skrbi za steklenice v morju, se je v potapljaški opremi najprej podal na globino 17 metrov, kjer zori peneče vino in poiskal zabojnik. »Poleti ima morje na tej globini okoli 22 stopinj Celzija, pozimi se shladi na 7 stopinj Celzija. Steklenice, okoli 300 jih je, so v mrežastih zabojnikih. Ko dvignemo steklenice, so na njih školjke in steklenice imajo zato poseben videz. Peneče vino je v morju okoli dve leti, te, ki jih dvigamo danes, so zorele v globini 18 mesecev.« Ko so bile steklenice pripravljene na dvig, pa se je z luksuznim čolnom na lokacijo pripeljal Ralf Schumacher, nekdanji dirkač in mlajši brat sedemkratnega prvaka v formuli 1 Michaela, ki je želel prisostvovati dvigu steklenic iz morja, da bi se na lastne prepričal, da peneče vino, ki ga prodaja v svojih restavracijah, res prihaja iz globin. Z njim je bil Rasto Toma-žič iz restavracije DiVino, kjer tudi strežejo peneče vino Santo Mare. Foto: Sašo Svigelj Ralf Schumacher v svojih restavracijah streže vina iz Goriških brd in peneče vino iz,morske kleti'. Takšne, le malo bolj očiščene steklenice penečega vina strežejo v njegovih restavracijah. Ralf: »Najprej nisem verjel, da je to res« Dirkač si je zanimanjem ogledal dvig penečega vina iz morja in bil nad celotno zgodbo navdušen. »Prvič vidim to v živo. Ideja je super, danes sem prvič tukaj, da vidim, kako steklenice dvignejo iz morja. Všeč mi je, ne le izgled steklenice, ampak tudi to, kar se dogaja v steklenici s penečim vinom v globini morja, v pitju katerega zelo uživam in zato sem danes tukaj,« je povedal in dodal, da ima vino, ki zori v morju, poseben okus, tudi zaradi morja, ki se vendarle prikrade skozi plutovinast zamašek, vendar zaradi njega ni slano, da mu le poseben okus. »Imam lastno vino iz Slovenije, iz vinograda. Ko sem prvič obiskal Slovenijo, sem naletel na ta produkt; prvič, videz steklenice je unikaten, tudi samo vino je posebno, zato sem se pozanimal, kako in zakaj se to zgodi in najprej nisem verjel, da so steklenice res v morju, mislil sem, da gre za mar-ketinško potezo. Zato sem danes tukaj, da to vidim v živo.« Vino je nato poskusil na čolnu, s katerim se je pripeljal s svojo številčno družbo, pokusili smo ga tudi mi in ima res edinstven okus, pa tudi steklenice so nekaj posebnega, saj bogato življenje na dnu morja na njih pusti svoj pečat. Steklenice so pokrite s koralami ter školjkami in prav vsaka med njimi je tako unikat. Eva Jandl Foto: Saši Svigelj Ladja je dvignila mrežasti zabojnik s približno 300 steklenicami, teža zabojnika je okoli 600 kilogramov. Namesto v kleti peneče vino Mare Santo zori v globinah, je pojasnil Rasto Tomažič iz vinarske družine Tomažič iz Goriških brd in lastnik restavracije DiVino. „Zorenje v morski kleti je povsem drugačno kot v vinski. Vino v takšnih pogojih ne zaspi, a se tudi ne utrudi - gibanje morja pri vinu namreč ohrani svežino," je povedal Rasto, kije na ogled dviga penečega vina iz ,morske kleti' pripeljal Ralfa Schumacherja, ki omenjeno peneče vino streže v svojih restavracijah. Foto: Sašo Svigelj Rasto Tomažič Ormoško • Ocenjevanje vin na Kogu »To vino je bilo pridelano na Kogu« Turistično in kulturno društvo Kog je tudi letos organiziralo ocenjevanje vin, ki so bila pridelana iz grozdja v vinogradih na Kogu. Domači vinogradniki in vinarji so v ocenjevanje oddali 45 vzorcev, ki jih je komisija enologov skrbno pregledala in razglasila rezultate. »Člani komisije smo bili prijetno presenečeni, saj smo v ocenjevanje prejeli toliko šipona, kot nikjer drugje - izmed devet vzorcev šipo-nov jih je sedem dobilo zlato priznanje, dva vzorca pa sta bila oce- njena z velikim zlatim priznanjem. Celotni sortni sestav najboljših sort s Koga so dopolnjevali še sovinjon, šardone, laški rizling, renski rizling in seveda vina posebne kakovosti,« je povedala predsednica ocenjeval- Mednarodno priznana in spoštovana poznavalka in strokovnjakinja vin, dolgoletna enologinja ormoške vinske kleti Lidija Ruška je pohvalila kogo-vska vina; še zlasti šipone. ne komisije Lidija Ruška . »Lanska vroča jesen pa je iz sovinjona, ki je drugače zelo aromatična sorta, žal izkadila alkaloidne snovi, zato se letos ni tako karakteristično izkazal.« Vzorci so bili letos ocenjeni z visoko srednjo oceno, ki je znašala 18,31, en vzorec pa je bil izločen. »Strašno sem vesela, da imajo na Kogu že toliko let zapored voljo organizirati ocenjevanje vin. Letos smo podelili sedem srebrnih priznanj, 33 zlatih priznanj in štiri velika zlata priznanja,« je še povedala Lidija Ruška, najbolj znana in priznana enologinja iz koncev, od koder prihajajo po mnenju mnogih najboljša slovenska vina. »Na trgu imajo danes prednost mlada, sveža vina« »Zadnje čase so se spremenili okusi vin, pa tudi kleti. Ni več lesenih sodov, zorenja v lesenih sodih Dobitniki velikih zlatih priznanj: • Rene Grlica-Petek - Traminec izbor 2019 • Matej Plemenič - Dišeči traminec izbor 2019 • Matej Plemenič - Chardonay izbor 2016 • Pra-vino - Šipon 2018, kije bilo tudi najvišje ocenjeno vino, z oceno 19,63. je zelo malo, trg zahteva mlada sveža vina. Danes se ne daje prednost arhivskim vinom, ki bi imela ležalni buke. Včasih so ljudje znali uživati v vinu. Tudi vin posebne kakovosti - pozne trgatve, izbora, jagodnega izbora danes trg ne sprejema z odprtimi rokami, saj je to močno vezano tudi na ceno,« nam je pojasnila enologinja. Darja Žganec Horvat Foto: DZH Slovenija • Končali snemanje nove TV-serije Kmalu nadaljevanje serije Jezero Igrani program Televizije Slovenija je v preteklih dneh zaključil snemanje šestih novih epizod igrane serije z naslovom Leninov park in Dolina rož, ki predstavljata nadaljevanje izjemno uspešne televizijske serije Jezero pred dvema letoma. Foto: KsaverSInkar Nadaljevanje priljubljene serije nas tokrat popelje v Ljubljano, kjer se glavni junak, višji kriminalistični inšpektor Taras Birsa, ki ga igra priljubljeni Sebastian Cavazza, in njegova ekipa srečujejo s tematikami brezdomstva, neonacizma in tajkunstva, pa tudi z rekreativnim športom, osebnimi krizami in starimi zamerami. Epizode so posnete po dveh istoimenskih romanih pisatelja Tadeja Goloba. Gre za dve med seboj povezani mini nadaljevanki, vsaka s tremi deli, ki bosta na sporedu ena za drugo. Prva epizoda bo predvajana na prvem sporedu TV SLO konec tega leta. Igralski zasedbi s Sebastianom Cavazzo, Niko Rozman, Matejem Pucem in Gregorjem Čušinom na čelu so se v novi sezoni pridružili še Radko Polič, Silva Čušin, Marijana Brecelj, Blaž Dolenc in Nejc Cijan Garlatti v Leninovem parku ter Iva Krajnc Bagola, Saša Tabakovič, Primož Vrhovec, Ivo Barišič in Maja Primožič v Dolini rož. NS 20 Štajerski Križemkražem torek • 24. avgusta 2Q21 Piše: Mateja Toplak • - (Kitajske) črtice Kitajske navade za lepše življenje (35) Vsaka država, če v njej le preživite dovolj časa, vas lahko nauči česa novega. Če ne drugega, morda prevzamete kakšno novo navado, ki vam lahko omogoči potencialno kakovostnejše življenje. Pitje vroče vode Medtem ko je pitje toplih napitkov (z izjemo kave) pri nas omejeno na zimo, pijejo Kitajci vročo pijačo skozi vse leto. Pravijo, da so nizke temperature hrane in pijače za telo izredno škodljive in povzročajo težave z želodcem, zato jih je treba uživati zmerno. Sprva se mi je koncept pitja vročih pijač zdel smešen (še posebej, ko so mi postregli topel sok ali pivo), a moram priznati, da sta se zaradi uživanja toplih pijač izboljšala moja prebava in splošno počutje. Če vam "bela kuhana voda" ni pretirano privlačna, lahko poskusite topel zeleni čaj ali kakšno alternativo brez kofeina, kot je na primer jasminov čaj. 80 % sitost Kitajci v večini uživajo uravnoteženo prehrano z obilico beljakovin, zelenjave in ogljikovih hidratov. Čeprav se zdi, da jedo veliko, večina upošteva zlato pravilo osemdesetih odstotkov. Hrana je vir užitka, vendar je prenajedanje ve- lik ne (ko se napolnijo do osemdesetih odstotkov, obrok dokončajo z vodo ali nečim lahkim, zdravim in malce sladkim; dober primer je sadje). Ko boš prišel, prinesi mi ... V mnogih kulturah je običajno, da obiskovalec prinese majhno darilo. Medtem ko mi po navadi pridemo z vinom ali sladico, Kitajci prinesejo sadje. „Sadje je sladko, zdravo in barvito," mi je nekoč razložil kitajski prijatelj. "In čeprav steklenice vina nikoli ne bi zavrnil, bi zmeraj izbral jabolka čez piškote," se je nasmehnil. Nekoč me je prijateljica povabila na kosilo k njenim staršem. "Kaj naj kupim? Pri nas je navada, da se k hiši pač ne gre praznih rok," sem ji rekla. Ker sva ravno hodili mimo tržnice, je predlagala, da vzamem jabolka. Jabolka? sem se začudila. Ob poznih popoldnevih se povsod po Kitajskem odvija ples na ulicah, trgih ali v parkih. Foto: Mateja Toplak Prodajalec mi je sadeže zavil v eleganten temno rdeč papir in jih zložil v veliko kartonsko škatlo. Jutranja telovadba trgih Foto: Mateja Toplak Jabolko (apple) se v kitajščini izgovarja kot "pingguo", kar zveni podobno kot mir, zato velja, da uživanje jabolk, predvsem ob novem letu, prinese mir in varnost. Najprimernejši čas za prekopavanje tal z lopato ali vilami, ko dvignete in 'na glavo' obrnete tolikšno plast zemlje, kolikor globoko sežete z orodjem, v jarke, ki pri tem nastajajo, pa vkopljete hlevski gnoj, je oktobra. Priporočljivo je, da temperature zraka ne padejo pod 15 °C, saj so mikroorganizmi v tleh še aktivni. Izogniti se je treba vetrovnim dnem, saj drobnoživkam izsuševanje, ki ga povzroča veter, najbolj škoduje. pavza pujs stvar moštvo vlaga, mokrota plod graha 2itn0 socvetje z zrnjem k02n0 vnetje, mahovnice (star.) BOGO CERIN jadralni padalec kralj izboljšava največji roparski sesalec hip-hop napusč zlitina zalotanje pokojni dramatik (andrej) vladimir gajšek azijski fazani nas igralec (bine) izar lunacek debeluh Število gracij hrvaško istrsko letovišče bajeslov. bitje, torklja pokrivalo nabundi pohorsko smuclsce izraelski kralj soproga georgea cl00neyja tine urnaut izraelski kolesar (guy) denarna ustanova oleg popov tatarske antilope HAT pisatelj (jani) AVTOR: JANEZ PRESECNIK otroške oči nekdanji slovenski nogometaš (ales) hol. slikar (aertvan per) gl. mesto brazilije pokojni destila- nastopa-membrana kitajski cuski nje v premier proces teatru drugi rimski pape2 voltamper Razen ob vkopavanju gnoja je priporočljiv takšen način preobračanja zemlje še po sezonah, ko je zemlja zaradi vremena močno zbita, zimski mraz pa bo grude razbil. Zamudniško spomladansko gnojenje s hlevskim gnojem je sicer bolj izhod v sili, vendar tudi z njim počakajte na dvig temperatur, da se bo organska snov v gnoju ob pomoči mikroorganizmov takoj začela razgrajevati v rastlinam dostopna hranila. Vedno je pomembno, da gnoj vkopljete tako, da je čim enakomerneje porazdeljen po gornji zemeljski plasti, 20-25 cm globoko; delno boste k takšni razporeditvi pripomogli tudi s fino pripravo zemlje. skimi športi, kot so namizni tenis, košarka, badminton ...). Večerni ples na ulicah in Grški rek "Zdrav duh v zdravem telesu" govori o pomembnosti telesne aktivnosti in Kitajci so ga vzeli smrtno resno. Jutranja telovadba je izredno priljubljena. Vsi parki so polni športnih navdušencev. Starejše generacije se tam zbirajo pri jutranji vadbi tajči-ja, ki velja za enega najboljših načinov za ohranjanje zdravja (mlajša generacija se navdušuje nad skupin- „Sto korakov po večerji in dočakali boš vsaj devetindevetdeset let," je menda skrivnost dolgoživosti, kot mi je namignil nek Kitajec. Kadarkoli sem obiskala kakšno kitajsko družino, smo se po večerji sprehodili do bližnjega parka in se pridružili desetinam drugih "po-obednih" sprehajalcev. Seveda vsi ne marajo hoje, tako nekateri, predvsem ženske srednjih let, ob večerih plešejo. Nekdo prinese zvočnik, plesalci se zberejo na ulici, trgu ali v parku in vsak dan nekaj ur vadijo koreografijo (praviloma je precej preprosta). Treba je omeniti še karaoke, ki so na Kitajskem zelo priljubljene. Obstaja več kot sto tisoč karaoke barov, kjer se zbirajo domačini vseh starosti, da pojejo, se smejijo in jedo hkrati. To je del kitajske (in tudi japonske) kulture in večina meni, da je petje, tako kot gibanje, dobro za telo in duha. Če greš na sonce, vzemi dežnik Kitajci, zlasti ženske, so popolnoma fanatični glede svoje polti, zato se izogibajo soncu za vsako ceno. Tako jih lahko nenehno vidite, kako nosijo dežnike ali klobuke s širokimi krajci. Danes vemo, da je pretirano izpostavljanje soncu škodljivo, zato ta navada ni popolnoma nerazumna, vendar malo vitamina D človeku prej koristi kot škodi. Slaba navada: telefon Omenila bi še eno navado, ki se zadnja leta pojavlja tudi pri nas, a na Kitajskem je dobila ž e neobvladljive razsežnosti. Namesto da bi se med jedjo mladi (in tudi starejši!) pogovarjali, se bodo Kitajci pogosto igrali s svojimi telefoni. Težko se uprejo svoji pametni napravi, tako se lahko v njihovi družbi pogosto počutiš osamljen. Mnogi tujci, ki sem jih spoznala, menijo, da se Kitajci za mizo obnašajo nespoštljivo. Zato naslednjič: brez telefona. MUNIH, Andrej - slovenski dramatik in publicist, SAJGA - vzhodnoevropsko-azijska stepska antilopa, TORKA - bajeslovno bitje, ki kaznuje predico, če prede na večere določenih dni Foto: Mateja Toplak Namesto da bi se med jedjo mladi (in tudi starejši!) pogovarjali, se bodo Kitajci pogosto igrali s svojimi telefoni. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). torek • 24. avgusta 2021 Za kratek čas Štajerski 21 Za šankom Kdo nam sme lagati Na eni od slovenskih televizij (pri čemer je treba vedeti, da je v naši državi lahko ,televizija' vse in vsakdo, ki sodi v kategorijo ,tele'!) imajo oddajo z naslovom ,Kdo nam laže'. Vam jaz odgovorim: Država laže! Zdaj je seveda potreben razmislek o tem, kdo je v Sloveniji,država'. Ludvika XIV., ki je vehementno trdil: ,Država - to sem Jaz!', pri nas nimamo (no, vsaj uradno niti BP niti JJ tega nista izjavila, čeprav sta OBA o tem prepričana!). So pa najbrž,država' vsi tisti, ki so bili izvoljeni ali imenovani na neko državno funkcijo. Pa da grem k srčiki današnjega vprašanja - in seveda k odgovoru nanj: Kdo nam sme lagati? Otroci smejo lagati svojim staršem (in učiteljem): »Ne, tega pa jaz nisem naredil!« - Žena sme lagati svojemu možu: »Oh, to obleko sem kupila že pred dvema letoma, samo je nisem nosila!« (Ta trditev velja tudi za čevlje in torbico.) - Mož sme lagati svoji ženi: »Ne, samo eno pivo sem spil.« - »Sestanek se je malo zavlekel.« - Toda: ali sme država lagati svojim državljanom? Da, očitno sme! Imam dokaz. Ta konec tedna je bila na cestah proti južnim sosedom spet gneča. Kot pač vse poletje. Zabasana je bila avtocestna prometnica, gneča pa je bila tudi po lokalkah. Ker se pač tujci s pomočjo strička Gugla in Garmina znajdejo tudi na naših prometno manj primernih cestah, saj so čisto v redu za to, da si skrajšaš čakanje v Gruškovju. Naša pametna država pa je, namesto da bi uredila tiste manj ustrezne ceste in mejne prehode, na katere so z glavne prometnice zavijali tujci, sprejela pametno odločitev: zaprla je izvoze z avtoceste! ,Fuck you, dear Jaromil and Wojciech, po naših lokalnih cestah ne boš vozil.' In tako je bil ta konec tedna že spet zaprt izvoz št. 6 v Lancovi vasi za bližnjico čez mejni prehod Leskovec. - Da pa vse skupaj ne bi bilo videti preveč nesramno, je na uradni državni avtocestni strani v soboto o vzrokih zaprtja izvoza št. 6 pisalo: »Izvoz Lancova vas v smeri Hrvaške, delo, popolna zapora.« Trikrat sem se tisti dan peljal mimo,delovne zapore' v Lancovi vasi, pa ni tam nihče delal. Policaj, ki je bil tam sredi koruze, je najbrž šel lulat, medtem ko ga je kolegica čakala v avtu - pa ni nič delal. Tudi nihče ni ,pod nujno' kosil trave. Pa nobena šivilja ni bila v krožišču, da bi zašila po dveh mesecih že strgano zastavo velikanko. Država nam je lagala! Država nam torej sme lagati. Ali smemo tudi mi njej? Vaš lažnivi Kljukec - Pepek Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 9 5 6 7 6 7 9 5 1 1 7 9 2 9 7 4 2 1 7 7 1 8 4 6 3 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ©© €€€ O Bik ¥ ©©© €€ O Dvojcka ¥¥ €€€ OO Rak ¥ ©©© €€ OO Lev ¥¥ € OOO Devica ¥¥ ©©© €€ O Tehtnica ¥¥¥ ©© € OOO Škorpijon ¥¥ €€€ O Strelec ¥ ©©© €€ 00 Kozorog ¥¥¥ ©© €€€ 0 Vodnar ¥¥¥ © €€ OOO Ribi ¥ ©© €€€ 00 Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 24. do 30. avgusta 2021) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Podravje • Zagori lahko tudi v naših gozdovih Hudič je, če je ogenj gospodar Tako so na Zavodu za gozdove Slovenije poimenovali zloženko, s katero zaradi trajajočega sušnega in vročega vremena opozarjajo na povečano požarno ogroženost gozdov. Foto: Arhiv Človeka kar stisne pri srcu ob gledanju poročil, ki prikazujejo, kako ognjeni zublji v Sredozemlju pred seboj uničujejo vse, kar jim stoji na poti, tudi življenja. Zlasti so na udaru gozdovi, ki jih je v zadnjih tednih v Turčiji, Grčiji in Severni Makedoniji izginilo na stotine in stotine hektarjev. V Sloveniji na srečo takšne vročine ni, posledično tudi suše ne, pa vendar to ne pomeni, da nevarnosti požarov v naravi ni. Na Zavodu za gozdove Slovenije zato lastnike in obiskovalce gozdov opozarjajo, da v naravnem okolju ne izvajajo aktivnosti, s katerimi bi lahko zanetili gozdne požare. Če pa so jim priča, jih pozivajo, da o tem nemudoma obvestijo klicne centre na telefonsko številko 112. V Podravju srednja do velika požarna ogroženost Požarno najnevarnejši obdobji sta dve, in sicer v februarju ter nato še v juliju in avgustu. Slovenija je razdeljena na območja z zelo veliko, veliko, srednjo in majhno požarno ogroženostjo. V prvi skupini sta se znašli celotna Primorska in del Koroške, v Podravju pa prevladuje srednja, a tudi z območji velike požarne ogroženosti. V gozdu je zato prepovedano kuriti, razen na urejenih kuriščih in zaradi zatiranja podlubnikov; požigati travišča in ledine na območjih, kjer ogenj lahko ogrozi gozd; sežigati ostanke kmetijskih rastlin na obdelovalnih kmetijskih zemljiščih, če ne moremo urediti kurišča ter uporabljati odprtega ognja, ko je razglašena povečana požarna ogroženost naravnega okolja. Več vrst požarov, različna nevarnost Dobro je tudi vedeti, da ločimo štiri vrste gozdnih požarov, ki so tudi različno nevarni. Pri talnem požaru gorijo pritalno rastje, grmovnice in humusni sloj, kar običajno povzroča le majhno škodo. Pri podtalnem požaru, ki je lahko posledica pogašenega talnega ali vršnega požara, tudi udarca strele, gorijo podzemni deli rastlin in goriva v globljih delih tal. Zanj je značilno, da ga je težko odkriti in pogasiti, saj lahko nekaj dni prikrito tli v tleh, nato pa se kot talni požar pojavi nekaj deset metrov od mesta nastanka. Debelni požar je tipičen za gozd z visokimi iglavci, kjer ne gorijo krošnje, ampak le debla, a tudi ta ne zgorijo. Najhujši med požari je tako imenovani vršni oziroma kompleksni požar, pri katerem zagori ves nadzemni del v gozdu, vključno s krošnjami in debli. Je vedno v kombinaciji s talnim požarom, povzroči ogromno škodo, lahko pravo opustošenje gozda. Senka Dreu Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Te-dnik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 30. avgusta. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Helena Cafuta, Ptuj. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 24. avgusta 2021 radioPTUI a rodno r abavne Štajerski TEDNU Ptui 2021, PUHOV MUZEJ V SAKUŠAKU, JURŠINCI Petek, 3. septembra 2021 ob 19.30 uri Število vstopnic je omejeno. Kupite jih lahko v tajništvu Radia-Tednika Ptuj. FINALE 7. SEZONE radioPTUI Štajerski OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO © Perutnina Ptuj □cuius Terme Ptuj SAVA HOTELS & RESORTS : klima pim uä, novi tednik Telekom Dvenije TM VM ; Elektro Celje SAZAS jfATP PUH- |M_i S U-, il i iir-|,či Četrtek, 2. septembra 2021 ob 15.00 uri tastepoint. by IFF • Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na —Facebook in YouTube profilih Radia Ptuj OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV . OTOK VIS (24.-29. 9. 2021] Rezervirajte čim prej, da ne zamudite 5 dni brezskrbnih počitnic z družbo Radio-Tednik Ptuj in skupino ATP! [J ATP AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI radioPTUI Štajerski MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO □o ponedeljka zjutraj □o 9. ure ZA PETKOVO IZDAJO do Četrtka zjutraj do 9. ure majda.segula@radi»tednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radio-tednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski Lepi spomini bledijo! ne Spomnite se dogodkov, kiso zaznamovali vas ali vase bližnje, insinaročite arhivsko številko Štajerskegatednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Za zdravo pitno vottovHsfoiah Milan KnwwKkaWsial rä sEirelani meiMrf^lwBa imZKSIM» a»tfo»otrar)a#i todeiflsinstefia Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Štajerski 1 rEDNI K www.tednik.si Stajerskitednik 1 .Stajerskitednik Rezervacije: skupina ATP, Domino center Ptuj, 070 244 150, patncija.atp@gmail.com. ■ i "ii r r i "i "" Na voljo mobilni aplikaciji Radio Ptuj in Štajerski tednik za iOS in Android naprave Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embal je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. torek • 24. avgusta 2021 Oglasi in objave Štajerski 23 LEKARNE PTUj Svet javnega lekarniškega zavoda Lekarne Ptuj je na podlagi Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, z nadaljnjimi sprem. in dopol.), Zakona o lekarniški dejavnosti (Uradni list RS, št. 85/2016, z nadaljnjimi sprem. in dopol.) in Odloka o ustanovitvi javnega lekarniškega zavoda Lekarne Ptuj (Uradni list RS, št. 1/2019) na seji 17. 6. 2021 sprejel sklep o razpisu delovnega mesta za direktorja javnega zavoda Lekarne Ptuj. Kandidat za razpisano delovno mesto mora izpolnjevati sledeče pogoje: • biti mora magister farmacije, • imeti mora izkušnje s področja vodenja in upravljanja, • ni hkrati član sveta zavoda istega ali drugega javnega lekarniškega, zdravstvenega ali socialnovarstvenega zavoda, • ni v delovnem ali pogodbenem razmerju pri pravnih ali fizičnih osebah, ki opravljajo dejavnost izdelovanja zdravil ali dejavnost prometa na debelo z zdravili, nima lastniškega deleža ali lastništva z možnostjo vpliva pri proizvajalcu zdravil oziroma pri delodajalcu, ki je s temi osebami povezana družba v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe, • ni pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in ni bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev in izpolni druge pogoje, določene z aktom o ustanovitvi. Direktor bo imenovan za mandatno dobo petih let. Pisna prijava naj vsebuje dokazila o izpolnjevanju pogojev, kratek življenjepis in predlog razvojnega programa javnega zavoda Lekarne Ptuj za mandatno obdobje. Prijave pošljite v 10-ih dneh po objavi razpisa v pisni obliki na naslov: Lekarne Ptuj, Trstenjakova ulica 9, 2250 Ptuj, z obvezno navedbo: »Razpis za direktorja zavoda«. Kandidati bodo o izboru obveščeni vzakonsko predpisanem roku. V besedilu razpisa uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške. Svet zavoda Lekarne Ptuj SVET ZAVODA OŠ LJUDSKI VRT ŽUPANČIČEVA 10 2250 PTUJ, razpisuje delovno mesto RAVNATELJA (m/ž) Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 - ZUJF in 57/12 - ZPCP-2D in 47/15; ZOFI--NPB19). Kandidat mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let. Predviden začetek dela bo 01.01. 2022. Za čas mandata bo z njim sklenjena pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu ravnatelja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o: izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem ravnateljskem izpitu, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku), pošljite v zaprti ovojnici vosmih dneh po objavi razpisa na naslov: Svet zavoda OS Ljudski vrt Zupančičeva 10 2250 Ptuj z oznako »Prijava za razpisano mesto ravnatelja« Kandidat mora k prijavi priložiti program vodenja zavoda za mandatno obdobje in kratek življenjepis v obrazcu europass. Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli vzakonitem roku. Štajerski tednik " časopis znajboijšimiregijskimizgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Dabosteizvedeiiprvu www.tednik.si Hilda Jenič, roj. Vnuk, Ptuj, Zagrebška c. 95, roj. 1933 - umrla 11 avgusta 2021; Marija Petrovič, roj. Mlinaric, Bukovci 2a, roj. 1926 - umrla 11. avgusta 2021; Stanislav Čuš, roj. Grlinci 7, roj. 1936 - umrl 11. avgusta 2021; Marjan Slameršek, Zgornja Haj-dina 137, roj. 1958 - umrl 11. avgusta 2021; Bojan Klinkon, Ptuj, Langusova ul. 21, roj. 1949 - umrl 13. avgusta 2021; Slavica Prosenjak, roj. Cvetko, Ptuj, Čarmanova ul. 8, roj. 1950 - umrla 14. avgusta 2021; Zvonimira Janžekovič, roj. Kekec, Orešje 38, roj. 1938 - umrla 15. avgusta 2021; Ana Jeromel, roj. Skok, Ptuj, Slovenski trg 3, roj. 1939 - umrla 15. avgusta 2021; Jožefa Kukovec, roj. Pišek, Zgornja Hajdina 173, roj. 1934 - umrla 15. avgusta 2021; Janez Klemenčič, Moškanjci 85c, roj. 1938 - umrl 15. avgusta 2021; Nada Toplak, roj. Skok, Ptuj, Golobova ul. 7, roj. 1962 - umrla 16. avgusta 2021; Franc Selinšek, Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 8, roj. 1947 - umrl 16. avgusta 2021; Marija Klemenčič, roj. Bombek, Mihovci pri Veliki Nedelji 94, roj. 1933 - umrla 17. avgusta 2021 Mali oglasi STORITVE Hvala ti, mama, za rojstvo, življenje, hvala za čast, za ljubezen, skrbi. Hvala za bisere, stkane v trpljenje, mama, naj večno ti lučka gori. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in sestre Marije Petrovič IZ BUKOVCEV 2A se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrekli sožalje. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala govornici, pevskemu zboru in zastavonošema. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala. Njeni najdražji PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 1 70. PO NAROČILU prodajamo vsak teden sveže svinjske polovice, manjše pakete mesa po 10 kg ali meso po kosih. Prašiči so iz domače lastne reje, zakol se opravlja v klavnici, tako da je meso veterinarsko pregledano. Kmetija Požegar, Bišečki Vrh 30a, predelava in prodaja mesa. Informacije na telefon 041 212 408. SPOMIN 23. avgusta je minilo 10 let žalosti, odkar nas je zapustila draga mama, babica in tašča Anica Plohl BRATISLAVCI 62 Hvala vsem, ki prižgete sveče in prinašate cvetje ter z lepo mislijo postojite ob njenem grobu. Žalujoči: otroci in vnuki KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, 20-tedenske, že v začetku nesnosti, prodajamo, in peteline štajerce. Možnost brezplačne dostave. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. PRODAM tri teličke simentalke: staro 9 tednov in dve stari 4 mesece in bikca simen-talca, starega 12 dni. Tel. 070 250 441. Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.s ^^^twdidmaM dopuit v ^adia-Srednul mi^^P^ VELA LUKA - KORČULA (5. - 10. 10. 2021) tóaí ¡53* .•-Si-*. TOREK, 24. aveust 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Zlati časi, kam hitite 11:00 Utrip Ormoža 12:10 Mic prodajno okno 13:10 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 3. SNL; Dravograd - Šmartno 20:00 Koncert KUD Študent 2016 21:30 20 let ŠD Podlože 22:00 Mic prodajno okno 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK SREDA, 25. aveust 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 TV prodajno okno 10:00 50 let PGD Slovenja vas 11:30 30 let KUD Franc Ilec Loka-Rošnja 13:40 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Poroka z dolarji 19:30 MIC prodajno okno 20:00 Srečanje CPZ na Hajdini 2017 21:30 3. SNL; Marjeta - Pesnica 23:00 Video strani TV program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.si kontakt: 02 754 00 33; 041 618 044; www.siptv.si ČETRTEK, 26. avaust 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 TV prodajno okno 09:00 Pesem nas združuje, Benedikt 2015 11:15 MIC - TV prodaja 12:15 Alfi po Sloveniji in svetu 13:15 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 27. praznik Občine Juršinci 19:00 Območna revija plesnih skupin, 2018 20:00 Koncert Moškega okteta Dornava 2013 21:00 50 zlata žetev na Polenšaku 22:00 TV prodaja 23:00 Video strani «¡V* datum odhoda 5.10.2021 ob 23. uri - vrnitev 10.10.2021 - živa g/asba vse dni izleta tftt^srsr -vsak večer družabne igre 'n velika nagradna igra Rtm irajte čim prej, da ne zamudite 5 dni brezskrbnih počitnic z družbe Radio-Tednik Ptu in skupino ATP! /J ATP ^DioPTUI štajerski TEDNIK^ AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI Rezervacije: skupina ATP, Domino center Ptuj, 070 244150, patricija.atp@gmail.com. Ptuj • Zgode in nezgode mestne tržnice Padla tudi razstava Junija lani so na platoju mestne tržnice na desetih obojestranskih panojih v sliki in besedi predstavili kulturno dediščino Ptuja, zgodovino in kulturo mesta ter bogastvo turistične ponudbe. Foto: Črtomir Goznik Razstavo na platoju mestne tržnice so odprli lani junija. 18. avgusta pa je „padla" iz neznanih razlogov. Razstava na prostem z naslovom številne podobe Ptuja tako obiskovalcem ponuja zanimiv vpogled v ptujsko in zgodovinsko dediščino. Ta je še eno darilo MO Ptuj ob 1950. obletnici prve pisne omembe Ptuja v antičnih pisnih virih. V dobrem letu je vzbudila veliko zanimanje med obiskovalci mesta. Zato je bilo toliko večje presenečenje, ko se je 18. avgusta znašla na tleh. Upravljavec jo je po obvestilu občana nemudoma ponovno postavil. Razlage o tem, zakaj je padla, pa za zdaj nima. Prepričani pa so, da padca ni povzročil veter, temveč je to po vsej verjetnosti nekdo storil iz objestnosti. MG Podlehnik • Nova žrtev cest Umrl motorist V naselju Zakl v občini Podlehnik se je v soboto popoldne smrtno ponesrečil voznik mopeda. Foto: F. A./112 Ptuj Po navedbah Uprave RS za zaščito in reševanje je nekaj po 15. uri zapeljal s ceste, trčil v drevo in se huje poškodoval. Kljub oživljanju je 40-letnik podlegel poškodbam. Po dosedanjih ugotovitvah je mopedist v blagem levem ovinku zapeljal desno z vozišča in približno meter od roba trčil v drevo. Uporabljal je nehomologirano zaščitno čelado, so sporočili iz policijske uprave Maribor. Policisti bodo pristojnemu tožilstvu podali poročilo. Zaradi ogleda kraja prometne nesreče je bila lokalna cesta zaprta za ves promet do 17.40. Letos je na cestah na območju mariborske policijske uprave v 14 prometnih nesrečah umrlo 14 ljudi. V primerljivem obdobju lanskega leta je v desetih prometnih nesrečah umrlo 11 ljudi. sta Ptuj • Od srede naprej spremenjen pogled na ptujsko veduto Jutri bo padel Koteks Predvidomajutri, v sredo, se bo začela rušitev objekta na Dravski ulici na Ptuju, nekdanjega Koteksa. Dela naj bi končali do konca meseca. Pogled na ptujsko veduto bo poslej precej drugačen. Jutri se začne rušitev Koteksa. Ne glede na izražene polemike in dileme posameznikov so se na ptujski občini odločili nadaljevati s planom in porušiti praktično povsem dotrajano in podirajočo se stavbo nekdanje Stare usnjarne. Objekt, ki je postavljen tik ob Dravi, bo začel padati jutri. Rušitev bo (z davkom) stala 58.500 evrov, izvajalo pa jo bo podjetje Hidrokop. V tej fazi bo šlo le za odstranitev objekta in odvoz ruševin. Objavi informacije, da Mestna občina Ptuj sploh načrtuje rušitve-na dela na tem območju, je sledilo kar nekaj burnih odzivov. Stališča okrog tega, ali je to smiselna poteza ali ne, so deljena. Podlaga za rušitev je sicer mnenje ministrstva za kulturo, ki je bilo izdano na podlagi strokovnih ocen. Občina je v upravnem postopku dokazala dotrajanost in poškodo-vanost objekta. S statičnega vidika naj bi objekt predstavljal veliko nevarnost. Približno sto nasprotnikov namere za rušitev pa je junija letos na ptujsko županjo Nuško Gajšek naslovilo dopis z apelom, naj tega načrta ne izpelje. Županja zatrjuje, da je to potrebno in smiselno tako z vidika varnosti kot financ. Za obnovo bi namreč po nekaterih ocenah potrebovali več kot deset milijonov evrov. Je pa Gajškova zagotovila, da bodo na javnem natečaju zahtevali, da se nova stavba zariše v enakih gabaritih in podobnega videza kot obstoječa: »Zavedamo se, da bo pogled na veduto drugačen, ampak zdaj dejansko ta objekt podobo mesta le kazi in predstavlja nevarnost za vse.« Najbrž bomo res potrebovali nekaj časa, da se navadimo na nov pogled na Ptuj, na novo veduto. Je pa velika resnica, da nam trenutno stanje objekta ob Dravi nikakor ne more biti v ponos. Prej kot kulturni dediščini je namreč podoben osta-linam povojnih objektov. Dženana Kmetec Ministrstvo za kulturo: "Ne gre za kulturni spomenik" Na odprto pismo nasprotnikov rušenja seje odzvalo tudi Ministrstvo za kulturo. Med drugim so pojasnili, da gre za objekt profane stavbne dediščine, ki sam po sebi ni kulturni spomenik. „Ministrstvoje pri preučitvi celotne dokumentacije v tem postopku ugotovilo, daje obravnavani objekt žal že vrsto let slabo vzdrževan, da z vsakim letom bolj nezadržno propada in je posledično v vedno slabšem gradbenem stanju, kar zmanjšuje možnosti za njegovo ohranitev, povečuje stroške za vzpostavitev uporabnosti objekta in njegovo oživitev ter hkrati predstavlja neposredno nevarnost za ljudi in premoženje," so argumentirali svojo odločitev. Zapisali so sicer, da obžalujejo rušitev in odgovornost, da je do tega prišlo, preložili na MO Ptuj, ki da ji v preteklem desetletju ni uspelo prenoviti objekta in zanj zagotoviti vsebine. Leta 2011 je ministrstvo enak predlog - za odstranitev objekta - zavrnilo, tokrat so z njim soglašali. Slovenija • Kršitev izplačila regresa letos več kot lani v celem letu Delavec mora regres iztožiti pred delovnim sodiščem Poletje je čas dopustov, dopusti pa so neločljivo povezani z regresom, ki ga zakon priznava zaposlenim. Delodajalcev, ki so izplačevali plače, ne pa regresa, je bilo lani po podatkih Fursa 13.759, letos pa 14.889. Inšpekcija je do zaletak tega tedna zaznala že več kršitev izplačila regresa kot lani v celem letu, a izplačil ne more odrediti. Pravico do regresa delavec po zakonu o delovnih razmerjih pridobi s pravico do letnega dopusta. Regres mora biti izplačan v denarju, če ni s kolektivno pogodbo dejavnosti določeno drugače. Če ima delavec pravico do dopusta, ima vedno pravico tudi do regresa. Po zakonu se mora regres delavcu izplačati najpozneje do 1. julija tekočega koledarskega leta, v primeru nelikvidnega poslovanja pa lahko delodajalec izplača regres do tudi kasnej, a na vsak način do 1. novembra tekočega koledarskega leta. Kot so pojasnili na Finančni upravi RS (Furs), na podlagi zbranih podatkov obrazca za izplačilo regresa za leto 2020 ni predložilo 30.815 delodajalcev za 80.237 delavcev, za leto 2021 pa 24.195 delodajalcev za 81.090 delavcev. »Med navedenim številom delodajalcev so tudi taki, ki so regres sicer izplačevali, vendar ne (še) vsem delavcem,« so ob tem opozorili na Fursu. Kot je poudaril glavni inšpektor za delo Jadranko Grlic, iz Fursovih podatkov ni mogoče ugotoviti, »če in katera kolektivna pogodba omogoča morebitno poznejše izplačilo regresa zaradi likvidnostnih težav delodajalca«. Inšpektor tako ne more zaključiti, da je delodajalec v prekršku, dokler ne opravi nadzora pri njem. Po Grličevih besedah pa inšpektor tudi tedaj, ko zazna kršitev 131. rRS0^° OGLASN člena zakona o delovnih razmerjih, »ne more izterjati neizplačanih denarnih terjatev«, tako da lahko delavec poplačilo uveljavlja le neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem, pri čemer vse terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let. Delavec lahko sicer v sodnem postopku uveljavlja tudi zakonite zamudne obresti. Ne glede na to, da inšpektorji ne morejo Foto: Sta/M24 odrediti izplačila regresa, pa delodajalci po njihovem obisku regres običajno poplačajo, kažejo izkušnje inšpektorata s terena. Število kršitev 131. člena zakona o delovnih razmerjih je letos visoko in je že preseglo lanskega. Do sredine tega tedna so jih inšpektorji za delo našteli 2634, lani v celotnem letu 2603. Sta o o o ""•C?* O* Rojstva: Jožica Plohl, Cvetkovci 45, Podgorci - deklica Zala in deklica Zoja; Karin Dobaj Brodnjak - deklica Paulina; Clarisa Bezjak - deklica Zala; Tamara Zupanič - deček Nai; Mateja Fuks - deček Gal; Urša Kac - deček Lovro; Sabina Plemenič - deklica Katarina; Lea Florjanič Hace - deklica Nika; Laura Planinšek - deček Amadej. Poroke - Ptuj: Matej Kozel in Saša Fras, Placar 24; Štefan Ferčec in Iva Cizerl, Njiverce, Cesta na Hajdino 22a; Vinko Peklaj, Polhov Gradec 59, in Gabrijela Pesek, Slovenja vas 4; Blaž Breg, Maribor, Antoličičeva ul. 20, in Inna Magdenko, Nova vas pri Ptuju 117; Aleš Rojs, Dravinjski Vrh 5d, in Blanka Sekol, Maribor, Nikova ul. 8; Primož Rižnar, Rotman 14, in Martina Nedeljko, Bodkovci 14. Cp* Poroka - Ormož: Nino Munda in Doroteja Moravec, Vičanci 87a. w - -Cb o „ * * Ste O "'_ Cb Zrel grozd Jerneja (24.) dobiti, dosti bo sladkega mošta za piti. Danes bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, zjutraj bo po nekaterih kotlinah megla. Popoldne bodo predvsem v vzhodni polovici države možne plohe in posamezne nevihte. Na Primorskem bo pihala večinoma šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, ob morju do 20, najvišje dnevne od 17 do 22, na Primorskem do okoli 27 °C. 4-dnevna napoved za Podravje [ Torek i Sreda Četrtek | Petek I 25.08.2021 26.08.2021 % % % % KSfl 14 14 14 KSfl 15 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 22 20 25 19 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan A i> 1 H1roslvetra34m/s Hitrost «elra3.2mfe Hitrost vetra2.1 m/s J Hitrost vetrai 2m/s Foto: CG Vir: ARSO