I I i RUP WO TV 0 1 eritev v občini i u I N rezu ros ] p; r y7 f_ "T '—/-Jj-rr—r-r ¡¡i/I ftA^vlo RAZPRODAJA _ SCOTTUSfi jmSBTOS koles [n raa bhmes uriu vvi s OPREME HM mm^mmm,^ oSUSg Tisti iztoki, ki so bili v času vzorčenja aktivni, so vplivali na strupenost Grosupeljščice, predvsem kritična je bila strupenost na koncu Grosupljega. V Rožni dolini smo izmerili onesnaževanje Grosupeljščice na več mestih, od mosta na Adamičevi cesti naprej, pa vse do konca naselja. Problematični so bili tudi iztoki iz novo nastajajoče gospodarske cone ob avtocesti in nove pozidave na drugi strani ceste Ob Grosupeljščici. Na karti je prikazana ocena kakovostnih razredov na podlagi fizikalno-kemijskih analiz od leta 1998 do 2003. Iz ocene lahko povzamemo, da je potok Bičje pod Spodnjo Slivnico v katastrofalnem stanju, v precej slabem stanju pa je tudi potok Šica v Račni. Ostali potoki iz ocene sicer kažejo solidno stanje, vendar je potrebno upoštevati, da večina parametrov, potrebna za natančnejšo določitev kakovosti, ni bila izmerjena, predvsem manjkajo mikrobiološki in saprobiološki parametri. Ocenjeni kakovostni razredi se lahko uporabljajo le kot indikacija stanja. Kakovostni razredi površinskih vod v občini Grosuplje glede na fizikalno^ kemijske analize 1998-2003 1998 2000 1998 i o oo ZOOI 2001 2001 2001 200 2 2002 2002 2002 2003 2003 2003 2003 .. Potokxy-k^V^K^^Šreirž lob,1 T O Legenda: - rdeča -voda/iztok je bil v času vzorčenja strupen; - rumena-voda/iztok je bil v času vzorčenja na meji strupenosti - zelena - voda/iztok v času vzorčenja ni bil strupen. Kakovostni razredi vodotokov 1. kakovostni razred 1998 1000 L- V 2001 ■ } 2001 2002 4M ZOOZ ' % 2003 2003 Potok Šica 1. -2. kakov ostni razr e d 2. kakovostni razred 2.-3. kakovostni razred 3. kakovostni razred 3.-4. kakovostni razred 4. kakovostni razred PRISPEVEK: Inštitut za fizikalno biologijo -Maja Berden Zrimec Alexis Zrimec Glasilo prebivalcev občine Grosuplje / letnik XXXII / številka 1-2 /j'anuar--febr.uairii2t0B6 ¿s*-« NADALJEVANJE NA STRANEH ZA EKOLOGIJO OGLASI Zgodbe o kruhu v AROBNA MOČ KRUHA ¿(ip.-nij.rt /Kipeli ■ j ¡lLjzi i i j, žr-';:; nnfc, f,1)! le i i,"i JHoiiv ¿■.iniiJiVfi ■;■'■:■ <'.'u/^itJ.■vttiii.i/j .■af.vj" Vi ji J i ¿TVi" L''VLI'!'.11: .ViOL1, ffi^gifflFjS^iBp.' L'i-ii-iJUU.YJ L' ¿J! L:.' /.'/i .■'LJiŽj'. J ■' .-^ic i ijrai" .VJ i O f.-. ■: -V ^ -5 ,0 uVj ,'j ...ij .'. .MJ /.im, i: i fjca/ji B NA VTiATA JF 7.F GTASNO POTU K A T. PHA^NlON I DliCiiiMljLEij MBSiiC, KO JH TUDI PEKA POSEBNO PRAZNIČXA. MlKI.AV/ J K ^ SLADKIMI 1 >IJ SKOVAMl ¿h iL:\ZVL£LLIL-\Af:yiLAjSL, N A |1AOLJ Si KKU11 PA. JE NASTAJAL OKU.OG EOZICA. V TEM ČASI. J K> S" L" K V [ L.N I H SU>VKNSKIH POKRAJINAMI PRIPRAVLJALI POSLBLN .KRUH, ZA KATEREGA SO VERJELI, DA EVIA oakobno ¡vioo. Poimenovale so o a ZELO RAZLIČNO: BOŽIČNIEj POPRTNJAK Al J ]NOTRTMfK IN TUDI ZU^NJAK. B.friphtik, ptiprtnik. norjrtniai; :lIi jšiipnjjtcnO mmo L^zlkna imena kiL:f^"ki ■ ji zamejiI i i/, bile [iiolie. jlljl: itl mleku cer ¡^fi hqftčHjD -uKTAsili s tfljienimi MjjL""ic!irr.: V padSbi ptici« iv in cvtruji Hs#isi giiKpLKlinjil je pnprmik n j vidno spekluv pre(Š hbiičen^ piivetnila na (nia^ in pukriin h jirorn, md iudi njcffi^ij in:e. Ntdocaknie:ie£j hci tira n i rlo iiiižicjj n a 3 oločen pnaj.nični (L^n. Ko..it je d mina Tin pmzivčno jijj"r» iliralt j-gospodinja če7er;j naT^dili; t"i kriie in pp nato nrdcliiti fidSifičjo kose. Xac, j wriiioienii>, di ima mko priprirvfien kruh l^i i-n h n o moč iudi dan^. •i a ¿-i a ¿Pekarna (jrosupije NAMESTO UVODA, GROSUPLJE - MESTO KAKO MLADI PREŽIVLJAJO SVOJ PROSTI ČAS ? Tragedija pred diskoteko Lipa je pretresla vso slovensko javnost. Veliko je bilo napisanega in tudi povedanega. Naša skupna dolžnost in odgovornost je, da poiščemo VZROKE. Zakaj se je to zgodilo? Šele potem, ko bomo natančno ugotovili VZROKE, BOMO LAHKO OBLIKOVALI STRATEGIJO ZA PRIHODNOST, DA SE KAJ TAKEGA NE BI NIKOLI VEČ ZGODILO. Ne mislim razpravljati o nalogah vrste inšpekcij, raznih varnostnih služb, policije, sodnikov za prekrške, o delu pravne države, saj vsi zelo spretno prelagajo odgovornost drug na drugega. Tudi sama se sprašujem, kaj je v tej tako glasni diskoteki, kjer so bili prisotni alkohol, mamila, bučna glasba... in še kaj, ta večer počelo toliko mladih in mladoletnih. Prav gotovo je odgovor, da smo vsi soodgovorni za zdravo in kvalitetno odraščanje otrok in mladostnikov. Pa poglejmo v kakšnem okolju odrašča današnja mladina v najbolj občutljivem obdobju otrokovega razvoja - to je obdobje osnovne šole in tudi obdobje srednje šole: Kaj se dogaja v mnogih družinah: - Velika odsotnost staršev, predolgi delovni čas, lov za zaslužkom ali za preživetjem. - Slabi družinski odnosi, beg z doma. - Premalo določene odgovornosti, dolžnosti in pravice članov družine. - Premalo vsakodnevnih pogovorov, skupnega reševanja problemov. - Različni tipi družin: trde, mehke, prožne - iskati pravo mero. - Preveč svobode in prehitro odraščanje. - Žal je v mnogih družinah bistvena vrednota »denar«. - Mnogo preveč je razpadlih zakonov. Veseli pa smo lahko, da so mnoge slovenske družine zelo kvalitetne, da se starši zavedajo svojega poslanstva, kaj pomeni biti dober in odgovoren starš. V teh družinah je zdravo okolje in vzdušje, iz katerega lahko otroci črpajo vse tisto, kar potrebujejo za kvalitetni osebnostni razvoj. Tako so starši s svojimi dejanji vzorniki svojim otrokom. Otroci morajo čutiti skrb staršev za njihovo odraščanje. Starši, ki čutijo skrb in odgovornost do svojih otrok, pa sledijo, kje in s kom se družijo njihovi otroci. Kaj pa se dogaja v današnji šoli?! Upam si trditi, da se je v naši šoli v zadnjih desetih letih marsikaj spremenilo. Reforma, ki so jo uvajali v osnovno šolo, je bila na marsikaterem področju premalo strokovno premišljena in do- PREDLOG SKLEPA VLADE (IZDELAN V STROKOVNIH SLUŽBAH MINISTRSTVA), KI JE MED DRUGIMI NASELJI TUDI NASELJU GROSUPLJE PREDVIDEL PODELITEV STATUSA MESTA INFORMACIJA GENERALNEGA SEKRETARIATA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE, 9. decembra 2005 Glej predlog Vladi RS (DESNO)! OBRAZLOŽITEV K PREDLOGU SKLEPA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE O PODELITVI STATUSA MESTA NASELJEM V REPUBLIKI SLOVENIJI I. UVOD Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) (v nadaljnjem besedilu: ZLS) v 15. a členu določa: »Mesto je večje urbano naselje, ki se po velikosti, ekonomski strukturi, pre-bivalstveni gostoti, naseljenosti in zgo- delana. Vzgojno-izobraževalni sistem je dinamični sistem, ki se mora prilagajati razmeram in potrebam časa, vendar mora sloneti na modelu uresničevanja vrednot v skladu s sood-nosom: glava-srce-roka, oziroma: misliti-čustvovati-delovati. Devetletna osnovna šola pa je danes v pretežni meri pravno-administrativna ustanova in v mnogo manjši meri vzgojno-iz-obraževalna institucija. Danes mora šola upoštevati 32 pravilnikov in 87 zakonov. Vse je z vrha predpisano, učitelji in ravnatelji morajo delati po strogih navodilih-predpisih -receptih. Na ta način je šola zgubila svojo dušo, pogoji za ustvarjanje dobrih medsebojnih odnosov, za razvijanje čuta pripadnosti šoli in skupnemu reševanju problemov pa so otežkočeni. Kaj se je v naših šolah porazgubilo, kar je včasih že bilo (to je prinesla reforma); Današnja šola premalo skrbi za celostni razvoj otroka na: intelektualnem, moralnem, vrednostnem, čustvenem, duhovnem in delovnem področju. Ni pomembna le izobrazba, lahko je nekdo trikratni doktor znanosti, če je kot osebnost razvalina, si s takim človekom družba ne mora nič pomagati: - Danes so v mnogih šolah zamrle zelo pomembne dejavnosti: -družbeno koristno delo - urejanje učilnic, čiščenje okolice šole, pometanje igrišč, sajenje rož... (ponekod to šole danes že ponovno uvajajo). - Učenci-dežurni med odmori, skupaj z dežurnimi učitelji, (danes imamo v mnogih šolah varnostnike). V nekaterih šolah so opustili dežurstvo učiteljev in učencev, saj menijo, da je dovolj, da imajo varnostnike. Varnostniki pa nimajo nobenega pedagoškega in psihološkega znanja in niso usposobljeni za kakršno delo z mladimi. - Pomoč v jedilnici... - V veliki meri je izginila medsebojna prijateljska pomoč (boljši učenci so po pouku pomagali slabšim) - V veliki meri so zamrle interesne dejavnosti. Šolske telovadnice se v večjih mestih oddajajo. Učitelji športne vzgoje so vključeni v različna društva in tam izvajajo športne aktivnosti za mlade. Dodatno služijo denar. Učenci, katerih starši nimajo denarja, se ne morejo vključiti v te dejavnosti. V veliko preveliki meri razvijamo tekmovalni šport, primanjkuje rekreacije. - Mnoge šole nič več ne organizirajo izletov, ekskurzij, šolskih plesov, daljših sprehodov. Plesi so pogosto organizirani v stilu diskotek, brez družabnega in kulturnega programa, kar to obliko sprostitve zelo osiromaši. To je zelo velika škoda, saj so bile to priložno- dovinskem razvoju razlikuje od drugih naselij. Mesto ima več kot 3000 prebivalcev. Naselje dobi status mesta z odločitvijo vlade.« Podelitev statusa mesta posameznemu naselju ne bo imela finančnih posledic za državni proračun, niti za proračune občin. Status mesta je za posamezno naselje in lokalno skupnost simbolnega značaja. Predlog sklepa je Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko pripravila zaradi uresničitve oziroma uveljavitve določbe tretjega odstavka citiranega zakonskega člena, po katerem dobi naselje status mesta z odločitvijo vlade. Sprejem tega sklepa je povezan z ugotovitvenim sklepom, s katerim je Državni zbor Republike Slovenije ugotovil, katera naselja v Sloveniji imajo status mesta, v skladu s predpisi, veljavnimi v času podelitve (Sklep je objavljen v Uradnem listu RS, štev. 22/00). Po ugotovitvi Državnega zbora RS imajo status mesta naslednja naselja: Ajdovščina, Bled, Bovec, Brežice, Celje, Črnomelj, Domžale, Gornja Radgona, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Koper, Ko- sti, ko so učitelji učence spoznavali z vseh zornih kotov in tudi pri pouku potem lažje delali. Razvile so se mnoge zasebne firme, ki vse to izvajajo namesto šol, seveda za protiplačilo in pogosto brez prave duše. Seveda tega ne moremo posplošiti - vedno obstajajo svetle izjeme. - Ustanovili smo mnogo Centrov šolskih in obšolskih dejavnosti, v njih zaposlili 270 delavcev (vsak stane 5 milijonov na leto). Ko otroci iz posamezne šole odidejo v CŠOD, nastajajo dvojni stroški (delavci centra in učitelji matične šole). - Eden od glavnih ciljev prenove in uvedbe devetletke (izbirni predmeti, ni-vojski pouk, CŠOD.. ) je bil, da bodo vsi učitelji imeli dovolj ur. Nihče pa se ni vprašal, koliko pa je obremenjen otrok. Prav je, da imajo učitelji dovolj ur, vendar je treba dati učiteljem ure tudi za vzgojno delo z učenci. - Današnja šolska zakonodaja posredno vzpodbuja nasilje v šoli (natrpani učni načrti, preveliko število predmetov, izbirni predmeti, tri ocenjevalna obdobja, nivojski pouk, Pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev.. .) Vse to povzroča slabo počutje učiteljev, učencev in staršev. To pa so dobri pogoji za slabe medsebojne odnose. V takih pogojih pa ima najrazličnejše nasilje dobre pogoje. - V naših šolah narašča nasilje, tekmo-valnost-grebatorstvo, lov za ocenami... Tudi današnja pretirana potrošniška družba ne daje dobrih pago-jev za kvalitetno odraščanje naše mladine. Kaj je edini cilj naših diskotek: zaslu-škarstvo, lov za denarjem. Toči se alkohol, prodajajo se mamila... Ali se res ne znajo mladi sprostiti in prijetno zabavati brez alkohola, drog in drugih poživil? Kje so vrednote? In danes odvetnik lastnika diskoteke Lipa javno grozi zaradi izpada dohodka. Kje so zatajile v naši družbi obče-človeške vrednote? Vrednote so vedno obstajale. Zatajili smo mi kot posamezniki in družba. Prav to se moramo vprašati vsi. Kvaliteta vsake države je odvisna od kvalitete njenih državljank in državljanov. Ti pa se najprej oblikujejo v družini in šoli, nato pa tudi v širši družbi in tudi pod vplivom medijev. Prav zato, da bi javnost opozorili na številne pereče odprte probleme, ki se tičejo vzgoje in izobraževanja, smo v začetku leta 2004 ustanovili društvo Pobuda za šolo po meri človeka. Pred ministrom Zverom je zdaj zelo težka in odgovorna naloga. Veseli pa smo, da je ministrstvo pod njego- TO stanjevica ob Krki, Kranj, Krško, Laško, Lendava, Litija, Ljubljana, Ljutomer, Maribor, Metlika, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radeče, Radovljica, Ravne na Koroškem, Sevnica, Sežana, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Šoštanj, Tolmin, Trbovlje, Tržič, Velenje, Višnja Gora, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Žalec. Mesta, ki so navedena v citiranem sklepu, ki ga je Državni zbor RS sprejel v skladu z določbo tedaj veljavnega četrtega odstavka 15. a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94-odl. US, 45/94-odl. US, 57/94, 14/95, 20/95-odl. US, 63/95-obvezna razlaga, 9/96-odl. US, 44/96- odl. US, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 59/99-odl. US, 70/00), niso obravnavana v tem predlogu sklepa. Pri pripravi predloga, kateremu naselju v Sloveniji naj Vlada RS podeli status mesta, so bila upoštevana določila prvega in drugega odstavka 15. a člena ZLS. Dosledno je upoštevana določba, NADALJEVANJE NA NASLEDNJI STRANI vim vodstvom zelo kmalu spoznalo, da je treba določene zadeve nujno spremeniti. Na tem se zelo intenzivno že dela in se pripravljajo spremembe (avtonomija učitelju, avtonomija ravnatelju, vrniti ustvarjalnost, več vzgojnega dela, spremembe na področju učbenikov, nivojskega pouka, izobraževanja učiteljev... ) SKUPNA ODGOVORNOST!!! Naša skupna odgovornost in dolžnost je, da na šolah in v širši družbi zagotovimo tako okolje, iz katerega bodo mladostniki lahko črpali vse tiste vrednote, ki so pomembne za srečno in kvalitetno odraščanje: - Telovadnice v popoldanskem času morajo biti na razpolago učencem, učiteljem in njihovim staršem za najrazličnejše kulturne, športne in plesne dejavnosti. - Šole naj organizirajo kvalitetne interne plese s kulturno-umetniškim programom, tudi odprte plese, kamor povabijo še sosednje šole. Na takih plesih so dežurni določeni učitelji, učenci in tudi starši. Prav gotovo pa mora biti v tem času na šoli tudi hišnik, če je potrebna pomoč (izpad elektrike...). - Šole naj v mnogo večji meri ponudijo učencem kvalitetne interesne dejavnosti. Vsak učenec naj bo vključen vsaj v eni interesni dejavnosti na šoli. Šola pa naj vsako letu tudi naredi analizo, kako so učenci aktivni tudi zunaj šole, v različnih društvih. -Šole si naj prizadevajo, da učenci razvijajo svoje interese in sposobnosti. Omogoči naj socialno šibkim otrokom tudi vključevanje v glasbene šole, športne in plesne aktivnosti. -Šole naj organizirajo več prireditev na šoli, kjer učenci nastopajo in prikazujejo svoje uspehe. - Šole naj v mnogo večji meri razvija zdravo rekreacijo (kolesarjenje, športni dnevi, pohodi, ekskurzije.) Učenci naj spoznavajo lepote naše domovine. Na vse te dejavnosti naj povabijo tudi predstavnike staršev. - CŠOD naj za vikende ponudijo šolam in staršem (vikend pakete). Ponudijo naj vikend programe za učence in dijake, kamor lahko starši (če so odsotni ali s čim dragim obremenjeni) pošljejo otroka v CŠOD, Tam je dovolj kadra* - Šole morajo zagotoviti, da bodo naša igrišča varna. Možnosti obstajajo, študentje Fakultete za šport bi lahko v okviru svoje obvezne prakse bili v poletnem času na igrišču in usmerijali dejavnosti. - Šole naj organizirajo družbeno-korist-no delo, s tem pri učencih razvijamo delovne navade, čut pripadnosti šoli... januar-februar 2006 - Na šolah bi bilo koristno organizirati različne učne delavnice (prostor za učenje, učno pomoč, tečaji učnih tehnik... ) - Z učenci zadnje triade in srednješolci bi bilo zelo koristno organizirati pogovorne, debatne krožke (večeri na različne aktualne teme: vrednote, družine, odnosi med generacijami... ) - Zelo dobro je organizirati odprte roditeljske sestanke za posamezne oddelke, kjer so prisotni učenci, vsi učitelji, šolske svetovalna služba in ravnatelj. Tak sestanek vodijo predsedniki oddelčnih skupnosti ob pomoči razrednika. Odprto se pogovarjajo o LDN. Vzgojni program se izvaja skozi celotno življenje in delo šole, še posebej pa pri razrednih urah in urah oddelčnih skupnosti. Zavedati se moramo, da smo vsi dolžni in odgovorni za ustvarjanje takšnih pogojev, oblik in vsebin, ki bodo našo odraščajočo mladino pritegnile k aktivnemu sodelovanju. Le na ta način dobo zadovoljili svoje potrebe po druženju, spoznavanju in ne bodo hiteli v zakajene diskoteke, ne bodo sedeli ure in ure pred televizorji, ne bodo toliko ur posvetili računalniku. Spoznali bodo, da so stvari, ki jih šole organizirajo, zelo dobre. Šole pa se lahko povezujejo tudi z lokalnimi skupnostmi in skupaj organizirajo marsikatero dejavnost. Prepričana sem, da marsikaj tega in še marsikaj drugega posamezne šole že delajo, v večji meri šole v manjših krajih, kjer so še vedno središče kraja. Veseli smo tudi, da obstajajo mnoge oblike prijetnih druženj brez alkohola (na primer projekt "Z glavo na zabavo."). Mnoga zelo dobra in kvalitetna druženja pripravljajo in izvajajo Skavti-,Taborniki ter mnoge druge organizacije, ki jih tu ne morem naštevati... Žal društva s svojimi nekomercialnimi ponudbami težko konkurirajo vsesplošni komercializaciji prostega časa v Sloveniji tudi zaradi mačehovskega odnosa države do teh dejavnosti. Z večjo pod-poro-tudi finančno bi gotovo dobile večji razmah. Premalo se tudi te dejavnosti predstavijo javnosti, na televiziji, da bi jih mladi spoznali, se vključili, bolj povezovali in tudi sami dajali pobude. Stopimo skupaj na skupno pot in naredimo nekaj več za našo odraščajočo mladino, če jih imamo resnično radi. Pregovor pravi: Na mladih svet stoji! Torej bo od njih odvisno, kakšen bo svet v bodoče?! In prav zato je naša odgovornost še toliko večja! Angelca Likovič, podpredsednica društva Pobuda za šolo po meri človeka GROSUPELJSKI ODMEVI 3 Glasilo prebivalcev občine Grosuplje Ustanovitelj časopisa: Občinski svet občine Grosuplje Odgovorni urednik: Jože Miklič tel. popoldne 786-07-22, 786-07-21 GSM 041-98-22-33 e-pošta: jozem@siol.net Uredniški odbor: Barbara Pance, Janez Pintar, Marija Samec, mag. Tatjana Jamnik Skubic, Vera Šparovec, Matjaž Trontelj. Naslov uredništva: 1290 Grosuplje, Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50) Lektoriranje: Marija Samec Oblikovanje in fotografije: Jože Miklič COBISS-ID: 6 1 1 4 8 1 6 0 ISSN: 1 5 8 0 - 0 9 1 1 Računalniška priprava: AMSET - MACEDONI 1290 Grosuplje, Pod gozdom 3/9 Tisk: PARTNER GRAF d.o.o. 1290 Grosuplje, Kolodvorska 2 V skladu z določili Zakona o medijih (Ur. list 35/2001) je z odločbo št. 006-61 1/2002 z dne 13. septembra 2002 lokalni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 20 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno (od junija 2005 dalje) v nakladi 5.822 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. SPOROČILA BRALCEM PRISPEVKE ZA GROSUPELJSKE ODMEVE V MARCU 2006 JE TREBA ODDATI DO PETKA, 3. MARCA 2006. Nenaročeni prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katere koli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o medijih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom - pravne osebe morajo prispevek avtorizirati in dodati se žig. Avtorji besedil so po zakonu odgovorni za navedbe. Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po datumu za oddajo, ne objavljamo. V uredništvu nismo zavezani, da se z vsemi pisci prispevkov tudi strinjamo. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nena-ročenih prispevkov. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Javne ustanove imajo pravico do brezplačnih objav nekomercialnih prispevkov. Nenaročeni prispevki bralcev in pravnih oseb ter PR prispevki se ne honorirajo. Če želite posamezno gradivo vrnjeno, priložite ustrezno kuverto z znamko in na njej napisan vaš poln naslov. Vse ostale pravice in obveznosti uredništva in sodelujočih ureja ODLOK O USTANOVITVI IN IZDAJANJU LOKALNEGA ČASOPISA GROSUPELJ-SKI ODMEVI (št. 006-1/95-1), ki je bil sprejet na seji Občinskega sveta občine Grosuplje dne 30. 10. 2002. NAVODILA ZA PRIPRAVO BESEDIL Zaradi velikega števila prispevkov bralcev in zaradi žeIje uredništva, da čim večjemu številu Ijudi omogoči povedati svoje mnenje, pripombe in pobude, bomo objavljali prispevke dolge do največ 30 tipkanih vrstic (cca. 1800 znakov). Daljše prispevke bomo skrajšali ali jih ne bomo objavili. Prispevke v digitalnih oblikah je treba oddati v RTF, TXT ali DOC zapisih brez vnešenih fotografij. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printana v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt in dovolj močnem temnejšem natisu brez kakršnih koli barvnih in drugih okrasnih podlag. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedila, temveč naj bodo priložene posebej, v/pri samem besedilu pa naj bo označeno, kaj posamezna fotografija predstavlja. Krajši, na roko napisani prispevki, naj bodo čitljivi. TEHNIČNA NAVODILA ZA PRIPRAVO FOTOGRAFIJ IN OSTALEGA SLIKOVNEGA GRADIVA Fotografije, risbe in ostalo slikovno-grafično gradivo naj bodo posredovani na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih, le izjemoma so lahko tudi diapozitivi ali negativi. Digitalne fotografije naj bodo zapisane v JPG (brez stiskanja), TIF ali PDF zapisu, 300 dpi, barvne v CMYK razslojitvi. Najmanjša ločljivost glede na želeno velikost objave in motiv mora biti 180 dpi. Po sledeh »razvoja neke informacije« RiLPURUKA SLOVENIJA Slatin VI ml a HfpuW.Lr Slm+niff tj l>taln. 4*1 MU firmo- m rrpinalnn |Hillaiku- I.H'1 UuMmni,kttiiiUfu.!fi TAflm fll *J#I .510. wtefj.\ 01 4i 41 iit &frt: 1 i 92Et>5 Dalum 9. II 2004 a GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE KLOVENr/E ffr.imfoftvji ZADKVA; Sklc|a Vljule ELvpuhlikc Slovenije u pinlelilvi flfiifcM mes1« i I'.'jmii Ettpn b I iki Slüvcn i ji - pred Ior n oh ravnajo 3. Pmth™ sklepa rlftdc: Na podL^i lrdjcgu odsfuvkfl ti.a tlcnu Zakonit o lekftlm samoupravi LLsl KS. ±t. liKVOi - iuiMjnn priCiäteno hssediloj je Vlixl? RqwUike Sloveniji na svflji siji, dne .... spiej:ls naslednji sldcji: I. Vlada Republike 1iloiven]jc podeljuj? stalili mcsla. naslednjim naseljem v Republiki SUjvenrji Ccrtaiica, Dnvü^nttt, Grt^upije, Loyalst. Medvode. Men^eS. Meäca. PtevaJjc, Ribnica, fiogoSlsa Sliiiita, RuSe. Sempiicrpri Ouriti Senrjur, Trebnje. Zukznik: iiiŽlri. n. Sklep jMSm «[jati peinajMi daji po otijan v Uradnem lislu RS. 2. Fred lagati:]]: dr. Imn iAOAK, MINISTER J. Oseba, udavoma tu sinihinDii p: i|it J vo in iisklajenvsE gradiva; nttj. Rwnatl l-AVTAft, SEKRETAR Andrej ČOK.ERT, PODSEKRBTAR 4. Izjat'a ü Bedni:>rsk UC119R£ rOSTAJE ! ïZSiiluJokiimeiiianKiiioaJiM J| ITiLltriYtT IHSPPKlfiH n OBČINSKI SVET IN ODBORI januar-februar 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 8 !CENE V VRTCU PREDLOG DEJANA VUGE O ČRTANJU DODATNEGA PLAČILA PODALJŠANEGA BIVANJA SVETNIKI NISO PODPRLI. Sklep o določitvi cen programov v Vzgojnovarstvenem zavodu Kekec Grosuplje 37. redna seja OS Občine Grosuplje v sredo, 25. januarja 20- 06 Iz predloga sklepa o določitvi cen programov v vrtcih je bilo razvidno, da znašajo cene od 1. 2. 2006 dalje mesečno na otroka za dnevni program za otroke prvega starostnega obdobja (od 1 do 3 leta) 98.144,00 sit, za dnevni program za otroke drugega starostnega obdobja (od 3 do 6 let) pa 77.149,00 tolarjev. Prispevek staršev se za vsak dan odsotnosti otroka iz vrtca zniža za stroške prehrane, ki znašajo 400,00 sit na dan, popravljen z odstotkom, ki ga k ceni programa prispeva posamezni plačnik. V primeru odsotnosti otroka iz vrtca se prispevek staršev znižuje postopoma, in sicer: - za odsotnost otroka do 7 dni plačajo po odločbi, - za odsotnost otroka od 8 do 14 dni se prispevek staršev zniža na 80 % plačila, - za odsotnost otroka od 15 do 21 dni se prispevek staršev zniža na 60 % plačila, - odsotnost otroka od 22 do 30 dni se prispevek staršev zniža na 50 % plačila in - za odsotnost otroka nad 30 dni se prispevek staršev zniža na 40 % plačila po odločbi. Starši lahko koristijo dodatno varstvo otrok izven obratovalnega časa v vseh enotah vrtca od 16.30 do 17.00 ure. Staršem se zaračunava dodatno varstvo otrok v višini 500 sit za vsako prisotnost otroka od 16. do 17. ure. Zaradi organizacije dela morajo starši potrebo po dodatnem varstvu pisno napovedati en teden pred prvo odsotnostjo otroka. Svetniki pa so v gradivu za to točko dobili poleg pripravljenega sklepa tudi dve precej natančni obrazložitvi in utemeljitvi novega predloga. Prvega je pripravil Urad za družbene dejavnosti, drugega pa vrtec sam. V besedilu je tudi nekaj nazornih preglednic, iz katerih se da razločno razbrati, za kakšna povišanja gre in kako »stojijo cene« v primerjavi z nekaterimi cenami v občinah po Sloveniji. Med temi tabelami je na primer tudi tabela PRIHODKI zavoda: PRIHODKI Leto 2005 % Proračun: - občine Grosuplje 345.118.000 69 - drugih občin 15.588.000 3 Starši 138.357.000 27 Drugi prihodki 587.000 0 PRIHODKI SKUPAJ 499.650.000 100 ODHODKI pa so bili večji za dobrih 12 mio sit: ODHODKI Leto 2005 % Material 53.807.000 11 Stroški energije 13.100.000 3 Stroški storitev 38.881.000 8 Stroški dela 398.752.000 78 Amortizacija OS in drobnega inventarja 6.700.000 1 Drugi stroški 610.000 0 STROŠKI SKUPAJ 511.850.000 100 Vodja urada za družbene dejavnosti Jelka Kogovškova je v obrazložitvi navedla tudi nekaj razlogov za dvig cen. Ti so nastali zaradi dviga plač in stroškov dela. Ker se Zakon o sistemu plač v javnem sektorju še ne izvaja, je VVZ dolžan delavcem izplačati dodatke v skladu z Aneksom h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS. Ta določa povišanje dodatkov 1. julija vsako leto do uveljavitve omenjenega zakona. Dodatki, ki pripadajo delavcem od 1. julija 2005 dalje, v dosedanji veljavni ceni niso bili upoštevani. Za izplačilo dodatkov za čas od 1. julija 2005 do 31. decembra 2005 potrebuje zavod dodatna sredstva v višini 6.300.000 tolarjev. V veljavni ceni programov prav tako niso bili zajeti dodatki, izplačani za čas od 1. julija 2004 do 31. decembra 2004 v skupni višini 6.137.637 tolarjev. V predlogu nove cene je upoštevano tudi izplačilo regresa za letni dopust 2006 v višini 148.000 talarjev, kar pomeni 2 % višji regres od tistega v letu 2005. V skladu s kolektivno pogodbo za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS pripadajo delavcem prav tako jubilejne nagrade. V letu 2006 bo jubilejna nagrada pripadla 8 delavcem v skupnem znesku 850.000 tolarjev. V predlogu nove cene je predvideno tudi izplačilo odpravnine enemu delavcu v višini 978.000 tolarjev in izplačilo treh solidarnostnih pomoči v višini 410.000 tolarjev. Za povračilo stroškov za prevoz in prehrano so v predlogu upoštevali 2 % rast cen. Dvig stroškov materiala in storitev je k novi ceni prispeval 5 % porast sredstev. Višina sredstev, ki jih zavod pridobiva z veljavno ceno, za stro- ške materiala in storitev, so na ravni iz leta 2004, saj se s ceno 1. julija 2005 ta element v strukturi cene ni popravljal za rast cen. Ti stroški so porasli zlasti zaradi dviga cen kurilnega olja. V letu 2005 bo tako zavod za enako količino kurilnega olja plačal približno 2 milijona tolarjev več kot v letu 2004 (povprečne cene so višje za 35 %). Dvig stroškov amortizacije drobnega inventarja je k novi ceni prispeval dvig za 2,3 % delež. Dvig stroškov živil za enega otroka v enem dnevu naj bi se s 358 sit povečal na 400 sit. Plačila staršev se zvišajo za 1. in 2. starostno skupino za 5,7 %. Delež staršev pri pokrivanju ekonomske cene v povprečju znaša 28 %. V proračunu Občine Grosuplje je za leto 2006 za namene izvajanja programa predšolske vzgoje predvideno 378.262 tisoč tolarjev, kar je premalo za pokrivanje vseh obveznosti iz naslova predlagane povišane cene programov. Sredstva bo potrebno pri rebalansiranju proračuna za leto 2006 dvigniti za 5,7 %. RAZPRAVA. Janez Pintar (SDS) Odbor za družbene dejavnosti je s 5 glasovi potrdil predlog sklepa, eden je bil proti. Dejana Vugo (LDS) je močno zmotilo varstvo od 16, 30. do 17. ure, za katerega naj bi starši plačevali dodatnih 500 sit za podaljšano varstvo. Vugo je v tem razmišljanju podprla tudi mag. Breda Škrjanec (LDS), ki se je dotaknila širše družbene problematike vrtcev. Po njenem naj bi bili odprti ves dan - vsaj do 7. zvečer. Kot "libertinka" takega sklepa zato ne more podpreti. (Koširjeva jima je odgovorila, da so z anketo ugotovili dejansko potrebo, na kar je Vuga repliciral, da najbrž niso imeli pravega vzorca anketiranih, saj v anketo niso bili zajeti tisti, ki otrokom niso uspeli pridobiti varstva v vrtcih). Janez Kozlevčar (NSi) je v nadaljevanju na to problematiko vprašal, koliko je bilo v preteklosti potreb po dodatnem varstvu. Stane Žvegla (SD) je podprl zgoraj razpravljajoča, dodal pa je še, da v posameznih strukturah podražitve ne sledijo samo inflaciji, ampak so večje. Še posebej je to ugotavljal pri prehrani. V nadaljnji razpravi pa je vprašal glede same racionalizacije in bil nezadovoljen z odgovorom, saj je menil, da je prikazana racionalizacija le dejanske porabe. Temu se je pridružil tudi dr. Peter Verlič. (Koširjeva: Zaradi večjih stroškov prehrane se lansko leto sploh ni povišala cena. Poleg tega pa je glede inflacije zelo težko narediti primerjavo, in še to - otroci imajo na zahtevo zdravnikov 40 različnih diet). Matjaž Trontelj (SLS) pa je pohvalil prikaz racionalizacije vrtca in menil, da za podražitve ni kriv vrtec na lokalni ravni, temveč zakonodaja, ki nalaga lokalnim skupnostim take rešitve. Pohvalil je tudi predvideno rezerviranje odsotnosti otrok v vrtcih in posredno zmanjševanje plačila staršev zaradi tega. Nadalje je dejal, bo poleg gradnje novega vrtca potrebno slej ali prej razmišljati tudi o alternativnem varstvu na domu, da bi starši dobili subvencijo tudi za varstvo takih otrok. Omenil je tudi resolucijo o družini, ki predvideva dodatne alternativne možnosti varstva otrok. Dare Gabrijel (LDS) pa je v celoti podprl predlagani sklep. Anton Perme (SLS) je v svojem komentarju na splošno izhajal iz polne cene, ki znaša skoraj 100 tisoč na enega otroka v vrtcu in z ugotovitvijo razmerja otrok in zaposlenih v vrtcih. To pa je zelo visoka cena, če bi jo primerjali z ostalimi družinskimi stroški in bi v marsikateri družini pokazala »pravo finančno razdejanje« glede enakih možnosti koriščenja javnih uslug. O dodatnih plačilih za podaljšanje bivanja otrok v vrtcih pa je navedel nasprotne razloge kot prvi razpravljajoči, saj je ugotavljal, da bi brezplačno podaljšanje nekateri starši izkoriščali in bi otroke puščali v vrtcih v podaljšanem bivanju tudi brez potreb zaradi lastne »komodite-te«. Za podoben predlog se je ogreval tudi Martin Tomažin (SDS). Jože Intihar (LDS) je ponovil svoje mnenje (iz prejšnjih sej), da so svetniki pri takih situacijah primorani glasovati. Največji generator inflacije je država. V primeru da bi pravilnik padel, predlaga spremembo nadurnega dela od 16. do 17. ure za dodatno plačilo 500 sit. Dr. Ivan Dušan Lavrič (SD) je ugotavljal, da je varstvo otrok zelo drago v primerjavi z drugimi občinami in je le nekaj občin še dražjih v Sloveniji. (Koširjeva: Vsaka občina se odloči, da skupaj z vrtcem določi način in vsebino pogodbe. Nekaj k podražitvam prinese tudi starostna struktura in sorazmerno visoka izobraženost zaposlenih). Miha Kadunc (NSi): "Vsakič, ko imamo tako gradivo na mizi, imamo veliko debat, na koncu pa dvignemo roke." Potrebno pa bi bilo pri takih zadevah razmišljati kompleksno in poslati tudi kakšen predlog na vlado ali kakšno drugo institucijo, da se zadeve rešijo najprej na teh ravneh. Janez Pintar (SDS) pa je v dodatni razpravi pojasnil, da gre predvsem za odločanje o razmerju plačila staršev in izplačilu iz proračuna. SPREJEM SKLEPA Na koncu vse razprave je ostal predlog Dejana Vuge, da se umakne 3. člen, ki govori o dodatnih plačilih za podaljšano bivanje. Predloga črtanja 3. člena svetniki niso podprli. Nato je 15 svetnikov nespremenjeni sklep o podražitvi vrtca potrdilo. Jože Miklič POPRAVLJENA MERILA ZA SPREJEM OTROK V VRTEC Soglasje k Pravilniku o sprejemu otrok v VVZ Kekec Grosuplje 37. redna seja OS Občine Grosuplje v sredo, 25. januarja 2006 Direktorica vrtca Kekec Cvetka Košir je v obrazložitvi te točke svetnikom povedala, da je na podlagi določb Zakona o vrtcih in Odloka o ustanovitvi javnega VVZ Kekec Grosuplje Svet zavoda na svoji 4. seji 15. novembra 2005 obravnaval in sprejel Pravilnik o sprejemu otrok v VVZ Kekec Grosuplje. Javni vrtec vpisuje in sprejema otroke v svoje programe na podlagi prijav vse leto. Če je v vrtec vpisanih več otrok, kot je v vrtcu prostih mest, odloča o sprejemu Komisija za sprejem otrok. Sestavo in način dela komisije iz prejšnjega odstavka ter Kriterije za sprejem otrok v vrtec določi Svet vrtca v soglasju z ustanoviteljem, komisijo in ravnateljem. Starši morajo ob sprejemu otroka v vrtec priložiti potrdilo pediatra o zdravstvenem stanju otroka. Prednost pri sprejemu v vrtec ima otrok, za katerega starši predložijo potrdilo Centra za socialno delo o ogroženosti zaradi socialnega položaja družine, pa tudi otrok s posebnimi potrebami. Člani Komisije za sprejem otrok v vrtec in strokovni delavci vrtca (ravnateljica, pomočnica ravnateljice) so na podlagi praktičnih izkušenj iz preteklih let ugotavljali, kateri kriteriji so ustrezni ali kateri bi lahko bili bolj ustrezni ter so temu ustrezno predlagali svetu zavoda spremembe kriterijev v 16. členu Pravilnika o sprejemu otrok v VVZ Kekec. Koširjeva pa je povedala še, da so bili črtani nekateri kriteriji, ki jih komisija ni mogla zadovoljivo preverjati pri svojem sprotnem delu in so jih nekateri posamezni uporabniki vrtca nepravilno izkoriščali. Tako so nekateri vpisovali otroke v vrtec že prej, preden so uslugo potrebovali in so zaradi tega pridobili visoko število dodatnih točk. Podobno je ugotavljala komisija tudi pri zagotavljanju enakih možnosti posameznih skupin. Pri tem bi lahko prišlo tudi do kršenja Ustave RS, zato so ta kriterij črtali. Ta kriterij ima po novem precej manj vpliva. Nadalje pa je direktorica dokaj podrobno razložila točkovanje posameznih kriterijev, ki so bili vneseni v 16. člen pravilnika. V popravljenih kriterijih za sprejem otrok je tako zajeta tista problematika, ki je v občini Grosuplje prisotna in ki igra pomembno vlogo pri izbiri otrok, sprejetih v vrtec. RAZPRAVA Janez Pintar (SDS), predsednik odbora za družbene dejavnosti: Odbor za družbene dejavnosti je potrdil pravilnik z dvema manjšima redakcijskima popravkoma. Franc Štibernik (LDS) je vprašal, kaj se zgodi s čakajočim otrokom na listi, če najdejo starši začasno varstvo v drugi občini. Ali mora ob morebitnem ponovnem zaprosilu ponovno na seznam čakajočih na zadnje mesto? (Koširjeva: Če starši želijo ponovno prijaviti otroka v grosupeljskem vrtcu, upoštevajo kriterij čakanja v celoti). Dr. Peter Verlič (SDS) je imel pripombe na premalo dorečene kriterije zdravstvenega stanja v družini. (Koširjeva: V komisiji je zdravnik, ki odloča o zdravstvenem kriteriju). Janez Pintar je kot predstavnik ustanovitelja v svetu zavoda povedal, da je sedanji pravilnik precej izboljšal že sorazmerno dober predhodni pravilnik. Če pa bi se pojavile še kakšne nejasnosti glede razlage kriterijev, pa jih bo tudi v bodoče možno dopolniti oziroma popraviti. Da je pravilnik dobro pripravljen, so se strinjali tudi Matjaž Trontelj (SLS), Dejan Vuga (LDS) in Anton Perme (SLS). Slednji pa je dodal, da bi bilo prav, da bi se v prihodnosti le nekoliko bolj posvetili odklonjenim otrokom oziroma staršem in kako naj bi se ta problematika urejala v bodoče. Po njegovem mnenju, ker občina nameni kar precej sredstev za tiste, ki so sprejeti v vrtec, bi bilo prav, da bi se začeli pogovarjati tudi o tistih, ki so odklonjeni in (ali pa) sploh nimajo otrok v vrtcih. Borut Hrovatin (LDS) je poudaril in pohvalil interdisciplinarni in transparentni pristop komisije, pripravo tega pravilnika in delo nasploh ter vodstva še posebej. Župan Janez Lesjak je poudaril, da bodo z zgraditvijo novega vrtca v Grosupljem praktično zagotovljene vse potrebe po varstvu otrok v vrtcih. Trenutno pa naši starši vozijo približno 100 otrok v Ljubljano, kjer pa se srečujejo z obratnim problemom, saj nimajo vseh vrtcev zasedenih. V Grosupljem pa se pojavlja z naseljevanjem novih prebivalcev veliko novih vprašanj glede visokih zahtev teh staršev. Bodo pa še nadalje na občini skrbeli za primerno otroško varstvo. Pravilnik so svetniki nato brez dodatnih popravkov sprejeli soglasno z 22 glasovi. Jože Miklič VVZ KEKEC GROSUPLJE Trubarjeva 15, 1290 Grosuplje VPIS OTROK V VRTEC VVZ Kekec Grosuplje sprejema vloge za vpis otrok v vrtec do konca meseca aprila 2006 za naslednje šolsko leto 2006/07. Vloge oz. prijave za sprejem otrok v VVZ Kekec dobijo starši v vrtcu Kekec, Trubarjeva 15 - tajništvo, vsak delovni dan od 6.30 do 14.30. ure. Vlogo za sprejem otrok v vrtec lahko dobite tudi preko e-pošte. Če bo v vrtec vpisanih več otrok, kot je prostih mest, bo o sprejemu odločala Komisija za sprejem otrok v zavodu, ki bo starše o sprejemu otroka obvestila ob koncu meseca maja 2006. »Dokler so otroci majhni, jim dajmo korenine, da poženejo. Ko postanejo malo večji, jim dajmo peruti, zato jim veliko pripovedujmo o lepem in čudežnem.« (Indijski rek) VRTEC ZA SREČNO IN IGRIVO OTROŠTVO Ravnateljica Cvetka Košir, prof. OBČINSKI SVET IN ODBORI januar-februar 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 9 SPREMEMBE PRAVILNIKA ZA SOFINANCIRANJE GROSUPELJSKEGA ŠPORTA Osnutek pravilnika o spremembah Pravilnika o pogojih in merilih za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa iz javnih sredstev na lokalni ravni v občini Grosuplje 37. redna seja OS Občine Grosuplje v sredo, 25. januarja 2006 Jelka Kogovšek je v uvodni obrazložitvi povedala, da je inšpektorat RS za šolstvo in šport pri svojem rednem inšpekcijskem nadzoru v skladu z Zakonom o športu v Zvezi športnih organizacij Grosuplje ugotovil določene pomanjkljivosti v porabi javnih sredstev v primerih, ko so prihodki izvajalca programa večji od odhodkov. Zato se spreminja 5. člen pravilnika: V primeru, da se sredstva javnega razpisa, dodeljena izvajalcem za program športa, med letom v celoti ne porabijo, oziroma izvajalci ne izstavijo potrebne dokumentacije, s katero dokažejo porabo teh sredstev, se ta sredstva razdelijo še v istem letu za potrebe športa s sklepom župana na predhodni predlog strokovne komisije. Strokovna služba ZŠO Grosuplje predlaga glede na spremembe tekmovalnih sistemov panožnih športnih zvez, stanja na področju športa v občini Grosuplje in predlaganih sprememb s strani izvajalcev Nacionalnega programa novo Prilogo I v Pravilniku o sofinanciranju izvajalcev letnega programa športa iz javnih sredstev na lokalni ravni v občini Grosuplje. Predlagane spremembe je potrdil Odbor za tekmovalni šport in Predsedstvo ZŠO Grosuplje. Priloga 1 se spremeni v naslednjih določbah: -Vsi elementi programa 4.1.1.3. in .1.2.1.2. »Naučimo se plavati« se točkovno vrednotijo. -Elementi programa 4.1.2.1.4. Program občinskih, medobčinskih in področnih šolskih tekmovanj se vrednotijo po dejanskih stroških. -Pri vrednotenju področja 4.5. Vrhunski šport se doda dodatni kriteriji zaradi lažjega vrednotenja. -Pri vrednotenju področja 7. Vzdrževanje športnih objektov se izbriše tabela. -Pri vrednotenju področja 8. Promocijske športne prireditve se le-ta razdeli na področje 8.1. Vrhunske športne prireditve in 8.2. Množične športno rekreativne prireditve zaradi lažjega določevanja vrste prireditve. -V tabelah se spremenijo posamezni kazalci predvsem v I. stopnji športnih šol zaradi sprememb v sistemih tekmovanj nacionalnih panožnih zvez. RAZPRAVA Janez Pintar je kot predsedujoči odboru za družbene dejavnosti povedal, da so predlagali, naj se ga sprejme v predlagani obliki. V razpravi so sodelovali dr. Peter Verlič (SDS), Janez Pintar (SDS), Stane Žvegla (SD), dr. Dušan Ivan Lavrič (SD), Franc Štibernik (LDS), Miha Kadunc (NSi), Božo Predalič (SDS), Anton Perme (SLS) na eni strani, ki so trdili, da bi morala biti vrednost točke v merilih povsod enaka. Nekatera društva izvajajo tudi zelo drage programe v naši občini in da je financiranje po članstvu sporno, temveč bi se moralo bolj vrednotiti dejavnosti oziroma sodelovanje aktivnih udeležencev. Perme pa je še predlagal, da se neporabljena sredstva, tako kot na drugih proračunskih postavkah, vrnejo v proračun za naslednje leto. Na drugi strani pa so večinoma tisti, ki se neposredno ukvarjajo s športnimi dejavnostmi - Dare Gabrijel (LDS), Alojz Verbajs (SDS) in Dejan Vuga (LDS) trdili, da je sedanji način delitve proračunskih sredstev dober. Andrej Cevc, strokovni sodelavec pri Športni zvezi Grosuplje, je razlagal, da je vrednost točke odvisna od sredstev v posameznih programih, posamezni programi pa tudi ne bodo enako ovrednoteni in da je lahko tudi 40 različnih vrednosti točk v športnih dejavnostih. Kar se tiče društev izven občine, gre za društvo, ki deluje v vrtcu. Vztrajal pa je pri svoji razlagi, da je podlaga takemu načine delitve sredstev veljavna zakonodaja, za posamezna športna področja pa je odgovorna občinska politika. Župan Janez Lesjak je dodal, da je takšen izračun težje razumljiv in je posamezne športne dejavnosti težje med seboj primerjati, vendar zaupa strokovni komisiji, ki ve, kaj dela in zato predlaga, da delitev ostane na do zdaj utečenih »utežeh« (ponderiranju). SPREJEM POPRAVLJENEGA PRAVILNIKA Svetniki so nato ob glasovanju zavrnili Permetov predlog, da bi se neporabljena sredstva ob koncu leta vrnila v proračun. Sprejeli pa so predlog dr. Verli-ča, da mora biti točka za posamezno športno dejavnost ovrednotena ob sprejemu proračuna. Tak osnutek je nato sprejelo 21 svetnikov, prekategorizirane-ga v predlog pa je nato podprlo 19 svetnikov. Jože Miklič SKUPNA RAZPRAVA O DVEH PRAVILNIKIH, GLASOVANJE LOČENO 37. redna seja OS Občine Grosuplje v sredo, 25. januarja 2006 Obema pravilnikoma je bilo skupno to, da so ju predložili svetnikom z manjšimi popravki, vsebinsko pa sta namenjena vsak svojemu področju: 1. kulturnim dejavnostim in 2. programom društev in organizacij na socialno humanitarnem področju. Svetniki so na predlog župana razpravljali skupaj, na koncu pa so glasovali ločeno o vsakem pravilniku posebej. OSNUTEK PRAVILNIKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O SOFINANCIRANJU KULTURNIH DEJAVNOSTI V OBČINI GROSUPLJE Jelka Kogovškova je povedala, da je v maju 2005 Občinski svet sprejel Pravilnik o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v občini Grosuplje. V aprilu 2005 je bil objavljen javni razpis sredstev za sofinanciranje kulturnih društev, razdeljen na sofinanciranje osnovne dejavnosti in sofinanciranje projektov kulturnih društev. Vrednotenje programov in projektov je potekalo v skladu z določili takrat že veljavnega pravilnika. Na podlagi dokončnih poročil o izvedenih programih in projektih je bilo do konca leta 2005 za sofinanciranje osnovne dejavnosti društev dodeljenih 10,8 mio sit, za sofinanciranje kulturnih projektov 3 mio sit, za nagrajevanje najuspešnejših izvajalcev na področju kulturne dejavnosti pa 1,4 mio sit. Pri vrednotenju vlog, ki so prispele na javni razpis, se je pokazala potreba po povečanju vpliva dveh meril, in sicer "leta rednega delovanja in številčnost izvajalcev", saj zaradi nizke vrednosti točke skoraj ne vplivata na višino sredstev, ki jih prijavitelj pridobi na razpisu. Prav tako so neustrezno ovrednoteni programski stroški gledaliških in lutkovnih skupin. Osnutek sprememb in dopolnitev pravilnika pa opredeljuje tudi programske stroške na vajo. Predlagani popravki meril odpravljajo določena nesorazmerja, vendar bistveno ne vplivajo na strukturo izračuna sredstev, ki še večinoma temeljijo na vrednotenju posameznih prireditev izvajalcev in številu vaj, ki jih opravijo. Pri vrednotenju kulturnih projektov osnutek sprememb in dopolnitev pravilnika upošteva specifično naravo kulturnih projektov, poudarja pomen vsebine in trajanja kulturnega projekta na račun preteklih dosežkov izvajalcev, kar lahko kompenzirajo v okviru sofinanciranja redne dejavnosti, še zlasti v okviru nagrajevanja najuspešnejših izvajalcev. Verličev predlog o izračunu vrednosti točke je podprlo 18 svetnikov, osnutek in nato tudi prekategoriziranega pa je sprejelo 19 svetnikov. OSNUTEK PRAVILNIKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O VREDNOTENJU PROGRAMOV DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ NA PODROČJU SOCIALNO HUMANITARNIH IN OSTALIH NEPROFITNIH DEJAVNOSTI Pravilnik o vrednotenju programov društev in organizacij na področju socialno humanitarnih in ostalih neprofitnih dejavnosti je bil sprejet marca 2005. V aprilu 2005 je bil izveden javni razpis za sofinanciranje programov društev in javni poziv za sofinanciranje redne dejavnosti društev, posebej je bilo razpisano področje sofinanciranja mladinskih programov. Izveden je bil tudi javni poziv za sofinanciranje projektov pod pokroviteljstvom župana. Skupna realizacija razpisanih sredstev za sofinanciranje društev, ki delujejo na področju humanitarnih in ostalih neprofitnih dejavnosti, je ob zaključku leta znašala približno 11,5 mio sit, za sofinanciranje kulturnih in športnih društev sta bila izvedena posebna razpisa. Pri izvedbi javnega razpisa so se pokazale nekatere formalne pomanjkljivosti pravilnika, pa tudi potreba po spremembi meril predvsem pri večjem vplivu obsega in kvalitete programa. Zaradi vsebinsko raznolikih programov, ki so tudi tehnično izvedljivi na različne načine in jih zaradi omejenih sredstev ni možno oblikovati po posameznih razpisnih področjih, je težko, vendar potrebno, oblikovati enotna merila. NADALJEVANJE NA NASLEDNJI STRANI RAZDELITEV SREDSTEV Z JAVNIMI RAZPISIV LETU 2005 DRUŠTVA IN ZVEZE KULTURA DRUŠTVA DRUŠTVA IN ZVEZE IZVAJALCI PROGRAMOV OZ. PROJEKTOV DEJAVNOST PROGRAMI DEJAVNOST NAGRAJEVANJE PROJEKTI INTERESNE DEJAVNOSTI MLADIH PROJEKTI POKROVITELJSTVA SKUPAJ 1 Društvo gojiteljev malih pasemskih živali 155.914 155.914 2 Društvo distrofikov Slovenije 107.527 107.527 3 Društvo upokojencev Šmarje-Sap 100.000 153.226 253.226 4 Društvo civilnih invalidov vojn Slovenije 134.409 134.409 5 RKS Območno združenje RK Grosuplje 362.903 362.903 6 Društvo upokojencev Grosuplje 300.000 282.258 582.258 7 Župnijska Karitas 525.806 525.806 8 Čebelarsko društvo Grosuplje 268.817 50.000 318.817 9 Območno združenje veteranov vojne za Slovenije 250.000 250.000 500.000 10 Društvo Sožitje 400.000 251.344 178.217 829.561 11 Društvo za varstvo in vzgojo ptic 151.075 151.075 12 Društvo čebelarje Carnica 187.366 187.366 13 Območno združenje borcev in udeležencev NOB 255.376 100.000 355.376 14 Konjeniški klub Grosuplje 251.344 150.000 401.344 15 Društvo Mladinska hiša 140.000 110.569 250.569 16 Območno društvo vojnih invalidov Grosuplje 137.366 137.366 17 Društvo izgnancev Grosuplje 135.484 135.484 18 Društvo invalidov Grosuplje 389.785 389.785 19 Zbornik Občine Grosuplje 70.000 70.000 20 Društvo tabornikov Rod Louis Adamič Grosuplje 400.000 499.685 899.685 21 ZSKSS Grosuplje 1, steg Grosuplje 200.000 700.197 900.197 22 Študentski klub Groš 140.000 295.050 282.800 717.850 23 Župnija Št.Jurij 144.590 144.590 24 Župnija Grosuplje 212.632 212.632 25 Rokometni klub Pekarna 170.106 150.000 320.106 26 Atletski klub Špela 42.526 30.000 72.526 27 Društvo Explorik 207.316 207.316 28 Župnija Žalna 202.000 202.000 29 Prostovoljno gasilsko društvo Loka 296.427 300.000 596.427 30 Kulturno društvo Škocjan 368.312 200.000 568.312 31 Z glavo na zabavo 50.000 50.000 32 Zavod za kiparstvo Ljubljana 150.000 150.000 33 Kolesarsko društvo Grosuplje 300.000 300.000 34 Karolina Zakrajšek 100.000 100.000 35 Renata Anžič 100.000 100.000 36 Planinsko društvo Grosuplje 100.000 100.000 37 KD BIG BAND 600.000 291.089 100.000 991.089 38 KD TEATER 2.503.240 430.000 777.901 3.711.141 39 KD PESEM 446.000 237.624 683.624 40 KD France Prešeren Račna 2.455.016 313.000 731.505 3.499.521 41 Groš, Zavod za izvajanje obštudijskih in kulturnih dejavnosti 488.614 488.614 42 KD Lotos 466.922 80.000 546.922 43 KD Šmarje - Sap 793.852 250.000 1.043.852 44 KD Polica 774.257 150.000 924.257 45 KD VOKAL 1.281.110 180.000 1.461.110 46 KD Žalna 406.555 406.555 47 KD CHORUS 272.520 272.520 50 KD ŠT.JURIJ 150.000 150.000 51 Prostovoljno gasilsko društvo Polica 300.000 300.000 52 Gasilska zveza Grosuplje 300.000 300.000 53 Invalidsko društvo Kengurujček 54.000 54.000 54 PGD Šmarje - Sap 200.000 200.000 55 PGD Št. Jurij 150.000 150.000 SKUPAJ PO RAZPISIH 2.000.000 4.000.000 10.814.211 1.403.000 3.000.000 2.572.421 2.884.000 26.673.632 Podatke je posredovala Jelka Kogovšek, vodja Urada za družbene dejavnosti. Pripis: Pri tej tabeli moramo poudariti, da ostala društva (športna, gasilska, turistična in še nekatera druga) niso bila vključena v javne razpise in so se financirala po programih njihovih zvez oziroma neposredno iz proračunskih postavk. Prav tako pri navedenih (večinoma) niso vključena sredstva za vzdrževanje j avnih zgradb. Jože Miklič OBČINSKI SVET IN ODBORI januar-februar 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 10 POVRAČILO SOLSKEGA PREVOZA OTROKOM S POSEBNIMI POTREBAMI Osnutek Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o povračilu stroškov šolskega prevoza otrokom s posebnimi potrebami 37. redna seja OS Občine Grosuplje v sredo, 25. januarja 2006 Jelka Kogovškova je uvodoma obrazložila, da je Občinski svet Občine Grosuplje prav tako v maju 2005 sprejel tudi ta pravilnik, ki govori o povračilu stroškov šolskega prevoza otrokom s posebnimi potrebami. V skladu z določili 82. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in 56. člena Zakona o osnovni šoli je lokalna skupnost dolžna financirati povračilo stroškov šolskega prevoza otrokom s posebnimi potrebami in to ne glede na oddaljenost njihovega doma od šole, če je tako določeno v odločbi o usmerjanju otrok. Občina v šolskem letu 2005/2006 v skladu z zakonskimi določili in določili občinskega pravilnika povrača stroške šolskega prevoza za 15 otrok s posebnimi potrebami, kar je petim otrokom več kot v lanskem šolskem letu. V proračunu je za ta namen za leto 2006 zagotovljenih 4,5 mio sit. Izračun povračila, določen v pravilniku, temelji na dejansko prevoženih kilometrih na poti v šolo, pavšalno določenemu številu dni na mesec (število šolskih dni v letu in nekaj dodatnih dni za ostale aktivnosti, ki potekajo v zavodih, razdeljenih na deset mesecev, to je 21 dni) in znesku, določenem z Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkih, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (trenutno je to 31 tolarjev za kilometer). Z letošnjim šolskim letom se je pričelo preverjanje dejanske prisotnosti otrok pri pouku, in sicer na podlagi potrdil vzgojnoizobraževalnih zavodov. Ugotovljena so bila kar velika odstopanja od pavšalno določenega števila dni prisotnosti pri pouku. Tako popravljamo pravilnik in pri izračunu povračila stroškov predlagamo, da se namesto pavšalnega števila dni prisotnosti otroka v šoli upošteva dejansko število dni prisotnosti. Občinskemu svetu se predlaga, da upošteva navedene utemeljitve in potrdi osnutek Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika za povračilo stroškov šolskega prevoza otrokom s posebnimi potrebami. Svetniki so osnutek potrdili s 23 glasovi in ga prekategorizirali in prav tako soglasno s 23 glasovi sprejeli. Jože Miklič SKUPNA RAZPRAVA O DVEH PRAVILNIKIH, GLASOVANJE LOČENO 37. redna seja OS Občine Grosuplje v sredo, 25. januarja 2006 - NADALJEVANJE S PREJŠNJE STRANI Predlagane spremembe in dopolnitve sicer zmanjšujejo vpliv meril članstva in realne finančne konstrukcije v okviru točkovanja, vendar pa se njun vpliv zagotovi na drug način, s predlaganim popravkom tretjega člena pravilnika, ki na razpisu omogoča večjo konkurenčnost društvom s sedežem v občini Grosuplje, realna finančna konstrukcija programa pa se v veliki meri zagotavlja že skozi oblikovanje razpisne dokumentacije. Ostale dopolnitve in spremembe pravilnika niso vsebinske narave in odpravljajo posamezne pomanjkljivosti pravilnika, ki so se pokazale pri njegovem uresničevanju (navedba stroškov električne energije med materialnimi stroški, predvidevanje izjem od pravila strogega ločevanja po posameznih področjih - npr. projektov pokroviteljstva ni mogoče omejiti samo na socialno humanitarno področje, obenem pa se s povezovanjem razpisnih področij zagotavlja, da ne pride do podvajanja sofinanciranja istih projektov in programov). Prav tako so tudi v tem primeru najprej svetniki podprli Verličev predlog o izračunu vrednosti točke z 18 glasovi, osnutek in nato tudi prekategorizira-nega pa je sprejelo 19 svetnikov. RAZPRAVA Odbor za družbene dejavnosti pod vodstvom Janeza Pintarja (SDS) je razpravljal o vseh treh pravilnikih in predlagal, da se vse tri sprejme v osnutku in prekategorizira ter dokončno sprejme v predlogu še na tej seji. Dr. Peter Verlič (SDS) je predlagal tako kot pri športnih dejavnostih, da se s prejemom proračunskih postavk za kulturne dejavnosti izračuna tudi vrednost točke tako v pravilniku za kulturne dejavnosti kot tudi za društva in socialno humanitarne organizacije. (Kogovškova je k temu predlogu povedala, da se vrednost točke lahko izračuna šele po opravljenem razpisu in razdelitvi točk posameznim prijavljenim ustanovam). Janez Kozlevčar (NSI) je v zvezi s pravilnikom za socialno humanitarne dejavnosti menil, da morajo osebne podatke donatorjev tem organizacijam zaupati strokovnim službam na občini in se ne smejo skrivati pot pretvezo, da gre za osebne podatke. Župan Janez Lesjak je zatrdil, če ne dajo teh podatkov, društva ne dobijo denarja z občine. Še posebej pa je izpostavil organizacije, ki gravitirajo na celotnem območju nekdanje občine ali še širše in sredstva pridobivajo po nekih ustaljenih poteh. Vendar ugotavlja, da se nekatere občine pri tem ne obnašajo "sorazmerno". V teh primerih bo potrebno izdelati »ključe sodelovanja« oziroma obveznosti, o katerih se bodo dogovorili. Je pa tudi res, da več društev poleg svojih osnovnih dejavnosti deluje še na drugih področjih in z njimi tudi kandidirajo na raznih razpisih. To pa je tudi znak, da so različne dejavnosti v občini dokaj razgibane, kar je dobro, so pa premalo povezane med seboj in usklajene. Jože Miklič ZA POSTAVITEV STALNIH VEČJIH PANOJEV JE POTREBNO GRADBENO DOVOLJENJE Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o oglaševanju v občini Grosuplje 37. redna seja OS Občine Grosuplje v sredo, 25. januarja 2006. Marko Podvršnik je uvodoma obrazložil, da so predlagane spremembe odloka o oglaševanju v občini Grosuplje sedaj natančnejše. Iz gradiva pa je bilo razvidno, kje je možno postavljati oglasne objekte, in sicer na zemljiščih, na katerih ima občina lastninsko pravico, stvarno pravico ali katero drugo pravico, ter javnih površinah. Oglaševanje je dovoljeno samo na oglasnih mestih in objektih za oglaševanje. Nekatere predlagane spremembe pa so le redakcijske narave. Navedeni odlok se usklajuje tudi z določili Zakona o prekrških ter s prostorsko zakonodajo. V 5. členu pa je bistvena sprememba, ki zdaj po novem govori o tem, da mora za postavitev stalnega oglasnega mesta izvajalec pridobiti v skladu z veljavno zakonodajo lokacijsko informacijo oziroma gradbeno dovoljenje. Začasni objekti pa se lahko postavijo za največ 30 dni, prav tako po veljavnih predpisih. Z objekti za oglaševanje za lastne potrebe gospodarijo lastniki. Oglaševanje na zasebnih površinah in objektih, ki ni oglaševanje lastne dejavnosti, ni dovoljeno. Svetniki so odlok sprejeli soglasno z 22 glasovi, ga prekategorizirali in nato potrdili z 19 glasovi. Jože Miklič TOP TEMA: PRAVILNIK O PLAKATIRANJU -OSTAL V OSNUTKU Osnutek pravilnika o pogojih za enotno oblikovno podobo objektov za oglaševanje sprejet, prekategoriziranega v predlog pa svetniki niso podprli. 37. redna seja OS Občine Grosuplje v sredo, 25. januarja 2006 V skladu z Odlokom o oglaševanju in predlaganim osnutkom Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o oglaševanju je pripravljen osnutek Pravilnika, ki bo usklajen z Odlokom - so predlagane spremembe zaradi: velikosti, oblike in načina postavitve stalnih in začasnih oglasnih mest, zaradi lastninske pravice, stvarne pravice ali katere druge pravice razpolaganja z zemljiščem za občino Grosuplje na lokacijah, kot so opredeljene v Pravilniku in katastru. Občina pa nima pravice urejati oglaševanje na privatnih zemljiščih, prav tako pa je le-to na teh zemljiščih prepovedano, razen za registrirano lastno dejavnost. Med spremenjenimi merili v tem pravilniku je bila na primer navedena oglasna površina GIGA panoja, ki je zdaj 60 m2 na eni strani oziroma obojestransko x 2. Konstrukcije večjih panojev in stebrov morajo biti atestirane. RAZPRAVA IN SPREJEM OSNUTKA Anton Perme (SLS) je kot predsedujoči odboru za kmetijstvo povedal, da je odbor površino GIGA oglasnega panoja (spet vrnil na) 90 m2. Poleg tega pa so »povečali« na 12 m2 oziroma dvostranski do 24 m2 tudi površino premičnih oglasnih mest. Vse tri dodatne spremembe so svetniki nato potrdili. V pravilniku je tudi predvideno, naj bi na vsakem panoju bil tudi grb občine. Odbor ga je želel »odstraniti«, svetniki pa niso bili za to. V razpravi je tehtnejšo pripombo dodal tudi Franc Štibernik (LDS), da naj bi bilo v »oglaševalskem katastru« posebej razvidno, katera mesta so brezplačna za javno oglaševanje krajanov/krajanom oziroma krajevnih skupnosti. Svetniki so nato pravilnik v osnutku sprejeli z 22 glasovi. PROCEDURALNO VPRAŠANJE IN ODLOČANJE O PREDLOGU Ko je župan Janez Lesjak nato kljub visokemu soglasju ob sprejemanju osnutka »odhitel k novim točkam dnevnega reda naproti«, pa je mag. Božo Predalič (SDS) dal proceduralni predlog, da so osnutek pravilnika prekategorizirali v predlog in o njem tudi odločali. V tem času se je s svojim komentarjem oglasil tudi Aleš Medved (LDS), ki je zastopal kompromisni interes Sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu ter pobude komercialnega sektorja in se odločil - če že moramo oglaševati z GIGA panoji, naj bodo manjši. Podobno stališče glede manjših panojev je zagovarjal tudi župan. Ko so nato svetniki izmenično nanizali še nekaj svojih pogledov, se je ponovno izkazalo, da imajo zelo različne poglede celo znotraj posameznih svetniških skupin na reševanje te problematike, ki se nanaša predvsem na (trenutno na 4) velike oglasne panoje. Tako je na koncu Matjaž Trontelj (SLS) predlagal svoj amandma, po katerem pa sploh ne bi bilo mogoče oglaševanje ob avtocestnih koridorjih. K amandmajem pa je Franc Štibernik (LDS) dodal tudi, da naj se v »oglaševalskem katastru« natančneje določi brezplačna plakatna mesta za krajevne skupnosti. Marko Podvršnik je obema odgovoril, da se bo kataster sproti dopolnjeval, saj tudi za štiri lokacije GIGA panojev še ni rešeno glede lastništva in drugih potrebnih dogovorov. ODLOČITEV - PREDLOG NI SPREJET Trontljev amandma so svetniki nato podprli samo z enim glasom razlike, kar pomeni, da bi bilo oglaševanje ob avtocestnih koridorjih še naprej v občini Grosuplje prepovedano. Nato se je ob glasovanju za predlog pravilnika ob končnem glasovanju nekdo premislil in glasoval proti, kar je pomenilo, da predlog ni bil podprt. Zato bodo svetniki glede na to, da je bil predhodno pravilnik že sprejet v osnutku, dobili »priljubljeno plakatno temo« spet na mizo na eni izmed prihodnjih sej. Jože Miklič DVE KRATKI, A UDARNI! SOGLASJE NA DELITEV KONCESIJSKE DAJATVE OD IGRALNEGA SALONA KONGO&CASINO D.D. GROSUPLJE Svetniki so glede na dogovor med župani občin, ki so dale predhodno soglasje, soglasno potrdili delitev koncesijske dajatve od igralnega salona Kongo & Casino d.d. z 21 glasovi. Polovico denarja pri teh dajatvah gre v državno blagajno, polovico pa si bodo razdelile občine ki skupaj tvorijo 40.000 prebivalcev, v skladu z dogovorom.. POBUDA ZA SPREMEMBO 101. A ČLENA ZAKONA O LOKALNI SAMOUPRAVI Svetniki so v gradivu prejeli tudi pobudo, ki bi občino Grosuplje izločila iz seznama občin, v katerih ima občinski svet tudi romskega predstavnika. Svetniki so pobudo brez razprave potrdili soglasno z 21 glasovi. Jože Miklič 37. redna seja OS Občine Grosuplje v sredo, 25. januarja 2006. OBČINA GROSUPLJE OSCI MS KI SVET Na podlagi 29. člene Žetona o lokalni samoupravi (Ur. t. RS. 51. 100/05 - uradno prečiščeno Dosccilo in odločb Ustavnega sadiMa RS) in 13. člena Slatula obilne Grosuplje (Ur. I. RS, it. 42/89 in 36/02) Je Občinski svel občine- Grosuplje, ra 37. nsdnl saJF, fine 25-01 MUK*, spraja! POBUDO ¡ta spremembo 101A člena Zakona o lokalni samoupravi I. Občinski svel ÚbEine Grosuplje nasprotuje spi en iíü ubi Statuta občina Grosuplje glede romskega svetnika, ker meni, da ¡e bila chana Grnwiplja s spremenil :r> 101. a Člena Zakúna o lokalni samoupravi uvričsna na seinam »romskih obilfu bi« utemeljenih railogov in fedelarib kriterijev. In predlaga, da se iz omenjenega Člena izvzame občina Grosuplje. II. Pobudo se naslovi na Vlado Republike Slovenije. Službo Vlade Republike Slovenija za lokalno samoupravo in ragionalno politiko io Urad Vlade Republika Slovenija za narodnosti, s predlogom, da se pri pripravi zakona o romskih skupnostih pünOVf'O preuiijo In nata^ino določijo kriteriji, katere občine morajo imeti v uhibiekem svetu romskega svetnika. III. Pobuda prične veljali z dnem sprejema. Datum: 26.01.2005 Številk?: 013-7ÍS5 OBČINA OROSUPL JE OBČINSKI SVET ŽUPAN Janez Lesjak OBČINSKI SVET IN ODBORI, AKTUALNO januar-februar 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 11 ŠE ENA ODTUJITEV IN ENA PRIDOBITEV Sklep o odtujitvi nepremičnine parcel št. 1906/5, 1905/7, 1666/8 in 1666/9, vse k. o. Grosuplje - naselje 37. redna seja OS Občine Grosuplje v sredo, 25. januarja 2006, Po navedenih zemljiščih naj bi potekala Gasilska cesta. Glede na izdelano projektno dokumentacijo izgradnje ceste z mostom preko Grosupeljščice se trasa odmakne od obstoječega naselja. Občina zato predlaga, da se jih ponudi v odkup lastnikom mejašem. S tem se bo povrnil del proračunskih sredstev, ki so bila za to porabljena v letu 2005. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra v k. o. Grosuplje - naselje (parc. št. 972/2) Pri tem sklepu so svetniki potrdili pridobitev zemljišča za gradnjo podpornega zidu na cesti v Brinju. Jože Miklič ALI DIMNIKARJI PRINAŠAJO SREČO? Navedeno vprašanje v naslovu se mi je porodilo kmalu po letošnjih novoletnih praznikih, ko sem dobil obvestilo od občine »pooblaščenega koncesionarja« dimnikarskega privatnega podjetja, čeprav moram priznati, da že prej nisem bil navdušen nad njihovimi opravljenimi storitvami. Že pred prihodom pa sem se lahko prepričal, da si z njihovim delom nimam kaj pomagati. Da pa bodo zadeve nekoliko bolj razumljive, je treba navesti nekaj dodatnih pojasnil. Že pred leti je bilo sprejetih več zakonov in uredb (nekateri še vedno veljajo iz obdobja Socialistične RS), ki so precej nedoločeno govorili o dimnikarskih storitvah, a jih je več ali manj reševala tako tudi naša občina. Svetniki so potrdili odlok, za pooblaščenega izvajalca pa je bil izbran (ne vem sicer po katerih kriterijih - z razpisom najbrž ne) Energetski servis ES d.o.o., ki ima sedež na Roški cesti v Ljubljani v delu nekdanjega vojaškega kompleksa. Potem je bilo kar nekaj pripomb občanov, pa tudi občinski svetnik Aleš Medved (LDS) je skoraj pred enim letom izpostavil vprašanje v zvezi s predragimi dimnikarskimi storitvami. V sredo, 4. januarja, pa mi je skoraj zavrelo. Pooblaščeni dimnikar je obiskal hišo, v kateri živi moja mama. Tistim, ki ne vedo, naj povem, da sva soseda, v hiši pa živi tudi moj brat s svojo družino. Verjetno so na hišni naslov prejeli obvestilo o nameravani dimnikarski storitvi, kljub temu da je dimnikarske posle pred začetkom kurilne sezone opravil brat sam. Zato se za storitev iz logičnega razmišljanja niso niti odločili, ali pa so preprosto pozabili na datum in odšli v službo vsi ostali razen mame, ki bo čez dve leti (če Bog da) praznovala 80 let. Resnično, ona se s sodobnimi kurilnimi (oljnimi in klasičnimi centralnimi) napravami ne ukvarja, sem ter tja pa si še vedno zakuri staro kmečko peč. In glej ga zlomka! Tega dne jo obišče dimnikar in ji začne ukazovati, da mora poskrbeti za dostop do kurilnih naprav in za ključe ločenega vhoda v sinovo stanovanje, kjer je tudi dostop do gornjih dimniških vratc. Mama tega ni dovolila, saj ničesar ni vedela o nameravanih dimniških storitvah, vedela pa je tudi, kdaj je njen sin (moj brat) čistil dimnik in kurišča. Dimnikar se je nato začel zelo objestno in neprimerno vesti do mame, ki ji lahko vsakršno razburjanje pri teh letih povzroči neslutene zdravstvene težave. Jezno je odšel in pustil nek papir, v katerem sploh ni bilo navedenega pravega naslovnika. (Kakšna so njihova poročila in obračuni?) Mama se je že čez nekaj minut oglasila pri meni, saj sem ravno tisti teden imel dopust, da sem lahko opravil nekaj vzdrževalnih in obnovitvenih del na svoji hiši. Ko mi je povedala o dimnikarjevih nesramnostih, sem takoj vzel list papirja, ki sem ga nekaj dni pred tem dobil z dimnikarskega podjetja in poklical vodjo dimnikarjev. Hkrati pa mi je kanilo na pamet, čeprav vem za dimnikarsko koncesijo, da ne bom dovolil vstopa takemu dimnikarju. Prvič zaradi neprimernega odnosa do ljudi, drugič zato, ker sem pred dobrima dvema mesecema zamenjal staro kombinirano centralno peč za sodobno kurilno napravo, ki uporablja za krmiljenje lasten računalnik. Ali so taki nasilneži res usposobljeni, da mi bodo napravo, ki se bo amortizirala ob normalni uporabi šele po več kot desetletju uničili že v garancijski dobi? Novo napravo je namestil in usposobil pooblaščeni izvajalec in serviser. Dimnik pa je praktično nov in čist, saj je v star schiedlov dimnik vložena cev iz nerjaveče pločevine. - Dimnikarja nato čez dva dni v mojo hišo ni bilo, čeprav sem bil ves dan doma. Tretjič pa so me prepričali, da imam prav, če ne dovolim čiščenja, ko so tudi drugi (med drugim prek televizije) spoznali, da je dimnikarjem bolj malo mar za požarno varnost in ustreznost dimnih plinov ter da niso (si) primerno strokovno usposobljeni. Verjetno jim gre le za zaslužek. V to sem vedno bolj prepričan tudi po tem, ko sem prek interneta naknadno ugotovil, da je Vlada RS že julija 2005 obravnavala informacijo o poteku postopka vzpostavitve državne gospodarske javne dimnikarske službe. Ministrstvu za okolje in prostor je naložila pripravo ustrezne zakonske rešitve licenčnega modela opravljanja dimnikarske službe, do takrat pa naj bi dimnikarsko službo opravljala dimnikarska podjetja na podlagi dosedanjih koncesij. Pri svojem delu pa naj bi dimnikarji oziroma serviserji kurilnih naprav morali upoštevati predvsem evropsko direktivo na tem področju, ki pa bolj kot o dimnikih govori o kurilnih napravah oziroma izpustnih plinih. Ker gre pri vseh teh stvareh za precej kompleksne stvari, jih bo pač treba nekoliko natančneje obdelati, saj jih z navadno dimnikarsko žično krtačo (dratpiršno) ni mogoče rešiti. Pri tem ni treba biti preveč pameten, da ugotoviš, da se čas »občinskih« koncesij dimnikarjem izteka in da se sredi kurilne sezone nekje v nekem »zabače-nem« ZA-Gradcu dimnikarju ni dalo niti čistiti dimnikov (za sodobne kurilne naprave tako in tako najbrž ni bil usposobljen, prepričan pa sem tudi, da za sodobne kurilne naprave nima pooblastil - v času garancij teh naprav je pravzaprav prepovedano vsakršno poseganje nepooblaščenih oseb), temveč je prišel po navodilu nadrejenih na hitro pobrat denar. O vsem tem pa bi bilo prav, da se tudi na občini kdo vpraša, kako so se in se še izvajajo občinski odloki in pooblastila. Vprašanje je tudi, če so taka pooblastila (govorimo o čiščenju dimnika in ne kurilnih naprav ter izpustnih plinih) sploh potrebna, saj bi jih veliko bolje rešil sam trg, kljub temu da si pri tem svoje prste oblizujejo tudi zavarovalnice. Na koncu naj pripomnim, da je prav to vprašanje ponovno izpostavil občinski svetnik Janez Pintar (SDS) na zadnji seji, ko sem ta zapis že imel pripravljen. Ker menim, da je zadeva še kako pomembna, je prav, da spoznate tudi eno od zgodb »iz terena«. No! Zdaj verjetno niste več tako sveto prepričani, de dimnikarji res še nosijo srečo. Pa za to ni treba biti vraževeren. Jože Miklič ŠTIRI KROŽNA KRIŽIŠČA, PA ŠE NADVOZ! 37. redna seja OS Občine Grosuplje v sredo, 25. januarja 2006. Sklep o pridobitvi zemljišč parc. št. 401, 402, 403, 1099/16, 1100, 1228/1, 1228/2, 1229, 1231/1, 1232, 1233, 1248/1, 1248/9, 1248/10, 1248/15, 1248/2, 1248/6, 1248/14, 1250/1 in 2137/1, vse k.o. Grosuplje - naselje, ter zemljišč parc. št. 890/1, 922/58, 922/59, 922/60, 922/144, 926/2 in 928/2, vse k. o. Stranska vas. Marko Podvršnik je pri tej točki na seji OS obrazložil, da Občina Grosuplje predvideva gradnjo industrijske obvozne ceste, ki bo služila kot glavna napajalna cesta za zahodni industrijski (Obrtna cona SEVER) in stanovanjski del naselja (SOČNI DVORI) Grosuplje. Trasa predvidene industrijske obvozne ceste se odcepi od državne ceste med križiščem pri TC Mercator in obstoječim križiščem državne ceste z LC Grosuplje - Brezje. Obstoječo železniško progo Ljubljana - Metlika prečka z novim nadvozom na mestu, kjer z dolgoročnimi rešitvami rekonstrukcije železniške postaje Grosuplje novi predvideni tiri sovpadajo s tirom obstoječe železniške proge. Nadalje prečka Kadunčevo cesto in se priključuje na Industrijsko cesto. Izdelan je osnutek idejne rešitve, h kateremu je Agencija za železniški promet že podala pozitivno mnenje in ki bo služila kot osnova za pridobivanje in izvedbo parcelacij na potrebnih zemljiščih. Svetniki so sklep potrdili. KOMENTAR Svetniki so s potrditvijo tega sklepa praktično potrdili tudi precejšnjo spremembo urejanja cestne in druge prostorske problematike na tem območju, ki je bila pred začetkom gradnje Sončnih dvorov, pa tudi ob sprejemanju drugih aktov na tem območju, popolnoma drugačna. Če pri tem spregledamo sedanji prostorski plan, se bo vendarle treba celotnemu območju gospodarske cone od Cikave pa do čistilne naprave pod Slivniškim hribom vključno z železniško postajo in vzporedno Taborsko cesto lotiti kompleksnega urejanja ne samo pridobitve zemljišč, temveč predvsem strokovne obdelave vseh »linijskih objektov« najmanj v tem območju. Vse to bo nedvomno storiti pred sprejemom novega prostorskega plana ali kakorkoli se bo že imenoval novi prostorski dokument, ki ga bo menda treba sprejti že v prihodnjem letu. Iz priložene "skice" smo ugotovili, da namesto enega nadvoza in enega krožnega križišča so zdaj načrtovana štiri krožna križišča za dostop k Sončnim dvorom in na območje bodoče gospodarske cone, ki se bo gradila južno od njih. Nadvoz pa je »premaknjen« glede na prvotno predvidenega okoli 400 m po železniški poti navzgor proti Mercatorju, dosedanje slabo in prometno nevarno križišče Pod gozdom pri »Klinčkarju« ostaja še vedno nerešeno. Ali bodo morda svetniki dobili rešitev tega križišča pozneje v odločanje? Prav bi bilo, da bi se tudi to križišče rešilo hkrati z obnovo začetka Adamičeve ceste oziroma državne ceste Grosuplje - Cikava. Ker pa denarja za vse to (pa še za kanalizacijo in druge javne potrebe!) v grosupeljskem občinskem proračunu še dolgo ne bo, je vprašanje, kako bo z interesi na zemljiščih, pa nenazadnje - po kakšni ceni se bodo kupovala zemljišča v tem kompleksu. To pa je že druga (tudi nekoliko starejša!) zgodba. Jože Miklič IZGRADNJA PRIZIDKA IN OBNOVA STAREGA DELA KNJIŽNICE SE JE ZAČELA V prvi polovici januarja 2006 smo lahko mimoidoči opazili, da se začenjajo pripravljalna gradbena dela ob nekdanji stari Koš(č)akovi hiši za začetek izgradnje novega prizidka in obnovo starega dela grosupeljske knjižnice. Na javnem razpisu je bil izbran za izvajalca del GPG d.d. iz Ljubljane, ki je ponudil najnižjo ceno. Avgusta 2006 nameravajo gradnjo že zaključiti, če ne bo prišlo do kakšnih zapletov. V času izvajanja del bo lahko v okolici gradbišča občasno moten promet, zato z Občine Grosuplje prosijo za razumevanje. Jože Miklič Informacije, vptrašanja in pobude svetnikov 37. seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 25. januarja 2005. PRIVATIZACIJA ZDRAVSTVENEGA DOMA Matjaž Trontelj (SLS) se je dotaknil privatizacije zdravstva. Svetniki so dobili dokumentacijo o tem in bi želel, da občina do tega zavzame jasna stališča na tistih področjih, kjer se je to dotika. Vladni dokumenti na tem področju govorijo predvsem o privatizaciji velikih sistemov, manj pa o lokalnih zdravstvenih domovih. S tem področjem je nadaljeval tudi Franc Štiber-nik (LDS). Zanimalo ga je konkretno, kako je to urejeno pri okulistu - če plačaš, prideš takoj na vrsto, če ne plačaš, »čakaš celo večnost.« Župan: Občina se ukvarja s to problematiko in je že dobila vloge od zainteresiranih za dodelitev koncesij, a so jim odgovorili, dokler ne bo jasno napisanih meril za dodeljevanje, občina še nima jasnega stališča glede tega, kaj bo ostalo v javnem interesu in kaj ne. KOLIKO JE ZAPOSLENIH? Miho Kadunca (NSI) je zanimalo, če bi se dalo ugotoviti, koliko domačinov oziroma občanov je zaposlenih v novih gospodarskih družbah v Grosupljem. Župan: Takih podatkov nihče ne vodi, ker jih ni dolžan. ODLOČBA KOMUNALNEGA INŠPEKTORJA ZOPER KONGO Dušan Hočevar (SDS) je želel, da dobijo odločbo komunalnega inšpektorja, ki je ukrepal proti oglaševalcu Kongo & Casino. Župan: Odločbo bodo lahko dobili na vpogled. SONČNI DVORI POSTAJAJO »MEGLENI« Naslednje Hočevarjevo vprašanje se je nanašalo na problematiko Sončnih dvorov, saj se kar precej zadev v zvezi z njimi komplicira. Prvi problem je že pri graditelju, ki je plačal manjši komunalni prispevek, kot pa je nato zgradil stanovanjskih enot. O tem beremo tudi v različnih slovenskih medijih. Gre tudi za konflikt, ki ga obravnava Upravna enota, a o tem ne daje nobenih poročil. Po Hočevarjevih podatkih je namesto 40 stanovanjskih enot zgrajenih 59, kar pa povzroča tudi povečano potrebo po parkirnih mestih in ostalih javnih površinah ter drugih (cestnih, komunalnih, energetskih... družbenih) potrebah. Zato že prihaja tudi do pritožb novih naseljencev glede (obljubljene) kvalitete bivanja. Župan: Stanovalci bodo morali vse te probleme rešiti s prodajalcem stanovanj. Ko bodo pridobili vsa tehnična dovoljenja, bo občina prevzela del sekundarne infrastrukture (ulična razsvetljava in podzemni vodi). Pritožbe glede ogrevanja so, a je normalno, da je dražje kot v Ljubljani. Razlika v ceni pa nastane tudi zaradi tega, ali se uporablja kalorimetre za obračun ali se obračunava na površino stanovanj. Je pa res, da v Grosuplje prihajajo zahtevni ljudje. PROBLEMATIKA GROŠ Dr. Peter Verlič (SDS) se je dotaknil poročila v zvezi s problematiko lokala GROŠ (glej policijsko poročilo!). Predlagal je, da se lokalu določi obratovalni čas največ do 24. ure. Jože Šircelj (NKG) je povedal, da je večina problemov pri zavodu GROŠ nastala zaradi njegovih sosedov Romov. Varnostniki imajo zelo jasna navodila, zato za vsak prekršek kličejo policijo. GROŠ pa se ne ukvarja samo z gostinsko dejavnostjo, temveč tudi z raznimi kulturnimi in drugimi družabnimi dejavnostmi. Župan: trdi, da je trenutno v Grosupljem GROŠ najbolj problematičen lokal. Ker to področje v naši družbi ni ustrezno urejeno, kot je pokazal primer Lipe v Pirničah, se župan boji, da se nam lahko zgodi nekaj takega tudi v Grosupljem. Za obratovalni čas bodo zato dali soglasje le do 24. ure. SLABE DIMNIKARSKE STORITVE Janez Pintar (SDS) je (ponovno, pred nekaj meseci je o tem govoril Aleš Medved - LDS) sprožil problematiko dimnikarskih storitev. Ker se koncesije prenašajo iz občinske na državno raven, je še toliko bolj očitno, da pooblaščeni servis izkorišča stranke. Zahteva, da z občinskega sveta pošljejo Energetskemu servisu najmanj oster opomin. Župan: Ker imajo veliko pripomb tudi občani, bodo pritožbo posredovali naslovniku. KAKO JE S POSLOVILNIM OBJEKTOM? Anton Perme (SLS) je najprej vprašal, kako daleč so aktivnosti pri poslovilnem objektu v Grosupljem. SLABO POASFALTIRANA KA-DUNČEVA CESTA Nadalje je Perme vprašal, kdo je odgovoren za tako slabo izvedbo Kadun-čeve ceste. Župan: Pripombe na izvedbo bodo dali nadzornemu organu. Jože Miklič IZ PISARN, STRAN ZA POLITIKO januar-februar 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 12 Uveljavljanje pravic na podlagi Zakona o žrtvah vojnega nasilja Že v letu 2005 napovedane spremembe Zakona o žrtvah vojnega nasilja še niso bile sprejete. Glede na veliko zanimanje strank glede morebitnih odškodnin v zvezi z zakonom o žrtvah vojnega nasilja dajemo naslednje pojasnilo. Po sedaj veljavnem zakonu se šteje za žrtev vojnega nasilja: • državljan Republike Slovenije, ki je bil v vojni ali vojaški agresiji na Republiko Slovenijo izpostavljen nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom okupatorja, agresorja ali njunih sodelavcev; • oseba, ki so jo nemške, italijanske ali madžarske okupacijske sile od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945 zaradi političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov prisilno izselile, poslale v taborišče, zapor, na prisilno delo ali internacijo oziroma je bila kot pripadnik bivše jugoslovanske vojske v vojni od 6. 4. 1941 do 17. 4. 1941 odpeljana v ujetništvo, ter oseba, ki je pobegnila pred vojnim nasiljem in bila nasilno vzeta staršem (ukradeni otrok); • oseba, ki je imela ob pričetku izvajanja nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa stalno prebivališče na ozemlju, ki obsega državni teritorij Republike Slovenije, ne glede na to, na katerem ozemlju je bilo nasilno dejanje ali prisilni ukrep dejansko izveden; • oseba, ki je pobegnila pred prisilno izselitvijo; • oseba, ki je bila v času od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945 zaradi izvajanja povračilnih ukrepov okupatorja in njihovih sodelavcev zoper družine partizanov, pobitih talcev ali zaradi sodelovanja z NOB, nasilno pregnana iz svojega doma in oseba, ki je bila v času od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945 nasilno pregnana iz svojega doma zaradi nasilnega dejanja požiga, poruše-nja in izropanja njene stanovanjske hiše ali stanovanja od okupatorja ali njegovih sodelavcev, zaradi česar se ni mogla vrniti na svoj dom neprekinjeno najmanj tri mesece; • oseba, ki je bila rojena staršem v času, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi ali prisilna dejanja, navedena zgoraj; • otrok, katerega starš je bil ubit kot pripadnik bivše jugoslovanske vojske v vojni od 6. 4. 1941 do 17. 4. 1941, ali je padel, umrl ali je bil pogrešan zaradi sodelovanja z NOB Slovenije, bil ubit kot talec ali je umrl ali bil pogrešan v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po tem zakonu do 15. 5. 1945 oziroma tudi po tem datumu, če je umrl ali je bil pogrešan med čakanjem na vrnitev ali na poti v domovino, vendar najkasneje do 31. 12. 1945, ter tudi oseba, ki je pobegnila pred izgonom na isto okupacijsko območje; • oseba, ki so ji organi JLA ali organi za notranje zadeve dotedanje SFRJ v času od 26. 6. 1991 do 18. 10. 1991 zaradi razlogov iz prvega odstavka tega člena odvzeli prostost. Občani, ki izpolnjujejo enega ali več zgoraj naštetih pogojev in še niso zaprosili za status žrtve vojnega nasilja, lahko to storijo na Upravni enoti Grosuplje, Kolodvorska 2, Grosuplje. Glede na veliko zanimanje občanov za plačilo odškodnine za materialno škodo, ki so jo povzročili okupatorj in njegovi sodelavci med drugo svetovno vojno, ni bilo sprejetega še nobenega predpisa. Tudi za povojne poboje po 15. 5. 1945 je podaljšan rok za vložitev zahteve po Zakonu o popravi krivic do konca leta 2007. Zahtevke za pobite starše, brate ali sestre lahko vložite pri Ministrstvu za pravosodje v Ljubljani, Zupančičeva 3. Nevenka Dolgan, univ. dipl. prav., načelnica SOOČANJE MLADIH V prostorih GROŠ-a se je 15. 12. 2005 odvijala okrogla miza poimenovana SMM- soočanje mnenj mladih. Gostje so bili župan občine Grosuplje Janez Lesjak, predstavnik LAS-a (Lokalna akcijska skupina) Matej Košir, predsednik MLD-ja (Mlada liberalna demokracija) Denis Jašar, ki je bil tudi pobudnik te okrogle mize, in predstavnik GROŠ-a Klemen Marinčič. Tema večera je bila zanimiva za mlade, vendar je število poslušalcev kazalo drugače. Če odštejemo tonskega mojstra in natakarico, je bilo obiskovalcev ravno toliko kot gostov. Navkljub slabi udeležbi je bil večer zanimiv, le kakšno res vročo debato in kre-sanje mnenj smo pogrešali. Beseda se je vrtela okoli mladinske politike in problematike mladih v občini Grosuplje; kam le-ti zahajajo, s čim se ukvarjajo v prostem času, kaj si želijo, koliko je prisotna droga itd. Prvi je spregovoril župan Janez Lesjak. Povedal je, da problematika mladih izhaja že iz njegovih mladih časov in da smo mladi postali zahtevnejši. Problem je, da starejši enostavno ne dohajajo naših potreb, idej in želja. Drugi problem predstavlja bližina Ljubljane. Pestra ponudba klubov, diskotek in zabavnih centrov je veliko bolj obljudena in posledično privlačnejša. Že res, da imamo v Grosupljem kino z zelo ugodnimi vstopninami, pa tudi novi filmi pridejo zelo kmalu, vendar je obisk še zmeraj slab, ker je Ljubljana enostavno preblizu. Župan Janez Lesjak je še omenil, da glede na to, da je naša občina ena izmed 25 najbolj razvitih občin v Sloveniji, primanjkuje še veliko stvari (šolskih prostorov, cest, pločnikov, športnih dvoran in splošnih prostorov, namenjenih tudi mladim). Občina Grosuplje je ena najdinamičnejših v državi; ima preko 160 najrazličnejših društev in zvez. in vse ponujajo v glavnem dejavnosti za mlade, ki jih občina iz proračuna tudi financira. Se pravi, da občina za mlade ima posluh in naredi dovolj ter bo še več, saj so dovzetni za vse nove ideje, projekte, da so le realni. Vendar pa se moramo vprašati, kaj bi pravzaprav mladi naredili za svoj kraj? Kje bi aktivno sodelovali, na kakšen način bi pripomogli k uresničitvi svojih idej in želja! No, tudi LAS je aktiven na področju mladih. Že 4 leta uspešno sodelujejo z občino, ki jih podpira in brez katere ne bi tako dobro delovali. Pred kratkim so v grosupeljske osnovne šole uvedli program razvijanja pozitivnega samovrednotenja mladostnikov, ki celovito obravnava šolsko okolje, vključno s starši in učitelji. V prihodnje nameravajo odpreti svojo šolo za starše, kjer bi predavali njihovi lastni predavatelji, načrtujejo tudi odprtje svetovalnice in usposobitev skupine LAHKO IMATE KAMEN -SIMBOLA SLOVENSTVA Nova generacija, podmladek Slovenske ljudske stranke, je ob letošnjem dnevu samostojnosti in enotnosti pripravila akcijo z geslom »Lahko imate kamen, simbola slovenstva nikoli!«, s katero hočejo ponovno opozoriti na pomen in na naš odnos do simbolov slovenskega naroda in slovenske državnosti. V okviru te akcije so po Sloveniji nalepili 1410 plakatov z motivom knežjega kamna in nekaterih ostalih slovenskih simbolov. Nova generacija SLS tudi poziva Vlado RS, da v najkrajšem možnem času preuči možnost in stori vse za postavitev replike knežjega kamna na častno mesto v prestolnici. V Novi generaciji SLS opozarjajo, da nedavno dogajanje okrog knežjega kamna in izjave nekaterih avstrijskih politikov niso tako nepomembne, kot se zdi na prvi pogled. Za Slovence in za našo mlado državo je vsak simbol velikega pomena. O slovenskih simbolih se ne smemo pogajati v nobenem primeru, ne glede na reakcije in izpade drugih. Zato pozdravljajo odločitev Vlade Republike Slovenije, da na slovenske evrokovance kot enega izmed slovenskih simbolov postavi tudi podobo knežjega kamna. Če si ga lastijo tudi naši sosedje, to ne sme vplivati na nas, saj fizični temelj ali zgodovinska dejstva pri izbiri in zavesti simbola niso ključni. V Novi generaciji SLS so prepričani, da ohranjanje knežjega kamna kot simbola slovenstva v nobenem primeru ne predstavlja ozemeljskih teženj do Avstrije. Število plakatov ponazarja število let od leta 595 po Kristusu, ko je zgodovinar Pavel Diakon prvič omenil slovensko državo »Provincia Sclaborum«, pozneje večinoma znano kot Karantanijo. Karantanci so bili naši predniki. Bili so Slovenci koroškega zgodnjega srednjega veka in se po svojem jeziku, običajih in verovanjih niso razlikovali od Slovencev, ki so živeli v drugih slovenskih pokrajinah. Karantanija je bila naša prva državna tvorba, knežji kamen pa je najžlahtnejši simbol slovenske državnosti. Nihče nam ne more kratiti pravice zavedati se svojih korenin. Ob tem v Novi generaciji SLS ogorčeno protestirajo zaradi izjav nekaterih zgodovinarjev - slovenskih visokošolskih učiteljev, ki omalovažujejo pomen slovenskih simbolov in slovenske zgodovine. Slovenci smo se morali stoletja boriti proti poskusom sprevračanja slovenske zgodovine in identitete ter označevanju kot »naroda brez zgodovine«, zato je popolnoma nesprejemljivo, da bi tako početje nadaljevali kar slovenski zgodovinarji sami. Drugi narodi so lahko tako slovenski politiki in zgodovinarski stroki ter vsej javnosti žal še vedno lahko zgled, kako se neguje in ohranja narodna identiteta in zgodovinsko izročilo. Nova generacija SLS ne bo pristala na poskuse iztrganja najstarejših slovenskih simbolov iz zgodovinske zavesti in identitete Slovencev, zato so jih tudi ponovno zbrali skupaj in razširili po Sloveniji. Ne glede na to, da sam knežji kamen in država Karantanija nimata neposredne zveze z državnostjo naše sedanje domovine Republike Slovenije, pa je samostojna Slovenija nedvomno uresničenje sanj, ki so jih gojili naši starši in vsi naši predniki - tudi Karantanci. Pripravil: Matjaž Trontelj prostovoljcev, ki bi nadgrajevala programe in aktivnosti LAS-a. Med drugim je prepotrebno začeti opravljati terensko delo, s katerim bi dejansko odkrili, kje točno se zlorabljajo droge in kdo so uporabniki. Z mladimi pa se ukvarja tudi GROŠ. Na novi lokaciji so zdaj že več kot eno leto in njihova ponudba najrazličnejših dogodkov in projektov je še pestrejša in obsežnejša kot prejšnja leta. Za to se zahvaljujejo tudi občini Grosuplje, ki jim je pomagala sofinancirati te prostore, tesno pa sodelujejo tudi na letnih razpisih, kjer se potegujejo za denarno pomoč pri kulturnih, izobraževalnih in športnih projektih. Zmotno je mišljenje, da je GROŠ samo zabava, daleč od tega. V prostorih potekajo jazz večeri, recitali, potopisna predavanja, tradicionalni koncerti itd. V prihodnje pa se obetajo projekti, kot so predstavitev srednjih šol na osnovnih šolah, pa ponovno organiziranje bowlinga, go-karta in poleta z balonom. Je pa seveda v GROŠ-u pestro tudi čez vikend, ko se v petek in soboto zvrstijo najrazličnejši glasbeni dogodki. G. Marinčič se je obenem strinjal z županom, da so mladi prenasičeni in tako so marsikateri GROŠ-evi projekti slabo obiskani. Na nek način je z mladimi povezana tudi politika. Denis Jašar iz Mlade liberalne demokracije je povedal, da so dali pobudo za okroglo mizo ravno zaradi tega, da bi mladi povedali, kaj si želijo, kje jih čevelj žuli... Najlažje je pač biti tiho in probleme zadržati zase. Če pa se bomo vsi začeli zavedati tega problema mladih, bomo lahko tudi aktivneje pripomogli k rešitvi. V ta namen ima MLD konkreten predlog - ustanovitev mladinskega sveta. Ta naj bi združeval vse mladinske organizacije, ker nimajo neke krovne zveze, ki bi jih lahko dobro zastopala, kot jo imajo npr. gasilci, kulturna društva ... Župan Janez Lesjak je glede mladinskega sveta povedal, da mladi v občini niso čisto nezastopani. O sami ustanovitvi pa ne ve pravzaprav, kaj bi bila točno naloga sveta in kje taki sveti že, če sploh, obstajajo. Tukaj je Denis Jašar povedal, da se MLD zavezuje, da bo postavila neke temelje oziroma osnove delovanja sveta iz čistega začetka in kmalu osnovala prve naloge in smernice delovanja v nadaljnje. Mladinski svet je torej dobrodošel, podpore ima dovolj, le zagrabiti je treba in postaviti temelje za začetek. Mladi se moramo zavedati problemov, ki nas zadevajo in se poskušati čimbolj aktivno udeleževati debat na to temo. Le če bomo povedali, kaj nam ni všeč, bomo dobili možnost razpravljanja o tem in posledično pripomogli k rešitvi. Organizirani okrogli mizi vse pohvale za izvedbo, morda naslednjič kakšen gost več, drugače pa čim več razprav na to temo tudi v prihodnje. Petra Lukavecki DRUŽINA IN PREDVIDENE REFORME V zadnjih mesecih je veliko govora o predlaganih reformah, ki so nujno potrebne za nadaljnji uspešen razvoj slovenske družbe in predvsem družine. Opažam in ugotavljam, da je v tem kontekstu družina kot vrednota zapostavljena oziroma večkrat tudi ni sploh omenjena. Nada Skuk, nekdanja poslanka in zagovornica tovrstnih reform, je vodila delovno skupino, ki je pripravila razna dopolnila k predlaganim reformam. Stališče skupine je, da so nekateri ukrepi vzeti preveč na lahko oziroma z napačnega pogleda, saj se družina in sociala omenjata samo v postavkah, kjer se jemlje in kjer je potrebno varčevati. Z ugotovitvami delovne skupine se strinjam, da bodo spremembe močno vplivale na socialni status državljanov in pred tem si ne smemo zatiskati oči. V kolikšni višini bodo vplivali, pa je predvsem odvisno od načina izvedbe reform in od njihove dokončne oblike na vseh področjih. Pravice in obveznosti državljanov in navsezadnje davkoplačevalcev so v naši državi določene z zakoni, zakone pa določa politika. Zdajšnja vladajoča koalicija si je zastavila cilje, ki bi bili bolj naklonjeni družini in njenemu statusu v družbi in to se mora upoštevati tudi v reformah. Zato je morda nekoliko neumestno navajanje družinskih olajšav, otroških dodatkov, metanje elementov družinske politike v en koš s socialnimi transferji. Torej bo treba izvajati tako politiko, ki bo zajela družinsko politiko kot vrednoto in ne kot socialni problem. V državi moramo vzpostaviti pogoje, da bodo aktivni ljudje preživeli s svojim delom in znanji in ne zaradi raznih socialnih pomoči, ki jih država zagotavlja socialno ogroženim ljudem. Prejšnja vlada z Ropom na čelu ni imela posluha za družine, upam in kar je razvidno z že nekaterimi ukrepi, da bo sedanja vlada z omenjenimi reformami podpirala družine z več otroki. Med dobre predloge reform je potrebno zapisati načrtno izgradnjo centralne evidence socialnih transferjev. Ta bodo pomagala odpraviti obstoječe anomalije na tem področju. Kot mesto evidence za družinske prejemke, mislim kakršne koli, socialne kot ostale prejemke, na področju družinske politike. Namreč največ nedorečenosti izhaja ravno iz tega, da se enostar-ševske družine ali samohranilstvo obravnava drugače ali pa celo prednostno kot pa tradicionalna družina, kjer živita oba starša skupaj z otroki. Izhajati moramo iz dejstva, da so v prvi vrsti starši zakonsko obvezani, ne glede na to, ali živijo skupaj ali ločeno, skrbeti za otroke in njihov normalni razvoj. V prvi vrsti starši, šele potem družba in država. Potrebno je potegniti še ločnico pri družinskih in demografskih vprašanjih. Predlagane reforme zaenkrat ne pomenijo bistvenega premika v razmišljanju, kaj pravzaprav pomeni vzgoja v domačem okolju. Še vedno je težko, da bi imeli možnost izbire in bi tako lahko eden od staršev ostal doma in skrbel za vzgojo svojih otrok. Pri tej možnosti so seveda velike prednosti, po drugi strani pa ni urejen socialni status starša, ki ostane doma (obvezno in prostovoljno zavarovanje ter pokojninsko zavarovanje). Spet gre za ločevanje družinskih ukrepov od t.i. ukrepov za izboljšanje negativnih trendov, saj v dosedanjem 60-letnem režimu družina ni imela mesta kot ena temeljih vrednot v slovenski družbi. Vladajoča koalicija pa je dolžna narediti ta premik za obstoj slovenske države. Pripravil: Matjaž Trontelj Slovesna podelitev priznanj številčnejšim slovenskim družinam v letu 2005 V decembru 2005 je Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa že deveto leto zapored podelila priznanja številčnejšim slovenskim družinam. Podelitev vsako leto pridobiva na pomenu in tudi število prijavljenih družin se postopoma veča. Svetovni slovenski kongres ima v svojem programu na vidnem mestu opredeljeno skrb za slovenski narod, za njegov obstoj in vsestranski razvoj. Zato se kongres v javnosti pogosto oglaša ob perečih težavah slovenskih družin, ki jih v slovenski družbi ni malo. Da pa kongres ne ostaja zgolj pri besedah in črki na papirju, so potrebna tudi dejanja in podelitev priznanj je prav to. Simbolična podelitev priznanj temelji na sklepu Slovenske konference, sprejetem v septembru 1997 na zboru v Kranju, kjer je bilo sklenjeno, da bo Slovenska konferenca vsako leto podelila javna priznanja številčnejšim družinam, in pomeni spodbujanje javnosti h graditvi pozitivnega ozračja do številčnejših družin. Letos so se na naš razpis odzvale naslednje družine in njihova številčnost je vredna objave v javnosti: Bergant iz Škofje Loke, Jerič iz Beltincev, Kav-šak iz Šoštanja, Krajnik iz Škofje Loke, Likar iz Gornje vasi, Petek iz Mozirja, Grah iz Kranja, Kalan iz Škofje Loke, Kozjek iz Domžal, Mehle iz Mengša, Pogačnik iz Selc, Korenčan iz Naklega in družina Kos iz Ljubljane. Večina prijavljenih družin je bila letos z Gorenjske, nekaj iz Ljubljane in okolice, nekaj s Štajerske in ena celo iz Prekmurja. Od trinajstih družin jih je enajst prejelo bronasto plaketo, družina Korenčan z osmimi otroki srebrno, družina Kos z desetimi otroki pa zlato. Zbrane družine so nagovorili: predsednik Slovenske konference in podpredsednik Svetovnega slovenskega kongresa asis. mag. Stanislav Raščan, podsekretarka Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve gospa Majda Erzar, predsednica Sekcije za družino in demografska vprašanja pri SK SSK, gospa Marija Gregorčič Kržič ter predsednik Komisije za priznanja pri SK SSK, gospod Luka Klopčič. Družine so poleg priznanj prejele še praktična darila, ki so jih prispevala podjetja Mercator, Mlinotest, Založba Ognjišče, Mladinska knjiga, Peko, Pekarna Pečjak, Medex, Podravka, Žito d.d., Pliva, Družina, Telekom Slovenije d.d., Pivovarna Laško in Wrigley. Vsaka od prisotnih družin se je na kratko predstavila, družine so se med seboj spoznale ter prejele priznanja za njihov prispevek k ohranjanju slovenstva. Večer je še dodatno popestril frančiškanski otroški pevski zborček pod vodstvom gospe Natalije Podjavoršek, čarobno vzdušje pa je otrokom pričaral čarovnik s svojim nastopom. Pri tej prireditvi je potrebno posebej izpostaviti, da se je povečalo število sponzorjev in do-natorjev, kar je vsekakor pohvalno. Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa si bo še naprej prizadevala ozaveščati o pomenu številčnejših družin za ohranitev slovenskega naroda. Pripravil: Matjaž Trontelj EKOLOGIJA januar-februar 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 13 Meritve strupenosti površinskih vod in rezultati meritev v občini Grosuplje NADALJEVANJE S 1. STRANI Voda je bistvena za življenje na našem planetu. Naš obstoj in gospodarske dejavnosti so povsem odvisne od tega dragocenega vira. In vendar je voda pogosto omejen in vse bolj obremenjen vir, zato je še toliko bolj pomembno, da vode obvarujemo zase in za prihodnje rodove. Ena sama kapljica nevarne snovi lahko onesnaži na tisoče litrov vode. Onesnaženje, ki ga povzročamo danes, še nekaj generacij ostaja v naših podzemnih vodah, ki jih želimo uporabljati za pitno vodo. Vodne vire ogrožajo številni načini rabe vode, kot so neustrezna raba v kmetijstvu, industriji in gospodinjstvih. Paradoksalno so eden ključnih onesnaževalcev čistilne naprave, ki zbirajo odpadno vodo iz širokega območja in jo ne povsem očiščeno izpuščajo v okolje. Kakovost površinskih in podzemnih voda se spreminja z vodnim režimom (pri rekah s pretokom), z vremenskimi razmerami in pojavi na površju (odpla-kovanje, spiranje), ki vplivajo na pritok padavinske vode in drugih snovi ter na izhlapevanje. Spreminja se tudi z vrstami in množino organizmov v njej. Na vode zelo vplivajo naseljena in gospodarsko obremenjena območja. Zato je potrebno nadzorovanje lastnosti vode s fizikalnimi, kemijskimi in biološkimi analizami. Večinoma se to opravlja z vzorčenjem po izkustvu in potrebah. STRUPENOST VODE IN BIOLOŠKI TESTI Vodno okolje je v današnjem času proizvodnje, transporta in uporabe kemikalij pogosto končni prejemnik strupenih snovi z možnimi dolgotrajnimi posledicami za življenjske združbe naših rek in potokov. Kot je na delavnici, ki sta jo organizirala Občina Grosuplje in Inštitut za fizikalno biologijo, poudarila dr. Tatjana Tišler iz Kemijskega inštituta, so meritve strupenosti voda dolga leta temeljile le na fizikalno-kemijskih analizah, predvsem na meritvah koncentracije izbranih snovi. Izkušnje so pokazale na vrsto pomanjkljivosti uporabe takšnega pristopa. S kemijsko analizo lahko določimo le omejeno število kemikalij v vodi. Zaradi nepoznavanja točne kemijske sestave vzorca lahko ostanejo neizmerjene neznane snovi, ki so nevarne za okolje že v nizkih koncentracijah. Poleg tega med kemikalijami prihaja do medsebojnih vplivov, zaradi katerih je voda strupena kljub temu, da so posamezne kemikalije prisotne v dovoljenih koncentracijah. Takšne celostne vplive lahko izmerimo le z biološkimi testi, ki pokažejo vpliv na žive organizme, kar nas konec koncev tudi zares zanima. Zato moderni pristopi vrednotenja kakovosti voda temeljijo na povezavi med kemijskimi analizami in biološkimi testi strupenosti z vodnimi organizmi. Izbira bioloških testov je odvisna od cilja preiskave in vzorcev, ki jih merimo (npr. površinske vode ali odpadne vode). Najpogosteje so v teste vključeni organizmi iz skupine bakterij, zelenih alg, višjih rastlin (vodna leča), rakov (vodne bolhe) in rib (zebrice, šarenke). Kadar hočemo oceniti obremenitev okolja na večjem območju, navadno uporabimo presejalne teste z enim organizmom. Za določanje strupenosti iztokov odpadnih vod v vodotoke pa je smiselno uporabiti niz strupenostnih testov z uporabo organizmov iz različnih skupin zaradi specifičnih odzivov organizmov na različne vrste strupenih snovi. Danes so v svetu biološki testi postali nepogrešljiv del učinkovitega vrednotenja kakovosti voda z namenom zmanjšati vnos strupenih snovi v vodno okolje in tako izboljšati kakovost vodotokov. Novela zakona o stanovanjskih varčevalnih shemah prijaznejša do mladih družin Nacionalna stanovanjska varčevalna shema (NSVS), kot jo je 13. 1. 2006 na seji parlamentarnega odbora za okolje in prostor v drugi obravnavi predstavil minister za okolje in prostor Janez Podobnik, odbor pa jo je brez posebnih ugovorov potrdil, je strogo namenska, bolj prilagodljiva, pregledna in prijaznejša do mladih družin, ki prvič rešujejo stanovanjski problem in imajo podpovprečne dohodke. Razmere so se v primerjavi z onimi izpred sedmih let (ko je bila razpisana prva nacionalna stanovanjska varčevalna shema) zelo spremenile, zato je preobrazba več kot le stilska. Janez Podobnik je na seji odbora za okolje in prostor omenil nekaj bistvenih novosti, ki jih predlaga novela zakona o NSVS. Varčevalec bo dobil premijo samo, če bo prihranke porabil za stanovanjske namene, navedene v zakonu, na podlagi varčevanja pa bo lahko najel prav tako namensko posojilo. Državne premije bodo po novem prepolovljene (znašale bodo le eno štiriindvaj-setino letnega vplačila in pri tem je dovolj, da varčevalec vplača le 10 varčevalnih zneskov na leto in ne več strogo 12). Poprej enolično določene, za celotno obdobje varčevanja in kredita zacementirane aktivne in pasivne obrestne mere, se bodo v prihodnje vsako leto spreminjale, odvisno od razmer na finančnem trgu. Obrestne mere bo določala vlada, in sicer v višini 75 odstotkov tržne donosnosti obveznic RS v domači valuti s fiksno obrestno mero in ročnostjo nad 9,5 leta. Pri večjih odstopanjih bo vlada prilagajala obrestne mere tudi med letom. Po istem načelu bo določala še posojilne obresti in bo pri tem upoštevala obrestno razliko v višini ene odstotne točke. Konkretno: obrestna mera za varčevalce v letu 2005 bo 3,1-odstotna, dodana pa ji bo še državna premija. Varčevanje bo lahko trajalo od pet, šest, sedem ... do največ deset let, podaljševanje znotraj tega obdobja pa bo mogoče sproti. Pravica do posojila se z enega leta podaljšuje na dve leti, ročnost pa bo dvakratnik obdobja varčevanja. Varčevalni produkt naj bi bil zanimiv tudi za banke, ker jih vračilo premij pri nenamenski porabi denarja ne bo več bremenilo. In še novost, s katero se minister Podobnik posebno rad pohvali: mladim družinam, ki prvič rešujejo svoj stanovanjski problem z nakupom ali gradnjo, bo država olajšala odplačevanje stanovanjskega posojila s posebno subvencijo. Prva štiri leta bodo dobivali subvencijo v višini 160 evrov na družinskega člana na leto, naslednja štiri leta pa po 100 evrov na člana družine na leto. Pogoj je, da njihov dohodek na družinskega člana ne presega polovice povprečnega slovenskega dohodka. Kot merilo za mlado družino je predlagatelj uporabil samo starost otrok, ne staršev; to je družina z enim otrokom ali več otroki, od katerih vsaj eden še ni šoloobvezen. Če družina prekorači dohodkovni cenzus, ji pravica do subvencije ugasne. Kot je izračunal predlagatelj, bi dobila štiričlanska družina v osmih letih skupno 4160 evrov subvencije. Pripravil Matjaž Trontelj PRIMER TESTA STRUPENOSTI - BIOLUMINISCENCA Vibrio fischeri - Test s svetlečo bakterijo Vibrio fischeri v svetu uporabljajo že več desetletij. Bakterije v ugodnih razmerah oddajajo svetlobo (bioluminiscenca). Prisotnost strupenih snovi vpliva na živahnost njihove presnove, kar se odraža na zmanjšanju oddane svetlobe. Stopnja zmanjšanja svetlobe je odvisna od strupenosti snovi v vzorcu, tako da je test kvalitativen in kvantitativen. Rezultati se kljub temu, da gre za bakterijski test, dobro ujemajo z drugimi biološkimi testi. Vpliv kmetijstva na vode V splošnem vse onesnaženje, ki izhaja iz kmetijstva, prištevamo k ne-točkovnim virom onesnaženja voda. Za tovrstno onesnaženje je značilno, da je zelo odvisno od hidroloških razmer in da ga je težko neposredno meriti in nadzorovati. Iz kmetijstva izhajajoča najpogostejša onesnaževala so: dušik, fosfor, kovine, patogeni organizmi, ostanki sredstev za varstvo rastlin, sediment, različne soli, elementi v sledeh in povečana biološka potreba po kisiku. Voda odteka iz okoliških površin proti vodotoku v obliki površinskega odtoka in podpovršinskega toka. Če je v okolici vodotokov kmetijska raba zemljišč, se v površinskem toku premeščajo onesnaževala, ki so večinoma vezana na talne delce. Nanje se vežejo ostanki nekaterih sredstev za varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci, fosfor in dušik v obliki amonijskega iona. V podpovršinskem toku potujejo onesnaževala, ki so raztopljena v vodi. Tu najdemo lahko ostanke nekaterih sredstev za varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci, ki so v vodi dobro topna, ter dušik v obliki nitratnega iona, ki se na talne delce ne veže. Del podpovršinskega toka lahko napaja podtalnico, ki je tako neposredno obremenjena. Površinski in podpovršinski tok, ki sta obremenjena z onesnaževali, lahko uspešno prestrežemo z rastlinskimi pasovi, ki bi morali obkrožati vse vodotoke. V bogatem obvodnem ekosistemu, katerega ogrodni del je rastlinstvo, so onesnaževala podvržena različnim procesom. Ostanke sredstev za varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci večinoma razgradijo mikroorganizmi do neškodljivih substanc. Rastlinska hranila deloma presnovijo mikroorganizmi, delno jih porabijo rastline. Kjer obvodnega rastlinskega pasu sploh ni, se skoraj vsa onesnaževala sperejo v potok. Kjer pa je vegetacijski pas dovolj širok, do spiranja onesnaževal v vodotoke praktično ne pride. VIR: M. Pintar in sod., Radensko polje - naravna in kulturna krajina, Zbornik predavanj, 2005. SPREJETA RESOLUCIJA O NACIONALNEM PROGRAMU VARSTVA OKOLJA Državni zbor RS je na 11. redni seji ob koncu lanskega leta sprejel resolucijo o Nacionalnem programu varstva okolja (NPVO). Osnovni cilj NPVO je splošno izboljšanje okolja in kakovosti življenja ter varstvo naravnih virov. V ta namen program določa cilje na posameznih področjih za določena časovna obdobja in prednostne naloge ter ukrepe za dosego teh ciljev. NPVO je pripravljen na podlagi zakona o varstvu okolja in je skladen z okoljskim programom Evropske Skupnosti. Pripravljen je za obdobje naslednjih sedmih let od njegovega sprejema v Državnem zboru do vključno leta 2012, pri čemer pa so za obdobje 2005-2008 ukrepi podrobneje opredeljeni. Na podlagi ocene stanja okolja in trendov, ki so navedeni v NPVO kot povzetek Poročila o stanju okolja v Sloveniji (MOP 2002), so cilji in prednostne naloge opredeljene v posebnem poglavju, ki je tudi ključno poglavje NPVO. Cilji in ukrepi so opredeljeni v okviru štirih področij in sicer: •podnebne spremembe (zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, zaščita ozonskega plašča); •narava in biotska raznovrstnost (nacionalni program varstva narave, ki vključuje program upravljanja z Naturo 2000 območji, spremljanje stanja gozdnih eko-sistemov, varstvo tal in gensko spremenjeni organizmi); •kakovost življenja (Nacionalni program upravljanja z vodami s programi na področju urejanja, varstva in rabe vode, varstvo zraka, ravnanje s kemikalijami, hrup, elektromagnetna sevanja in urbano okolje); •ter odpadki in industrijsko onesnaževanje. Osnovni cilji po posameznih področjih so: - poudariti podnebne spremembe kot pomemben izziv v naslednjih letih in zmanjšati emisije toplogrednih plinov ter tako prispevati k dolgoročnemu cilju stabiliziranja koncentracij toplogrednih plinov v ozračju, kakor tudi zmanjšati emisije snovi , ki povzročajo tanjšanje ozonskega plašča - zaščititi in ohraniti naravne sisteme, habitate, prosto živeče živalske in rastlinske vrste, s ciljem ustaviti izgubo biotske raznovrstnosti, genske pestrosti in nadaljnje degradacije tal - prispevati k visoki ravni kakovosti življenja in socialni blaginji državljanov z zagotavljanjem okolja, v katerem raven onesnaženosti ne učinkuje škodljivo na zdravje ljudi in okolje in z vzpodbujanjem trajnostnega razvoja v mestih ter še posebej zagotoviti ukrepe za vzpostavitev dobrega stanja vode - ravnanje z odpadki in poraba obnovljivih in neobnovljivih naravnih virov ,ki omogočajo trajnostno proizvodnjo in potrošnjo, pripomorejo k zmanjševanju onesnaženja okolja in porabe energije tako, da ne preseže nosilne zmogljivosti okolja. Pripravil Matjaž Trontelj OBČINA GROSUPLJE - ONESNAŽENOST POVRŠINSKIH VOD V občini Grosuplje so potekale fizikalno-kemijske analize površinskih voda že vrsto let. Izmerjenih je bilo le nekaj parametrov, ki pa niso omogočali natančne ocene kakovosti vodotokov. Zato je bila uporaba bioloških strupenostnih testov rešitev, ki je omogočila celovitejše rezultate in pogosto vzorčenje na velikem številu vzorčnih mest, kar je nujen pogoj za dober pregled stanja. Namen študije, ki smo jo izvedli na Inštitutu za fizikalno biologijo v letu 2005 po naročilu Občine Grosuplje, je bil izmeriti strupenost iztokov v Gro-supeljščico v Grosupljem ter izvesti osnovne fizikalno-kemijske analize vode. Vzorčili smo štirikrat - dvakrat samo Grosupeljščico na začetku, sredini in koncu naselja - ter dvakrat iztoke po celem naselju. Večina iztokov je bila med vzorčenji suha in smo vzorčili Grosupeljščico ob iztokih. Grosuplješ-čica ni bila strupena, tisti iztoki, ki so bili aktivni, pa so bili skoraj vsi onesnaženi. ONESNAŽENOST POVRŠINSKIH VOD OBČINE GROSUPLJE 1998 - 2003 Fizikalno-kemijske analize površinskih voda v občini Grosuplje so bile opravljene na osnovi Uredbe o klasifikaciji voda medrepubliških vodnih tokov, meddržavnih voda in voda obalnega morja Jugoslavije (Ur.l. SFRJ 6/ 1978), kjer vrednosti izmerjenih parametrov uvrščajo vodotoke v 4 kakovostne razrede, s tem da 1. kakovostni razred predstavlja najbolj čiste vodotoke. Trajnostna zaščita vodnih virov Vodno okolje lahko zaščitimo samo z odgovornejšim ravnanjem z okoljem. Tako lahko kmetje spremenijo način kmetijske obdelave in s tem omejijo prodiranje nitratov v zemljo, industrijski proizvajalci vlagajo v nove tehnologije, da bi zmanjšali emisije, potrošniki pa kupujejo okolju prijazne izdelke. Trajnostni način varstva vodnih virov predstavljajo tudi ekoremediacije, ki jih pojmujemo kot uporabo ekosistemov oz. naravnih procesov za obnovo in zaščito okolja, za čiščenje in ohranjanje voda. Cilj ekoremediacij je vedno vzpostavitev samoohranitvenih in samovzdrževalnih funkcij vodotoka z obrežnim pasom. Z njimi zajamemo vsaj tri pomembne funkcije, ki jih imajo naravni ekosistemi: samočistilno funkcijo, zadrževanje vode in zagotavljanje biološko raznolikega habitata. Z ekoremediacijami zadržujemo vodo v rečnem sistemu in preprečujemo poplave. V sušnem obdobju tako zadržano vodo uporabljamo za zalivanje oziroma bogatenje vodotokov in podtalnice. Celoviti monitoring kakovosti površinskih voda je osnova za varovanje vodnih virov, ki je predpogoj za oskrbo prebivalstva z neoporečno pitno vodo in zdravje našega okolja. Občinski monitoring strupenosti bo tako potekal tudi v prihodnje, pripravljeni bodo predlogi za zaščito najbolj ogroženih vodotokov in območij posebne naravne vrednosti (npr. Radensko polje) ter predlogi za sanacijo onesnaženj. K ohranitvi vodnih virov pa moramo prispevati tudi sami z večjo skrbjo za okolje. Inštitut za fizikalno biologijo - Maja Berden Zrimec, Alexis Zrimec OBVESTILO - POVABILO Lokalna akcijska skupina (LAS) občine Grosuplje vabi starše, učitelje in vse, ki se zavedamo skupne odgovornosti, da mladim zagotovimo pogoje za kvalitetno odraščanje in jim privzgojimo odgovornosti, dolžnosti in pravice za svoja dejanja, na OKROGLO MIZO z naslovom: »NASILJE MED MLADIMI - PREPREČUJEMO ALI VZPODBUJAMO?« »KAKO NAJ MLADI KVALITETNO PREŽIVLJAJO SVOJ PROSTI ČAS?«, ki bo v četrtek, 2. marca 2006, ob 18. uri, v prostorih Osnovne šole Brinje Grosuplje. Na okrogli mizi bodo sodelovali: - Vodstvo Osnovne šole Louis Adamič in vodstvo Osnovne šole Brinje. - Predsednik Odbora za družbene dejavnosti v okviru Občinskega sveta Občine Grosuplje. - Predstavnik vodstva Policijske postaje Grosuplje. - Predsednik Lokalne akcijske skupine (LAS) občine Grosuplje. - Dr. Hubert Požarnik in Angelca Likovič, društvo Pobuda za šolo po meri človeka. - Vlasta Nussdorfer, generalna sekretarka Belega obroča Slovenije - društva za pomoč žrtvam kaznivega dejanja. Okroglo mizo bo vodila in usmerjala Angelca Likovič, podpredsednica Lokalne akcijske skupine občine Grosuplje. "Na mladih svet stoji!" Kakšen bo ta svet, pa je naša skupna skrb in odgovornost!? Veselimo se srečanja z Vami! Lokalna akcijska skupina LAS GROSUPLJE ZANIMIVOSTI, MLADI UPI januar-februar 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 14 POTEPANJE PO KITAJSKI (l.del) Kitajska. Dežela na vzhodu Azije. Dežela tisočerih obrazov ter ogromnih razsežnosti. Na Kitajskem je vse tako veliko. Že sama površina Kitajske je ogromna. Celotna površina Kitajske meri 9.571.300 km2, kar je v primerjavi s Slovenijo, ki meri 20.253 km2, kar dobrih 472 Slovenij. Da prideš iz enega mesta Kitajske v drugo mesto, potrebuješ kar nekaj časa. Dežela z največjim številom prebivalcev. Ime China so Kitajski pripisali tujci, na osnovi dinastije Chinese, ki je vladala v 3. stoletju p. n. št. Lansko poletje sva se s prijateljem odpravila na tritedensko raziskovanje Kitajske. Skupno nas je iz Slovenije odšlo osem potnikov, želnih odkrivati in spoznavati deželo na vzhodu Azije. Na pekinškem letališču nas je pričakal vodič, študent kitajščine, ki je že kar nekaj časa preživel na Kitajskem. Kako zelo dobro, da je obvladal kitajščino, sem ugotovila takoj, ko sem prispela v Peking. Iz Slovenije smo se ob dvanajstih s kombijem odpeljali na zagrebško letališče. Najprej smo se "čekirali", nato oddali prtljago. Sledil je osebni pregled. Vso osebno prtljago smo morali odložiti na trak, kjer se je ''rentgensko'' pregledala. Sopotnik, ki je imel v osebni prtljagi budilko, je moral pustiti uslužbencu baterijo, ki je bila v njej, kajti v osebni prtljagi ni dovoljeno imeti nobene naprave, ki bi lahko kakorkoli povzročala paniko med potniki. Seveda ni dovoljeno imeti v osebni prtljagi tudi kakršnega koli ostrega predmeta. Tudi sami smo morali skozi ''vrata', kjer so nas pregledali. Vse je piskalo. Ponovno nazaj. Še čevlje sem si sezula, ker so imeli zaponko. No potem pa ni več piskalo. Poiskali smo naš ''boarding gate'', se usedli in čakali, da se vkrcamo na letalo. Zunaj je deževalo. Z avtobusom so nas zapeljali nekaj metrov iz letališkega poslopja do letala. Leteli smo s turško letalsko družbo ''Turkish Airlines'. Poiskala sva sedeža in se usedla, se pripela in počakala na vzlet letala. Predhodno so nam stevardese ob besedni podlagi prikazale zasilne izhode in ukrepe ob zasilnem pristanku. Na letališko stezo. Pospešek in vzlet. Po pristanku v Pekingu. h h|i Hfth^i . - pa1- H ufmm - ^^ ' II Htl j^L >' 'i*. , ™ 1 jE? « Tfe V ' /¡¡i 1 JpBtf In že smo v zraku. Še pogled skozi okno. Še malo in smo nad oblaki. Oblaki so bili zelo gosti, tako da nisem videla pokrajine pod nami. Stevardese so nam začele streči pijačo. Po pijači še hrana s kavo ali čajem. Ko so stevardese vse pospravile, sem pogledala na uro. Samo še dobre pol ure in bomo pristali v Istanbulu. Vse skupaj smo leteli malo manj kot dve uri. Pristajanje in izkrcanje. Ura šest popoldne po našem času. Po turškem lokalnem času sedem zvečer. V letališki zgradbi smo sledili napisom tranzitni oziroma prehodni potniki. Posedli smo, kajti na let do Pekinga smo morali čakati še dobre štiri ure. Opazovala sem ljudi. Veliko Turkov. Temnopolti moški in ''zakrinkane'' ženske. Razigrani otroci. Takoj sem se spomnila potepanja po Turčiji, odkrivanja lepot, spoznavanja ljudi in njihove kulture. Pogled skozi steklo letališke zgradbe. Letala, v katera vstopajo potniki. Letala, ki ravnokar vzletajo. Letala, ki pristajajo. Izkrcavanje potnikov. Vožnja kovčkov v letališko zgradbo. Sprehod po letališki zgradbi. Vsepovsod polno ljudi, ki so čakali na nadaljnji let. Nekateri so brezizrazno sedeli na klopcah, strmeli predse in čakali. Spet drugi so navdušeno iskali spominke v trgovinicah. Posamezniki so si ''prilastili'' več sedežev, se zleknili in zaspali. Tako čas najhitreje mine. Bližala se je ura našega leta. Zopet ''pregled'. Tudi tokrat sem se morala sezu-ti. Vkrcanje v letalo. Po običajnih uvodnih procedurah vzlet letala. Letalo mnogo večje kot prejšnje. Sprejme preko dvesto potnikov. Po osem potnikov nas je sedelo v eni vrsti. Na sedežih so nas pričakale blazinice in odeje letalske družbe ''Turkish Airlines'. S prijateljem sva imela srečo, da sva dobila sedež ob oknu. Vedno namreč rada gledam, kako se oddaljujemo od tal. Tokrat sem videla letališče v lučkah. Saj je bila ob vzletu ura že 23,20. Ko smo prišli na določeno višino, so stevardese takoj začele z delom. Najprej so nam razdelile slušalke za poslušanje različnih programov in vrečo lešnikov za prvi prigrizek. Nato smo dobili torbico, v kateri so bile nogavice, zobna ščetka, zobna pasta, žlica za obuvanje čevljev in pokrivalo za oči. Da bomo lahko spali. Kajti let bo dolg, kar 7.600 km. Trajal bo osem ur in štirideset minut. Vse to sem prebrala na televizijskem ekranu, ki je ''visel'' izpod stropa letala. Poleg tega sem lahko ves čas leta spremljala, s kakšno hitrostjo letimo, kako daleč smo, kolikšno razdaljo smo že preleteli, kolikšna razdalja je še do našega pristanka, čas v kraju, kjer smo vzleteli, čas v kraju, kjer bomo pristali, kje letimo, kakšna je temperatura zraka zunaj. Naj navedem nekaj podatkov. Najhitreje smo leteli 1007 km/h. Leteli smo na višini do 11.500 m. Temperatura zraka zunaj se je gibala od -41 §C do -52 §C, kljub soncu in jasnini kakšno uro pred pristankom v Pekingu. Stevardese so kar nadaljevale z raznašanjem pijače in hrane. Na koncu sladica in kava ali čaj. Da so nam postregle, je trajalo kar dve uri. No, sedaj pa čas za spanje. Na oči sem si dala trak in se zleknila, kolikor se je dalo bolj udobno. Zelo prav je prišla blazinica in odeja. Klimo namreč kar pretirano uporabljajo. Prebudila me je stevardesa, ki je razdeljevala zajtrk. Pogled na uro, ki je kazala sedem. Pogled skozi okno. Sonček. Smo namreč že blizu Pekinga. Kar pomeni zavrteti urine kazalce pet ur naprej. Torej je ura že dvanajst. Pristajanje in izkrcanje. Preden smo zapustili letališko zgradbo, smo morali izpolniti dva vprašalnika. Vprašalnik o zdravstvenem stanju ter vstopno kartico. Po nahrbtnike. Samo upam, da je moj nahrbtnik priletel z mano v Peking. Kar nekaj časa smo iskali našo prtljago. Ker smo bili med zadnjimi, so jo s tekočega traku pobrali in naložili na vozičke. Vsi smo dobili svoje nahrbtnike. Odšli smo na izhod, kjer nas je že čakal naš vodič. Pozdrav. V taksi. Majhen kombi s premalo sedeži. No, se bomo že stisnili. Vožnja proti hostlu v Pekingu. Divja vožnja. Takoj sem opazila, da prometnih znakov in predpisov nič kaj ne upoštevajo. Včasih zgleda prav nevarno. Rdeča luč ne pomeni prav veliko. Križišče. Avtomobili. Pešci. Kolesarji. Eni zavijajo, drugi gredo naravnost. Samo čakala sem, da bo kaj počilo. Vendar ni. Sem pa v treh tednih videla tri prometne nesreče, vendar vse z manjšo škodo. Vožnja pol ure. Ko smo zavili v ozko, makadamsko, prašno ulico, nam je vodič povedal, da smo prispeli. V recepcijo, kjer smo dobili ključe ter odšli v sobe. Eno uro časa za počitek. Tuširanje z ledeno vodo. V hostlu imajo toplo vodo samo od določene ure dalje. Ob treh popoldne prav gotovo da ne. Počakati bo treba na večer. Ob štirih ''zbor'' v recepciji. Peš smo se odpravili v strogi center Pekinga. Imamo namreč srečo, da je naš hostel lociran v samem centru Pekinga. Vse znamenitosti imamo na dosegu roke. Peking oziroma Beijing. Glavno mesto Kitajske. Kulturni, ekonomski in komunikacijski center Kitajske. Sprehodili smo se mimo mesne tržnice. Res je mesna. Že vonjave so me na to opozorile. In kaj prodajajo. Raznovrstno meso, nabodeno na palčke, ki ga speče-jo. Govedina. Ribe. Ribje palčke. Hobotnice. Kobilice. Kače. Žabji kraki. Škorpijoni. Da, škorpijoni. Ker sem se čudila, mi je prodajalec pokazal še žive škorpijone, zaprte v lončku. Brrr! Prodajalci prav radi ponujajo nam tujcem nenavadne živali, nataknjene na palčke. Mogoče se bo kdo opogumil in poizkusil. Na tržnici gneča. Komaj smo sledili našemu vodiču. Glavna ulica v Pekingu. Zelo moderne in mogočne zgradbe na obeh straneh. Tudi banke. To smo vsi želeli. Da zamenjamo naše ameriške dolarje oziroma ev-re v kitajske yuane. Za orientacijo, en yuan je približno 24 slovenskih tolarjev. Na banki cela procedura. Kar nekaj časa traja, da zamenjaš denar. Pokazati moraš potni list. Najprej pogledajo, če se slika ujema. Nato uslužbenec izgine in pride nazaj s fotokopijo tvojega potnega lista. Potem pregleda tvoj denar, da ni slučajno ponarejen. Končno dobiš kitajske yuane. Iz glavne ulice smo zavili v stransko ulico. V trenutku vidiš neverjetno revščino in bedo. Dve skrajnosti. V stranskih ulicah umazanija. Po tleh smeti. Neprijetne vonjave. Ljudje nagneteni. Posamezniki, ki prosijo denar. Ampak sčasoma se teh dveh skrajnosti navadiš in ti je to povsem normalno. To je pač Kitajska. Besedilo in fotografije: mag. Branka Škufca (se nadaljuje) NOVOLETNA LIKOVNA DELAVNICA V septembru se je naša skupina šele oblikovala. Kar 10 od 14 otrok je prvič prestopilo prag vrtca. Vse tri, ki smo bile v skupini ptičkov, smo se trudile in poskušale prehod v vrtec čimbolj omiliti. Želele smo, da bi se prav vsi v skupini dobro počutili, se vanjo radi vračali ter začutili, da vas imamo rade. Menimo, da nam je to tudi uspelo. Najbolj smo to spoznale v prazničnem decembru, ko ste se v velikem številu udeležili likovnih delavnic. Lepo je bilo opazovati ustvarjalnost tako otrok kot staršev. Ob prijetnem klepetu so nastajale prave umetnine. Hvala vam, da ste si vzeli čas in ga preživeli v družbi vaših otrok. Bilo je prav prijetno. Jožica Omahen, Milka Cučič in Marta Vidmar MLADOST IN TI V decembrskih dneh nam je geslo »Mladost in ti!« venomer rojilo po glavi, neštetokrat smo ga izrekli in prebrali vsebino poslanice. Vse skupaj pa se je odvijalo ob projektu Luč miru iz Betlehema že 15. leto zapored. Skavtinje in skavti smo z doseženim zadovoljni. Veseli smo, da je plamen dosegel toliko ljudi, upamo, da je prišel tudi v vaš dom, če ne iz naših rok, pa iz rok prijateljev in znancev. Naj se zahvalimo vsem, ki ste s plamenom Luči miru iz Betlehema pomagali polepšati praznične dni predvsem osamljenim in ostarelim. In vsem tistim, ki ste nam mladim pokazali kanček upanja in vzpodbude za prihodnje, nam stisnili roko in podelili lepo besedo in nasmeh. V prihodnjih božičnih praznikih bomo zopet potrkali na vaša vrata in srce in vam podarili mir v svetlem plamenu, ki je mnogo več kot le topel plamen. Je simbol miru, sprave in predvsem ljubezni. Naj bodo dnevi pred nami polni izzivov ter sreče in kot je rekel skavtski ustanovitelj Robert Baden-Powell: »Sreča je rezultat dejavnega dela. A na pravi poti do sreče je tisti, ki jo deli z drugimi.« Mi se bomo trudili, da jo razdelimo med vse generacije. Vaše skavtinje in skavti POPRAVEK IN OPRAVIČILO V prejšnji številki Grosuplejskih odmevov je pri potopisu V deželi sultanov avtorice mag. Branke Škufca na koncu besedila prišlo do napake pri montaži prispevka in je zaradi tega nekaj besedila manjkalo. Zato manjkajoča zadnja odstavka ponovno v celoti objavljamo. Avtorici in bralcem pa se za nastalo napako opravičujemo. Odgovorni urednik Jože Miklič V DEŽELI SULTANOV (zadnja dva odstavka) Ko smo prišli iz mošeje, smo opazili, da pospravljajo tržnico. Kakšna brzina! V nekaj minutah je bilo vse pospravljeno. Samo še smeti so ostale. Kupi smeti. Ura pa je bila že toliko, da smo se morali vrniti v hostel. Počasi se je zbrala cela skupina. Vsi s polnimi torbami spominkov. Prevoz do letališča. Običajni postopki na letališču. Oddaja prtljage. Čeki-ranje. Čakanje na letalo. Vkrcanje. Let, ki je trajal dve uri in pol. Pristanek. Uro sem prestavila eno uro nazaj. Pa sem spet nazaj. Vse mi je tako nenavadno. Vedno potrebujem kar nekaj časa, da se navadim, da sem doma. Besedilo in fotografije mag. Branka Škufca (konec) ČE TO NI ... POTinniHILHIOJIEIN! Tudi letos se je na bližnjem hribu ustavila zima in nasula veliko snežink. Mraz jih je spremenil v trdno snežno odejo. In ker nam je narava vse pripravila, smo se šolarji in učiteljice odpravili na zimski športni dan. Dobro smo se najedli, toplo oblekli in se odpravili s sankami na bližnji hrib. Proga je bila v hipu narejena in sankanje se je lahko začelo. Ker pa to ni tako lahko, smo si morali vmes tudi malo odpočiti. Odšli smo na kratek sprehod. Na poti smo si zapeli, si malo nagajali, risali in pisali po snegu ter se nato vrnili k sankanju. Sonce nas je ves dan grelo in z žarki spremljalo naše norčije. In, ko smo se vrnili v šolo, je naš dan zaključil utrujen in iskrivo navihan vzdih iz klopi: »Če pa to ni bil moj najlepši zimski dan, potem pa ni bil noben!« Barbara Krek, OŠ Brinje Grosuplje KLUBI, DRUŠTVA, ZVEZE januar-februar 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 15 DOBILI SMO VODOVOD KROŽKI UNIVERZE ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE GROSUPLJE Vas Vino se nahaja na dveh lokacijah, ki sta vsaksebi približno 2 km. Enega dela se »prijemlje« Spodnje, drugega pa Zgornje Vino. Zgornjemu Vinu pa pravijo tudi Vino Smrjene ali Vino - Svarunova pot. V Spodnjem Vinu je bil vodovod napeljan že pred leti, asfaltirana glavna dovozna cesta in postavljena javna razsvetljava. Zgornji del zaselka, ki se drži vasi Smrjene, premore tri kmetije, cerkev sv. Štefana in mežnarijo že več generacij. Staroselci so bili odrezani od vasi Smrjene v času postavitev občinskih meja med ljubljanskimi občinami in občino Grosuplje. Krajani Smrjen cerkvico še vedno obiskujejo kot svojo, čeprav se nahaja v drugi občini. Kraj Vino je začel napredovati v osemdesetih letih, ko so kmetje začeli prodajati parcele za gradnjo. Asfaltirane so bile glavne dovozne ceste, izboljšala se je kvaliteta življenja. Danes naselje šteje 22 hiš in 24 gospodinjstev. Od tega se 6 objektov uporablja za počitniške hiše, ostali objekti so stalno naseljeni. V krajšem obdo- bju pričakujemo gradnjo še najmanj petih hiš. Občasna sušna obdobja so pokazala, da so cisterne (vodnjaki) za vodo premajhne. Za redno preskrbo z vodo je prišel v poštev le javni vodovod, ki pa ga zaradi 450 m nadmorske višine ni bilo mogoče speljati iz grosupeljske strani. Dovolj pritiska za vsakdanjo rabo in požarno vodo je bilo mogoče dobiti samo s podaljšanjem javnega vodovoda iz vasi Smrjene, ki ga upravlja VO-KA iz Ljubljane. V sodelovanju Občine Grosuplje, Krajevne skupnosti Št.Jurij, gradbenega odbora krajanov ter dobre volje lastnikov zemljišč (ki so tudi iz občine Škofljica), ki so dali tudi soglasje za gradnjo po njihovih zemljiščih, župana Občine Škofljica, predstavnikov VO-KA Ljubljana in izvajalcev del Javnega komunalnega podjetja Grosuplje, smo 7. 9. 2005 lahko odprli vodovodne pipe in tako uradno dobili pitno vodo. Vsem akterjem se zahvaljujemo za sodelovanje in pomoč. Član sveta KS Št. Jurij Milan Kumše Novi izivi, nove priložnosti, čas za osebno ustvarjalno delo, za vključitev v nove aktivnosti. To nam je v Grosupljem uspelo. Že drugo leto skoraj dvesto slušateljev redno tedensko obiskuje začetne in nadaljevalne krožke tujih jezikov, računalništva, slikanja, domoznanstva, glasbe - citre. V letošnjem šolskem letu je na novo zaživel: • restavratorski krožek, ki ima bogat in zanimiv program, pod vodstvom mag. Ljuba Zidarja. Ustvarjali bodo kot restavratorji v restavratorski delavnici. • Grosupeljski okolje-varstve-ni krožek vodi domačin gospod Stane Peterlin. Krožek je pričel z delom v decembru 2005. Prvo predavanje je imel 22. decembra 2005 dr. Alexis Zrimec o »Grosupeljskih vodah, stanju onesnaženosti in meritvah. • V tem krožku je program predviden za dve dejavnosti, in sicer: a) spremljanje stanja okolja v domačem kraju in okolici in ustrezno odzivanje na ugotovljene probleme (pozivi, pobude, predlogi, vzgojne dejavnosti itd). b) spoznavanje domače narave in vrednot okolja, strokovni izleti, delavnice na terenu, spoznavanje rastlin, živali in kraških pojavov. V krožku naj bi s svojim znanjem prispevali k programu tudi sami člani. Med njimi je namreč nekaj znanih upokojenih strokovnjakov, aktivnih raziskovalcev. c) V soboto, 18. februarja 2006, ob 9. uri bo organiziran izlet po Radenskem polju »SPOZNAVAJMO PTICE«. • Literarni krožek ustvarja ob petkih v prostorih Knjižnice Grosuplje. Vodi ga ga. Marija Tavčar. Nameravajo pripraviti svoje glasilo in se preizkusiti v pisanju pesmi in besedil. • Plesna skupina je prvič zaplesala 6. novembra 2005, v prostorih Družbenega doma Grosuplje. Plesni mojster g. Aleš Velišček (kot plesalec je zastopal Slovenijo na evropskih in svetovnih prvenstvih) je skupino popeljal ritme latinsko ameriških in standardnih plesov. Razveseljivo je, da redno vsako nedeljo ob 16. uri popoldne pleše 14 zakonskih parov. Le-ti so po tridesetih letih ponovno zaplesali in skupaj uživajo kot plesalci in kot zakonci. a) Dne 22. januarja 2006, ob 16. uri v Družbenem domu Grosuplje Taborska 2, se je začel nadaljevalni plesni tečaj. b) Začetni plesni tečaj pa se je prav tako že začel 19. januarja 2006 Družbenem domu Grosuplje. Če si želite česa novega, izkoristite priložnost, postanite novi član »Univerze za tretje življenjsko obdobje«. Informacije dobite na telefonu: 78 62 352. Andreja Smolič SLIKA SPODAJ: Tečajniki družabnih plesov. SLIKA ZGORAJ: Predavanje o strupenostnih testih površinskih voda in kvaliteti voda v Občini Grosuplje je organizirala Univerza za tretje življenjsko obdobje Grosuplje. Udeležencev je bilo kar 51 in po predavanju je sledila živahna razprava o virih in posledicah onesnaženja voda v občini ter možnostih za preprečitev, zmanjšanje ali sanacijo onesnaževanja. SLIKA DESNO: Dr. Alexis Zrimec predava o vodi. [M a# I - Občni zbor Čebelarskega društva V soboto popoldne, 21. januarja, so se zbrali čebelarji (častilci sv. Ambroža) Čebelarskega društva Grosuplje na svojem rednem občnem zboru. Po poročilih, ki so jih podali predsednik Franc Mencin, tajnik Branko Cotman in blagajničarka Marija Podržaj, so ostali člani dali tudi nekaj svojih mnenj in dodatnih predlogov za delo v bodoče. Zanimivo pri njihovem preteklem delu pa je tudi, da častno razsodišče ni imelo nobenega dela. Po sprejemu programa za leto 2006 so podelili tudi eno priznanje svojemu članu. PRETEKLO LETO Slovenski čebelarji se združujejo v več kot 200 čebelarskih društvih. Grosupeljsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1909. Njihovo delo pa se je v sedanjem času izkazalo za izredno pomembno tudi iz ekološkega vidika. Poleg tega imajo čebelarji precej skrbi in dela z zaščiteno kranjsko sivko. Zaradi zdravstvenega varstva čebel sodelujejo tudi z veterinarji in veterinarskimi združenji ter z drugimi združenji, ki skrbijo za ohranjanje čistega naravnega okolja. Povezujejo se tudi v okviru dolenjske regije in v slovenskem prostoru ter sodelujejo s pospeševalno službo za čebelarstvo. V preteklem letu so med drugim grosupeljski čebelarji organizirali izobraževanja, ki so bila v celoti gledano dobro obiskana. Precej dela so vložili v administriranje, še posebej pri določanju 20 pasišč, ki so jih morali uskladiti s Čebelarskim društvom Carnica. To delo pa je bilo povezano tudi s številnimi dogovori z lastniki zemljišč. Ker se je opravilo zavleklo, jim ni uspelo poslati vse potrebne dokumentacije na ministrstvo in zato še niso pridobili koncesije za pašni red. Pri tem je treba posebej poudariti, da so grosupeljski čebelarji na tem področju med bolj dejavnimi, saj okoli 90 % čebelarskih društev v Sloveniji tega še nima urejenega. Za veliko opravljeno delo gre nedvomna pohvala upravnemu odboru društva. Predsednik pa pravi, da bodo koncesijo letos dobili. Društvo ima tudi vzorno urejeno tajniško in blagajniško poslovanje. Nadzorni odbor je ob rednem pregledu predlagal še nekaj izboljšav v tem poslovanju za v bodoče, prisotni člani pa so prisluhnili tudi pripombi gospodarja, ki je člane pozval, naj bi se številneje udeleževali delovnih akcij pri vzdrževanju čebelarskega doma. Pri svojem delu lansko leto pa se, žal, niso uspeli dogovoriti s šolami za organizacijo krožkov, saj šole trdijo, da so učenci že brez tega preveč obremenjeni. (Vprašanje je, s kakšnimi programi. - o.p. J.M.). Nekaj sredstev jim je uspelo pridobiti tudi za izbor kranjske sivke, od Občine pa nekaj sredstev za promocijo oziroma vzdrževanje stalne čebelarske razstave. Veliko dela so vložili tudi v legalizacijo dejavnosti, da lahko lokal (čebelarski dom) v najemu sploh deluje. PROGRAM ZA LETO 2006 Poleg različnih načinov izobraževanja svojih članov so v program med drugim zapisali tudi, da bodo organizirano obiskali 29. državni čebelarski seminar v Celju in skrbeli za vzgojo čebelarskega podmladka pri čebelarskem krožku v OŠ Šmarje in pri drugih zainteresiranih. Društvo vsa leta doslej skrbi za nabavo oziroma sofinanciranje sladkorja in zdravil za čebele. Nadaljevali bodo tudi z nabavo čebelarskih uniform za člane društva. Za boljšo organiziranost čebelarstva na območju društva in v slovenskem prostoru bodo tudi ažurno vodili evidenco stojišč za čebele ter ustanovili skupno komisijo za pasišča na območju upravne enote Grosuplje za oba čebelarska društva (ČD Grosuplje in ČD Carnica). Precej dela bo moralo društvo vložiti tudi za vzdrževanje čebelarskega doma, kjer bo treba zagotoviti še nekaj vzdrževalnih del v funkcionalnih prostorih za obratovanje gostinskega lokala, ki ga oddaja društvo v najem. Na streho bodo morali namestiti tudi snegolove na obeh straneh strehe ter opraviti druga vzdrževalna dela na strehi. Vse člane so zadolžili, da opravijo najmanj 5 ur prostovoljnega dela ali z odplačilom. Organizirali naj bi tudi veselico. Pri organizaciji naj bi sodelovalo čim več čebelarjev. Začeli bodo tudi s pripravami na praznovanje 100. obletnice ustanovitve Čebelarskega društva Grosuplje, ki jo bo društvo praznovalo v letu 2009. Predsednik društva pa je na koncu občnega zbora izročil odlikovanje Antona Janše 3. stopnje, ki ga podeljuje Čebelarska zveza Slovenije, članu Slavku Grudnu. Jože Miklič SLIKA ZGORAJ: Predsednik Franc Mencin pri svojem poročilu. Delavnemu predsedstvu občnega zbora Čebelarskega društva je predsedoval mag. Franc Javornik, člana predsedstva pa sta bila še dolgoletna čebelarja g. Kolenc in g. Zaviršek. SLIKA DESNO: Podelitev priznanja Slavku Grudnu. SLIKA SPODAJ: Udeleženci občnega zbora. MLADI UPI januar-februar 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 16 NARAVOSLOVNA TABORA V BOHINJU IN RADENCIH NA KOLPI POHOD Z LUČKAMI PO ULICAH GROSUPLJEGA fcS kanujilfflj Bohinjskem jezeru - foto Andrej Novljan. - . J - • V ' * • Kurjenje.tabor.nrhjognjeVj-jfoto AndrejjN&Vljan . . 1 - THi!, '■ ČAJANKA PO TABORNIŠKO "Vabimo vas na taborniško čajanko, ki bo 17. 12. 2005 ob 17. uri v jedilnici osnovne šole Louis Adamič na Adamičevi cesti. Za vstopnino prinesite sladico, ki jo bo ocenila naša strokovna komisija. Kot vsako leto bo potekalo obdarovanje, tako da s seboj prinesite darilo, ki ga boste sami izdelali.« Tako se je glasilo vabilo na čajanko, ki so se je udeležili tako člani kot tudi njihovi starši. Novost letošnje čajanke je bilo tekmovanje za najlepšo sladico, ki jo je izbrala strokovna komisija staršev. Najlepša med vsemi je bila po njihovem mnenju gozdna idila Jana Kolenca, za nagrado pa je prejel knjigo Sladice. GG-ji, skupina starejših tabornikov, je obiskovalcem pripravila različne brezalkoholne koktejle, kar je navdušilo vse prisotne. Tudi letos smo medse sprejeli nove člane. Za presenečenje so poskrbeli člani voda Skejtarske žabce, ki so s pomočjo staršev pripravili igrico Naša mala kuhinja, ki je občinstvo navdušila. Čajanka se je končala z obdarovanjem. Taborniški rod Louis Adamič Tudi v letošnjem šolskem letu so se osmošolci, ki obiskujejo osnovno šolo Louisa Adamiča, v sredini novembra, odpravili na enotedenski naravoslovni tabor. Dva oddelka sta preživela pet dni v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Bohinj in dva oddelka v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Radenci na Kolpi v Beli krajini. COŠD BOHINJ V Bohinj sta osmošolce spremljala učitelj fizike in tehnike, g. Andrej Novljan, in psihologinja, ga. Nina Smolej Rome. Ko so se vrnili nazaj v šolo, mi je potek podrobneje predstavil spremljevalec, g. Andrej: ''Dejavnosti so potekale dopoldne in popoldne. Pripravljene so bile tako, da so udeleženci vsak dan tudi hodili. ''Obdelali'' smo geografske značilnosti Bohinja. Šli smo v hrib, se orientirali, poimenovali okoliške hribe. S tem so učenci spoznavali okolico. Lokostrelstvo je potekalo v domu, kajti strelišče imajo v domu. Ko smo "obdelovali" temo preživetje v naravi, smo šli z velikimi kanuji na Bohinjsko jezero. Ko smo izstopili iz kanujev, smo zakurili taborne ognje iz materiala, ki so ga našli v naravi. Ena skupina je postavila šotore. Tam so se naučili tudi vezati vozle. Naredili so del mostu iz vrvi, ki ga je naslednja skupina dokončala. Most smo napeljali preko grape in kdor je želel, je šel lahko preko mostu, seveda z vso potrebno zaščitno opremo. V okviru planšarstva smo obiskali planšarski muzej v Stari Fužini. Pri ekologiji so vzeli vzorce vode, jih pogledali pod mikroskopom, videli, kaj vse je vodi, kdaj je voda onesnažena. Zadnji dan so se udeleženci tabora preizkusili v vožnji z malimi kanuji, v vsakem so bili trije učenci.'' Predzadnji dan je bil v popoldanskem času organiziran kviz. Udeležence so razdelili v dve skupini. ''Moram povedati, da so pravilno odgovorili skoraj na vsa vprašanja. Ko smo hodili okrog, sem se bal, da gredo stvari nekako mimo njih, vendar je ta kviz pokazal, da so se ogromno naučili,'' je povedal spremljevalec, g. Andrej. Dodal je: ''Meni je bilo zelo lepo. Učim prvo leto, prvo leto sem razrednik. Na taboru sem spoznal otroke v povsem drugi luči in navezal stike z njimi. Tudi otroci so mene sprejeli drugače.'' V domu niso bili sami, ampak so jim delali družbo osnovnošolci iz Lenarta. ''Naši učenci so nekako s strahom pričakovali, kdo bo še prišel. Potem pa so se zelo dobro ujeli, na koncu so si celo izmenjali telefonske številke," je z zadovoljstvom povedal g. Andrej. Vse dejavnosti so vodili učitelji iz doma, g. Andrej in ga. Nina sta bila spremljevalca, ki sta pomagala pri organizaciji ter skrbela za red. Tudi ponoči je bil vedno prisoten eden izmed učiteljev doma. Dragi otroci! Če ne hodiš v vrtec in bi se rad igral-a ter si star-a več kot štiri leta, se nam pridruži vsako zadnjo sredo v mesecu ob 16.30 v vrtcu Kekec, Trubarjeva 15, Grosuplje. Skupaj se bomo eno uro igrali, zabavali in se z roko v roki odpravili v svet igrarij. Prijave lahko sporočite na telefonsko številko 01/786-61-88. Vabiva vas Petra Bor in Milka Cucic. Kako je tabor doživljala osmo-šolka Sara Primec? Kasneje se mi je pridružila zgovorna udeleženka tabora, Sara Primec, ki je povedala: ''Na taboru je bilo organiziranih veliko zanimivih dejavnosti. Bilo je krasno. Najbolj mi je bila všeč vožnja s kanuji po Bohinjskem jezeru in lokostrelstvo.'' Kaj pa preživljanje večerov? ''Vsak večer smo imeli organizirano dejavnost. Spoznavni večer, razne igrice, izobraževalni večer o Triglavskem narodnem parku. Zadnji večer smo imeli ples,' je Sara predstavila dogajanje ob večerih. Sara je povedala, da jim je šlo vreme na roko: ''V začetku tedna je bilo megleno, v sredini tedna je posijalo sonce. Mrzlo je bilo, ampak so nas učitelji na to pripravili, tako da smo imeli s sabo dovolj toplih oblačil.'' Dolgčas? ''Ni bilo časa, da bi nam bilo dolgčas. Urnik je bil zelo natrpan, tudi ko smo imeli prosti čas, so bile vedno organizirane določene dejavnosti, ki si se jih lahko po lastni želji udeležil. Dejavnosti so bile sledeče: učenje žongliranja oziroma akrobatskih spretnosti, spoznavanje kače, ki jo imajo v domu, razne igre'' je povedala osmošolka Sara. Sara je predstavila tudi potek običajnega dne na taboru: ''Ob sedmih smo udeleženci tabora vstajali. Sledila je telovadba, pospravljanje sobe, zajtrk. Urejenost sobe so nam namreč ocenjevali. Po zajtrku dopoldanske aktivnosti z malico. Po kosilu počitek in še popoldanske aktivnosti. Večerji je sledil zabavni večer, ki je trajal do desetih, ko smo morali v postelje. Zadnji večer smo lahko ostali pokonci do enajste ure'' Sara je na koncu pohvalila, da je bilo vse zelo dobro organizirano in da se je ogromno naučila. COŠD RADENCI NA KOLPI V Belo Krajino sta osmošolce spremljali učiteljica fizike in matematike, ga. Zalka Vincek in gdč. Meta Knez, učiteljica individualnega pouka. Dom se nahaja v sklopu krajinskega parka. Gdč. Meta je prvič spremljala otroke: ''Otrok nisem poznala, vendar je bilo kljub temu krasno. Imeli smo se lepo.'' Kaj je bilo v Radencih na Kolpi drugače? ''Tudi mi smo imeli pohode, ogledali smo si kanjon Kolpe, kolesarili smo do meje. Posebnost je bila izdelovanje belokranjskih pisanic. Ukvarjali so se z varčevanjem z energijo. V domu je plezalna stena, tako da so lahko preizkusili svoje plezalne veščine. Obiskali smo turistično kmetijo, kjer so zamesili kruh iz pire in naredili ovčji sir. Svoj kruhek in košček sira so si odnesli domov. Pri preživetju v naravi smo si v naravi spekli hrenovke, delali zavetišča iz listja in vej, kurili ognje. Ogledali smo si kraj, značilno gradnjo,'' je dejavnosti predstavila gdč. Meta. Prosti čas, ki so ga imeli po kosilu, so morali izkoristiti nekje v okolici doma. Učitelji so vztrajali, da niso bili v sobah. Na voljo so imeli dve mizi za namizni tenis, plezalno steno, igrišče za košarko, odbojko, lahko so šli na sprehod. Ob večerih so imeli organizirane razne igrice, pohod s svetilkami po vasi. V domu imajo kačo in eden izmed večerov je bil namenjen spoznavanju kače. Zadnji večer je bil ples. Gdč. Meta je ob koncu povedala: ''Všeč mi je, da otroci začutijo vsakodnevni ritem in da vedo, kaj morajo narediti. Udeleženci tabora so veliko hodili. V domu so imeli vedno na razpolago čaj, sadje in piškote. Kajti kljub štirim obrokom so bili hitro lačni. V bližini našega doma ni bilo trgovine, so pa lahko oddali naročila in v domu so poskrbeli, da so dobili priboljšek, ki so si ga posamezniki naročili'' ''Mislim, da so otroci ogromno odnesli. Bili so stran od staršev, sami so morali poskrbeti zase. Jaz bi rekla, da je to kar življenjski tabor, ki je zelo dobrodošel,'' je zaključila gdč. Meta. Prav gotovo so v enem tednu učenci spoznali veliko novih stvari, se veliko naučili, sklenili nova poznanstva in prijateljstva, se navajali na samostojnost in prevzemali odgovornost za svoja dejanja. mag. Branka Škufca Decembrski prazniki se s svojo nevsakdanjostjo in prazničnim razpoloženjem vtisnejo otrokom in odraslim v spomin. Praznično razpoloženje dviguje človeka, ga notranje osrečuje in krepi njegovo samozavest; ta pa je pomemben dejavnik aktivnosti in ustvarjalnosti vsakega posameznika. Za otroke je december s prihodom Miklavža, Božička in dedka Mraza eden najlepših mesecev v letu. Naklonjena mu je že sama narava, saj je ob tem času običajno odeta v svečano belino. Naklonjeni smo mu tudi odrasli, ki se s svojo ustvarjalnostjo na sto in sto načinov znova in znova vključujemo v to enkratno otroško doživetje in radost. Vzgojno osebje iz vrtca Tinkara v Grosupljem je z organizacijo in izvedbo pohoda - z lučkami po ulicah Grosupljega, otrokom in staršem obogatilo prazničen december. Pohod je že tradicionalen, saj je bil že sedmo leto. Prva leta smo si pot razsvetljevali z baklami, katere smo kasneje, zaradi varnosti, zamenjali z lučkami. Družine v vrtcu ali doma izdelajo lučko iz steklenega kozarca, katerega poljubno okrasijo. Dodajo mu iz žice oblikovan ročaj in čajno svečko. 13. decembra, ko goduje sveta Lucija, ki je zavetnica luči, smo se zbrali pred vrtcem, kjer smo ob nežni božično-novoletni glasbi prižgali svečke ter se v spremstvu redarjev odpravili na pohod po praznično okrašenih ulicah. Ob soju tisočerih lučk so otroci doživeli lepoto, čarobnost, prazničnost našega mesta. Pohod smo zaključili v kulturnem domu, kjer smo si ogledali igrico, ki nas je popeljala v čudoviti, skrivnostni, pravljični svet. Po ogledu igrice pa je otroke obiskal še Božiček, ki jih je razveselil z bomboni. Osnovni namen pohoda je v tem, da omogočimo otrokom in staršem doživeti lepote zime in ustvariti praznično razpoloženje v veselem pričakovanju novega leta. Branka Okorn DECEMBRSKI UTRINEK IZ VRTCA ROŽLE Mesec december je bil prav gotovo najbolj čarobni mesec v letu. To je bil mesec nežnih sanjarjenj, skrivnostnih pričakovanj in radostnega druženja. Tako smo se vzgojiteljice in pomočnici vzgojiteljic obeh jasličnih skupin dogovorile za skupno druženje v novoletnih delavnicah. Ob prijetni glasbi so si starši in otroci ogledali, kaj vse bodo lahko delali. Že kmalu so nastajali novoletni po-grinjki s čajnimi svečkami ter čudovite novoletne ikebane iz smrekovih vejic in rožic iz krep papirja. Otroci so tudi tiskali smrekove vejice na furnir in jih okrasili z barvnimi pikicami. Nič hudega, če je nekaj barve pristalo na prstkih, še bolj je bilo zanimivo. Strigli so smrečice iz zelenega papirja in nanje lepili krogce zlate barve. Tudi na okraske iz slanega testa nismo pozabili. Pravi užitek je bil gnesti testo in nekaj ustvarjati. Na umetno smrečico smo obešali okraske, nato smo jo postavili v garderobo, kjer nam je lepšala praznične dni. To druženje je res hitro minilo. Zunaj je bilo mrzlo, v naših srcih pa prijetno toplo. Poslovili smo se s prijetnimi občutki, da smo drug drugemu polepšali dan in prižgali iskrice v otroških očeh. Vzgojiteljica Dragica Šircelj 1400 KG ZBRANEGA STAREGA PAPIRJA Kot smo že poročali v prejšnji številki Grosupeljskih odmevov, smo imeli na Podružnični šoli ŠtJurij v mesecu oktobru zbiralno akcijo papirja. Ko smo oddali članek, še nismo imeli uradnih podatkov o zbrani količini papirja. Zato vam v tej številki poročamo, da smo zbrali 1400 kg papirja in zaslužili 20.000 sit. Vsem, ki ste nam pri zbiranju papirja pomagali, se najlepše zahvaljujemo Učenci novinarskega krožka POŠ Št. Jurij MLADI UPI januar-februar 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 17 ZAKLJUČEK PRAZNIČNEGA DECEMBRA V OŠ LOUISA ADAMIČA V mesecu decembru so zadnji dan torka, gdč. Janja Vilar. pouka, triindvajseti december, praznič- Proti koncu prireditve je sledil video no obeležili tudi v Osnovni šoli Louisa posnetek gluhe deklice, ki je »odkreta- Adamiča na Tovarniški ulici. Pripravili so la« pesem, ki si jo lahko preberete ob novoletno prireditev, ki je potekala v av- koncu prispevka. Kretnje je spremljal li šole ob pol enajstih dopoldne. Vod- glas povezovalke Katje. Z video posnet- ja prireditve je bila specialna pedagogi- kom je šoli na pomoč priskočil Zavod za nja, gdč. Janja Vilar, za ozvočenje je po- gluhe in naglušne v Ljubljani. Zakaj so skrbel učitelj fizike in tehnike, g. Andrej v prireditev vključili omenjeni video po- Novljan. Ker je prireditev potekala v do- snetek? ''Želeli smo opozoriti oziroma poldanskem času, staršev niso vabili. spomniti vse prisotne na drugačnost, Tema decembrske prireditve je bi- različnost med nami in na sprejemanje la ljubezen, ki se je prepletala skozi uro drugačnih;' je povedala gdč. Janja. in pol dolgi program. Prireditev se je za- V nadaljevanju je pomočnica rav-čela s slovensko himno, ki jo je na vi- natelja prejela zase in za ravnatelja olino odigrala petošolka Klara. Potem dva velika rdeča srca, na katerih so biso grosupeljski skavti prinesli Betle- le napisane novoletne želje učencev hemsko luč. Tudi tokrat so se v priredit- in učenk. Srca sta ji izročili povezoval-vi prepletale pevske, recitacijske, ples- ki programa. ne, igralske točke. Seveda je bila tudi Ob koncu prijetnega dopoldneva so vsebina zapetih pesmi ljubezen. Poslu- vsi učenci skupaj zapeli pesem Tannen-šalci so uživali v melodijah skladbe Ne- baum. Medtem so razredniki in razred-kega jutra, ko se zbudiš, ki jo je zape- ničarke razdelili vsem svojim učencem la Sara iz sedmega razreda, Dan ljubez- in učenkam medenjake v obliki srca. ni so zapeli Klara, Maja, Luka in Ma- Vsak je dobil enega. V prijetnem praz-tic in Vsepovsod ljubezen, ki jo je zape- ničnem vzdušju so zapeli še pesem ''All la sedmošolka Eva. Proti koncu je iz ust I want for christmas is you', katere be-Lucije, Tanje, Ksenije, Tjaše in Metke sedilo so lahko spremljali na platnu. zazvenela skladba ''Jingle bells'' v slo- Kaj je o celotni prireditvi povedala venski izvedbi. V programu je sodelova- glavna organizatorka, gdč. Janja Vilar? la tudi gledališka skupina Jes, ki delu- "Prireditev je bila krasna. Otrok se je do-je pod vodstvom gdč. Livije Rojc. Dekli- taknila predvsem med video posnet-ce so se predstavile z zanimivo recita- kom. Ko smo spremljali posnetek gluhe cijo, pri kateri so se vse besede začele deklice, je bila v dvorani popolna tišina. na isto črko. Zelo ganljiv trenutek.'' G. ravnatelj, Božidar Gabrijel, je bil Prav gotovo so učenci in učenke s zaradi bolezni odsoten, vendar je kljub prijetnimi vtisi, izrečenimi lepimi in do- temu vsem na šoli sporočil svoje novo- brimi novoletnimi željami ter polni vese- letne želje. Napisal jih je v pismu, ki ga lega pričakovanja odšli domov in vese- je prebrala šolska psihologinja, ga. Nina lo in prijetno vzdušje razširili tudi v svo- Smolej Rome. je domove. Prireditev sta povezovali sošolki Kat- mag. Branka Škufca ja in Melita iz sedme- Tu sem. ga razreda. Avt°rica Zate in zame. veznega besedila je bi- Za življenje la ga. Branka Novak, Za svobodo in upanje. ki sicer pišebesedila Za dejanja odpuščanja, za pevski zbor osnov- iskrenost spodbujanja ne šole Tabor iz Logat- in nemirna iskanja novega. ca. Tokrat je pripravila vezni tekst za novolet- Tu sem, da dahnem ljubim te v tvoje uho, no prireditev. Program so vsi prisotni lahko spremljali preko projekcije na Tu sem, da bijem zate plfnu. Za to je poskr- v bitje tvojega srca. bela glavna organiza- KUHARSKA DELAVNICA V prazničnem mesecu decembru se je v Osnovni šoli Louisa Adamiča na Tovarniški ulici odvilo kar precej raznovrstnih dejavnosti. O Miklavževem sejmu ste lahko prebrali v prejšnji številki Grosupeljskih odmevov. Tokrat vam bom predstavila kuharsko delavnico, ki je potekala osmega decembra, v gospodinjski učilnici. Delavnica se je začela ob trinajsti uri. Trajala je kar tri šolske ure. Vodila jo je učiteljica gospodinjskega pouka. Delavnice se je prostovoljno udeležilo deset učencev predmetne stopnje. Kaj so skuhali oziroma spekli? Kot ste že lahko prebrali, so učenci v mesecu novembru pod vodstvom šolske knjižničarke pripravili knjigo z naslovom "Šolska kuharica prazničnih jedi". V tokratni delavnici so recepte izbrali iz te knjige in tako pripravili čokoladne mafine, pujske za srečo in različno novoletno pecivo. Potreben material za izvedbo kuharske delavnice je priskrbela šola. Ob koncu so udeleženci z veseljem pojedli pripravljene dobrote. Nekaj kuharskih mojstrovin so odnesli tudi domov. Udeleženci kuharske delavnice so bili navdušeni nad pripravljeno hrano. Prav gotovo so se veliko naučili in ne dvomim v to, da bodo tudi doma naredili kakšno izmed jedi, ki so jo pripravili v šoli. mag. Branka Škufca OBVESTILO Lovska družina Grosuplje in Lovska družina Višnja Gora, obveščata imetnike kmetijskih in gozdnih zemljišč na območju občine Grosuplje, da lahko škodo, ki jo povzroči divjad na teh zemljiščih, pisno prijavijo v treh dneh (glej 56. člen Zakona o divjadi in lovstvu) na naslove cenilcev škod: JANEZ GALE, Adamičeva 28, 1290 Grosuplje (tel. 786-17-18, mob. 041-320-456) za LD Grosuplje in FRANC KOŠAK st., Mestni trg 35, 1294 Višnja Gora (tel. 788-47-44, mob. 041-427-422) za LD Višnja Gora. da te ovijem v toplo jopo prijateljskih dotikov in ti narišem srečo v oči. IZOBRAŽEVANJE NA DANSKEM Božični in novoletni prazniki so mimo, božična drevesca so Danci že podrli. Tudi tu se pozna patriotizem, saj imajo zavedni Danci tudi okraske na smrekici z motivom svoje zastave ali vsaj v njenih barvah, beli in rdeči. Obeta pa se jim, da bodo lahko v prihodnosti izbrali enako drevesce kot prejšnje leto. V Botaničnih vrtovih Univerze v Kopenhagnu že desetletje razvijajo postopek kloniranja božičnih drevesc. Letos imajo tako v laboratorijih pripravljenih 5000 sadik, ki jih bodo kmalu posadili v gozdove. Tako bo gojite-ljem vedno zagotovljena zaloga lepih in čvrstih smrekic za izvoz. Da, Danska je velika izvoznica božičnih oziroma novoletnih drevesc. Navkljub rekordom, ki so jih letos podrli nakupovalci v prvi polovici decembra, in opozorilom upravljalcev zabaviščnega parka Tivoli, razpoznavnega znaka Kopenhagna, naj obiskovalci zaradi prevelike gneče (vstopnica stane 75 DKK, 1 DKK je 33 SIT) park raje obiščejo med tednom, letošnji božično-novoletni prazniki le niso tako veseli in prijetni za vse. Na tisoče družin, predvsem s staršem samohraniteljem, in imigrantskih družin, je zaprosilo za pomoč Salvation Army (Rešilna vojska - polvojaška mednarodna organizacija na verski in dobrodelni osnovi) in jo tudi prejelo. Pomoč se dodeli v obliki bona za nakup tradicionalnega božičnega kosila: pečena raca, piščanec ali svinjina, rdeče zelje in pečen krompirček, za sladico pa mlečni riž, prelit s toplim višnjevim prelivom. Seveda pa so za hladno predjed vedno na mizi morske stvari: rakci, losos... Še ena danska božična tradicija je, da okrašena smrekica stoji na sredini sobe in na božični večer vsi zbrani zaplešejo okrog nje. Zdaj pa res k študiju, zaradi česar sem tudi tukaj. Evropski svet je marca leta 2000 v Lizboni sprejel sklep, da Evropska unija do leta 2010 postane najbolj konkurenčno, dinamično in na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, zmožno gospodarske rasti in zmožno ponuditi več in boljša delovna mesta ter večjo socialno povezanost. Izobraževanje in vseživljenjsko učenje sta vsekakor strategija za doseganje tega. Vseživljenjsko učenje obsega učenje za osebne, državljanske in družbene namene, prav tako pa vpliva na zaposlovanje. Odvija se v različnih okoljih, in sicer izven formalnega sistema šolanja in usposabljanja. EU prav tako vzpodbuja formalno izobraževanje v državah članicah in izmenjavo študentov med njimi. Program Socrates Erasmus je namenjen povečevanju kakovosti visokošolskih programov in utrjevanju evropske razsežnosti visokošolskega izobraževanja, s tem da omogoča izmenjavo študentov med univerzami držav članic. Tako se tudi dviguje mobilnost ljudi v EU in izboljšuje popolno priznavanje študija in kvalifikacij, ne glede na to, v kateri državi EU je bil študij opravljen in so bile pridobljene kvalifikacije. V programu Socrates Erasmus sodeluje 219 visokošolskih institucij in od leta 1987, ko je bil program ustanovljen, se je med njimi izmenjalo 1,2 milijona študentov. V letu 2004 je EU za ta program namenila 187,5 milijona evrov. Filozofska fakulteta v Ljubljani ima podpisan sporazum o izmenjavi študentov z Univerzo za izobraževanje v Kopenhagnu (Danmarks Pedagogi-ske Universitet), ki je bila ustanovljena leta 2000. Univerza je od centra mesta oddaljena 12 minut z vlakom ali 20 minut z avtobusom. Stavba je nenavadna, med drugo svetovno vojno jo je nemška vojska uporabljala kot svoj štab. Poleg tega je v njej tudi Danska pedagoška knjižnica, ki velja za eno največjih in najobsežnejših pedagoških knjižnic v severni Evropi in obsega približno 800.000 del. Knjižnica je odprta za vse. Kot podiplomsko študentko andragogike v Ljubljani so me razporedili na oddelek Learning Lab Denmark, kjer teče triletni projekt Learning Conference. Načrtovanje konferenc kot oblike izobraževanja odraslih je tudi področje moje specialistične naloge. Mentor prof. Ib Ravn me je povabil, da se udeležim treh konferenc v okviru njihovega projekta, kjer so sodelovali kot svetovalci za izboljšanje učenja odraslih na konferencah. To je bila tudi priložnost za ogled države. Kopenhagen se nahaja na otoku Zealand, mi pa smo na prvo konferenco odšli na otok Fyn oziroma v obalno mestece Nyborg, na drugo pa na istem otoku v mesto Odensee, ki je tretje največje dansko mesto. Omenjena otoka povezuje 18 km dolg most nad morjem za avtomobile, pod morjem pa je speljana proga za vlak. Most je v uporabi od leta 1997 in je največji gradbeni projekt v vsej zgodovini države. Skandinavija ima bogato in dolgo tradicijo izobraževanja odraslih. V 16. stoletju se je Danska tako kot druge skandinavske države pridružila podpornikom Luthrove reformacije. Ena od doktrin reformacije je zahtevala, da se vsi ljudje naučijo brati, da bodo lahko sami prebirali in študirali nauke Biblije. Opismenjevanje celotnega naroda se je nekoliko kasneje izkazalo kot najbolj pomemben dejavnik za nastanek temeljev izobraževanja odraslih v 19. stoletju. Posebnost Danske pri vseživljenjskem izobraževanju (lifelong learning) je Visoka ljudska šola (Folkehojskole). Prva je začela obratovati leta 1844 na podlagi modela N. F. S. Grundtviga, danskega učitelja, filozofa, zgodovinarja, pesnika in teologa. Ta je načrtoval mrežo šol z internatom, kjer si lahko vsi državljani pridobijo znanje in smernice za svojo intelektualno, kulturno in duhovno rast. Odločilno je bilo, da so šole imele internat, saj je bilo takratno prebivalstvo zelo raztreseno po podeželju. Pravijo, da je kulturna in intelektualna klima, ki se je razvila z delovanjem ljudskih visokih šol, omogočila Danski, da se združi proti fašizmu med 2. svetovno vojno in se upre pasti kolaboracije s sovražnikom tako, kakor se ni zgodilo nikjer drugje v Evropi. Danes ljudske visoke šole niso več osredotočene samo na podeželsko prebivalstvo, vanje se lahko vpiše vsak, ki je starejši od 18 let. Deluje jih približno 100, njihovih tečajev pa se udeleži približno 50.000 ''študentov'' letno. Ponujajo kratke in daljše tečaje, od nekaj tednov med počitnicami do tudi šest mesecev skozi vse leto. Ljudske visoke šole niso del formalnega izobraževalnega sistema in niso konkurenca javnemu šolstvu. Ne delujejo po načelu ocenjevanja in izdajanja spričeval ali certifikatov. Posamezniku ponudijo možnost za osebni razvoj in splošno razgledanost. Tečaji pokrivajo različna področja od ekologije in biološkega kmetijstva, atletike, glasbe, različnih potovanj v tujino do tujih jezikov, razvoja zavesti, transcendentalne meditacije in filozofije. Udeleženci, od mladine do upokojencev, v času trajanja tečaja živijo v internatu in si z drugimi udeleženci delijo skrb za kuhanje, čiščenje. Tečaje plačajo sami, 1 teden stane približno 1.000 DKK. Udeleženci pa morajo računati še na dodatne stroške za študijske izlete. Zanimivo je, da ljudske visoke šole dobijo 85-odstotno nadomestilo stroškov od države. Navkljub visoki državni podpori so vse visoke ljudske šole v svojih pogledih in filozofskih okvirih, znotraj katerih delujejo, popolnoma neodvisne od države. Danska je leta 1980 začela ponujati tudi različne oblike izobraževanja, ki povečujejo posameznikove možnosti na trgu dela. Ena od teh oblik so tečaji danskega jezika za tiste, katerih materin jezik ni danščina, ki mimogrede velja za enega najtežjih jezikov na svetu. Organizirajo jih lokalne skupnosti, ki imajo svoje jezikovne centre. Tujec se lahko praviloma udeleži tečaja v lokalni skupnosti, v kateri živi, in praviloma so ti tečaji brezplačni, financira jih lokalna skupnost. Seveda Gentofte Kommune, v kateri živim, tak tečaj zaračuna po 500 DKK za semester. Čedalje več lokalnih skupnosti to počne in tudi izpiti so čedalje težji. Opravljen izpit na tretji stopnji je poleg izpita iz poznavanja danske kulture pogoj za pridobitev državljanstva. Proti taki uredbi, ki je postala veljavna sredi decembra 2005, je bil pred stavbo danskega parlamenta organiziran protest, udeležilo pa se ga je nekaj sto imigranotv in beguncev, ki želijo dansko državljanstvo. Ne bi pa mogli protestirati glede dostopnosti knjige vsem prebivalcem Danske. Skoraj na vsakem vogalu je lokalna knjižnica, res pa je, da so knjige v njih večinoma v danskem jeziku. Centralna knjižnica v Kopenhagnu pa ima veliko izbiro knjig, časopisov, revij tudi v angleščini. Vse knjižnice imajo čitalnice, kjer je na voljo vsaj nekaj računalnikov z dostopom do interneta. Uporaba tega je brezplačna, tudi v knjižnico ni potrebno biti včlanjen, prav tako je brezplačno tiskanje. V naslednji številki Grosupeljskih odmevov pa o kulturi, umetnosti, prostem času in še čem ... Petra Ljubič inn^r.fakni^r im« _ ^DHCI IDEI Klí'l Onft/ll=\/l -OLZD R AVJ A-S M£l i J K POLZI) R i^^J A-SHIEHJEPOÍ .ZFIR A\:JA-SMEHJKP0L7 n R A^^JA-SM Etl J EP OrZUR AVJA-S1\Í RTi JEP m^DRAVj A-SM EH J EP U LSIJK AVj A-SMKJI j E J* Ü LZD R AVJ A-SM E11J EP 0 LZ lí JlAVJA-SMEJ IJ EPOLZDU A\rJA Í 2 O K fl V T fl "' * i/l ^ r v ta ^ ta v p» n f « n ^ »■ m $ ^fnaws-vfAvaazi o jaraaws-vTAvafflzio H VltLACH 'fc Ljubljani. Na Koroškem pa so s silovitim napadom sočasno rešili tudi kmečki upor, ki so ga kmetje začeli proti koroškemu plemstvu. 1479 - Turki so divjali po Kočevskem in ostali Dolenjski do Ljubljane, nato so odšli čez Podgrad pri Starem Ložu v Istro, Trst, Tržič in pot nadaljevali v zgornjo Soško dolino in se čez Predel podali proti Trbižu. Druga skupina Turkov je pridivjala čez Sotlo in oddivjala skozi Celje do Slovenskih Konjic. Prav tako so tudi leta 1480 Turki ropali po Krškem, Ribnici, Cerknici, pa tudi po Gorenjskem in nato s svojo krvavo zastavo odvihrali čez Jezersko po Koroški in La-bodski dolini v dolino Mure ter nato plenili in pobijali po osrednji Štajerski in Slovenskih Goricah. Sultan Mohamed (Mehmed) II. Osvajalec je umrl leta 5. marca 1481 blizu kraja Gezba. 1482. leta so vdrli v Istro in oddivjali naprej v Furlanijo. Leta 1482 je bilo pred Ljubljano kar 10.000 Turkov. Mesto, samo obzidano z močnim obzidjem, se je še nekako branilo, veliko težje je bilo za okoliške vasi. 1483 - Štirinajst dni so Turki plenili na Kranjskem in Koroškem v Podjuni. V tem času se je tudi močno povečal ogrski pritisk na spodnje avstrijske dežele, kamor so spadali naši kraji. Šlo je za izpodrinjanje Habsburžanov od morja in hkrati za načrt organizirane državne tvorbe, ki bi odvračale Turke pred osvajanjem Evrope. Ogrski kralj Matija Korvin je že dobil pod svojo oblast poleg Prekmurja tudi Prlekijo s Ptujem in nato sklenil tudi prvo premirje s Turki. Prav zaradi teh načrtov se slovenska ljudska pesem Kralja Matjaža spominja v skoraj pravljično idealizirani podobi. Kljub sklenjenemu premirju od 1469 do 1483 med Turki in Matijo Korvinom -kraljem Matjažem so Turki po slovenskem ozemlju ropali kar tridesetkrat in v tem času požgali 6 samostanov, 64 farnih cerkva, 5 trgov in nad 200 vasi, v sužnost pa so odpeljali nad 10.000 ljudi. Leta 1490 je umrl ogrski kralj Matija Korvin. 1491 - Metlika, Novo mesto, dolina Krke, Ljubljana, Ribniška dolina, Bloke, Planina, in Prem so bili spet tarča turških napadov. Tega leta so Turki prvič močneje napadli okolico Turjaka, a samega gradu niso mogli zavzeti. Nato so odšli na Gorenjsko vse do Kranja. Pri vračanju so bili pri Hrušici močno poraženi. 1492 je reinski opat Wolfgang ob vizi-taciji naročil stiškemu opatu, naj utrdi postojanko zoper Turke. Tega leta je umrl tudi stari habsburški cesar Friderik III. Nasledil ga je njegov sin Maksimilijan I. Tudi leta 1992 so Turki rovarili po Novem mestu in Dolenjski ter v okolici Ljubljane, v naslednjem letu pa poleg teh krajev še na Ptujskem polju pa vse do Celja. ' M Kartografska podlaga: ' © BregidMitS ' / MOP - Geodetska uprava Republike Slovenije, 20'05_ KULTURA januar-februar 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 30 STOJI LJ i CJ ANCA / Na prvi pogled, kar tako po površini, se res ne zdi, da bi bila Ljubljana imensko sorodna Grosupljemu, Lipljenam in še kakšnemu selišču. Pogled v »drobovje« imen pa pokaže, da je to trdna imenska »žlahta«, ki ima v notranjosti bolj ali manj prikrite izraze za oblaste vzpetine lobe, lebe (lebe) in lube. Grosupeljski in lipljen-ski imeni smo že razčlenili, ju primerjali z naravnimi danostmi in na ogled postavili, sedaj pa dajmo na secirno mizo še drobovje ljubljanskega zmaja. Po prvi slutnji, da se tudi v imenu našega stolnega mesta skriva starodavno ime nizkih in oblatih vzpetin, sem si ljubljansko kotlino dobro ogledal s tal in iz zraka, da bi tudi v naravi našel pritrdilo o domnevi. Pričakovanja so se mi izpolnila v polni meri. Ljubljanska kotlina, ki, gledano z višine, ustvarja videz enotne poljane, je razločno posejana z vzpetinami iz družine lobov. Danes jim ljudje pravijo gorice, hribi, brda in griči, ali pa so brez občega imena; malone vse imajo nadmorsko višino od 300 do 400 metrov. Naj jih nekaj navedem poimensko: Babna gorica, Sinja gorica, Soteški hrib, Brdo, Grič, Gorica, Šišenski hrib, Rožnik, Grad in še naprej. Te vzpetine so dandanes večinoma porasle z drevjem ali poseljene, zato si nekoliko težje ustvarimo podobo o lobih, kakršnih smo vajeni videti južno in jugovzhodno od tod - na nekdanjem Lobjanskem. O merilih, s katerimi preverjamo trditev o prvotnem imenu selišča, oziroma o naravnih izhodiščih, iz katerih je ime nastalo, sem obsežno pisal ob razvozlavanju grosupeljskega in lipljenskega imena. Ker za Ljubljano veljajo skoraj enaka merila, jih tu kajpak ne bom ponavljal. Omenil bom le nekaj razlik in posebnosti. Ljubljana ima v primerjavi z Grosupljem in Lipljenami prometnejšo lego. Kajti v njenem predelu se pestremu kopenskemu križpotju pridruži že od davnine plovna Ljubljanica. Ugodna zemljepisna lega je omogočila poselitev tega predela že v mlajši kameni dobi in potem naprej preko bronaste in železne dobe vse do današnjih dni. Ugodno strateško lego so začutili tudi Rimljani in na mestu sedanje Ljubljane zgradili vojaški tabor, iz katerega se je pozneje razvilo prometno, trgovsko, kulturno in versko središče z imenom Emona. Ob razpadu rimskega cesarstva je, podobno kot mnoga druga antična mesta v imperiju, propadla tudi Emona. Po umiritvi se je ondi v zgodnjem srednjem veku spet razširilo naselje. Na splošno smemo utemeljeno domnevati, da ta predel, z izjemo samega mesta, ni nikoli povsem opustel. Tu nastane zanimivo vprašanje, kdo so bili ljudje, ki so tod in naokoli (sem sodijo tudi naši predeli) živeli v starejši železni dobi, v rimski dobi in za njo. O nekakšnih Ilirih in Keltih kajpak ne bomo pleteničili, ker o njihovi »narodnosti«, to se pravi o kulturi in jeziku, ne vemo skoraj nič. Tisto, kar so nam pustili upodobljenega na raznih predmetih, kaže na presenetljivo podobnosti z današnjim bitjem in žitjem. Vsekakor smo najpravičnejši do zgodovine, če starove-ška ljudstva za enkrat imenujemo s splošnim imenom staroselci. Če pa se že hočemo opredeljevati glede »narodnosti« antičnih prebivalcev na naših tleh, bi jih bilo dosti bolj upravičeno imenovati Veneti. To ljudstvo je v starejši železni dobi posedalo znaten del srednje Evrope in je imelo slovanske, lahko bi rekli tudi praslo-venske splošne poteze. Svoj civilizacijski višek so dosegli v današnji severni Italiji, zlasti v širšem območju Dolomitov, kjer so zapustili več sledov svojega bivanja. Skrivnostni venetski napisi, pisani z venetico, se v dokajšni meri dado razvozlati s pomočjo starih slovenskih narečij. Z venetico bi ime pričujočega časnika zapisali približno takole: nanaro uinisiviooT ivemdois-kljepusorg (bere se z desne proti levi). Močan dokaz so tudi tamkajšna krajevna imena, ki prav tako prepričljivo »dišijo« po naše. Na primer : Poiana (Poljana), Pez (Peč), Turriaco (Turjak), Cesta (Cesta), Sella (Sela), Kanciano (Škocjan), Grado (Gradež), Bllaten (Blato), Roja (Roje), Dragga (Draga), Saloca (Zaloka) Kalo (Kal), Loga (Loka), Studen (Studenec), Lobbia (Lobček), Dollo (Dol, Dule), Lubiana (Ljubljana) in tako naprej (Recite, naj neham z naštevanjem, sicer bi s podobnimi primeri lahko popisal cele Odmeve; »....«, Hvala). Morda je katero od naštetih in ostalih imen v naključnem sozvočju z našim jezikom. Velika večina pa ima nedvomno naše korenine. Po rimski okupaciji je cvetoča venetska kultura dokaj naglo utonila v romanskem morju. Toda vrnimo se k imenu našega glavnega mesta. Rekli smo, da Ljubljanska kotlina, gledano iz zraka ali z okoliških vrhov, ustvarja vtis enotne ravnine, čeprav bi jo ravno v predelu, kjer se širi mesto, razdelili na dve območji: vlažen barjanski del - poti jugu in zahodu in suhi del v severni in zahodni smeri. Povsod bolj ali manj na gosto štrlijo iz tal značilna lebja, lubja in kakor so jih še imenovali glede na obliko. Naši predniki so to kajpak opazili in v skladu z uveljavljeno tradicijo, ki daje prednost površinski oblikovanosti terena, dali ustrezno ime. Imenovanje je teklo nekako takole: L U B (J A) + (P O) LA N A I L U B L A N A VEČ LOBASTIH VZPETIN RAVNINA, POLJE /1E PRED »ILIRIZACIJO« Zlivanje imenskih sestavin s sočasno redukcijo glasov, ki jih terjajo jezikovne zakonitosti, je potekalo podobno kot pri nastajanju Lipljen. Potrebno pa je opozoriti na nekatere posebnosti. V lipljenskem primeru so poljane (narečno palene, drugod tudi polane) raztezajo na več le-bih, zaradi česar v imenu razločno čutimo množino, torej Lipljene; v ljubljanskem primeru pa je udeležena pri tvorbi imena ena sama poljana (polana) in po njej posejana lebja, kar pripelje do edninske oblike imena, torej Ljubljana. Dvakrat vrinjeni »j« je bil dodan kasneje, nekako v dobi ilirskega gibanja; V. Vodnik, na primer še piše Lublana V primeru, da bi kot izhodiščno sestavino vzeli POLJANO, namesto narečne POLA-NE, bi drugi »j« lahko imeli tudi za izvirno sestavino imena. Na tem mestu velja preudariti, zakaj se je v imenu uveljavil lub in ne katera od drugih imenskih inačic za nizke in oblate vzpetine. Tu se moramo nujno zateči po pomoč k narečjem. Če prisluhnemo starejšemu narečnemu govoru z gorenjske strani, bomo vedno slišali Lublana; morda so od tam videli oblate osamelce v kotlini kot lube, in jih tako poimenovali, ali pa je bil to na gorenjskem splošno uveljavljen izraz za te vrste vzpetin. Dolenjci, ki obdajamo stolno mesto z vzhodne in južne strani, po domače selišču razločno pravimo Leblena, natančneje Leblena, kar pomeni, da smo upoštevali na Dolenjskem najpogostejšo imensko inačico za oble griče. Tej trditvi v prid govorijo na Dolenjskem glasovno lepo ohranjeni hidronimi Lebice. Nekoč, v času uveljavljanja naše pismenosti, je očitno prevlada »gorenjska« Lublana nad »dolenjsko« Leblano. Temu zaključku nekoliko nasprotuje lub v imenu Grosuplje, ki je dolenjske gore list. Dolenjska narečna varianta je nastala na podoben način kot gorenjska: LEB(JA)+( PA)LENA(KNJIŽNO POLJANA) I LEBLENA ZARADI VEČ LEBOV S PALJENJEM (požiganjem) PRIDOBLJENA POVRŠINA DOLENJSKA NAREČNA OBLIKA Vendar ostaja še ena skrivnost; naše glavno mesto ima dve imeni: slovensko Ljubljano in »nemški« Lajbah (Leibach). Za moje mladosti so starejši ljudje še redno uporabljali obe imeni, ne da bi se kdo ob tem kaj čudil ali zgražal. Očitno so oboje imeli za domače. Na primer: »Ko smo bili nazadnje z vozom v »Lebleni«, smo se dolgo vozili«, ali »V Lebleni je vse dražje«; pa tudi »Že dva meseca se odpravljam v Lejbah«, »Včeraj se je v Lejbahi dobro prodajalo«. O tem, zakaj je prišlo do dveh imen, lahko le domnevamo. Ljudje so po vsej verjetnosti tu pred davnim časom razlikovali dva predela, ki se v marsičem še danes razlikujeta: bolj sušni severovzhodni predel, primeren za poljedelstvo in bolj mokroten jugozahodni del z vplivi barja in poplavljajoče Ljubljanice. Prvemu predelu so ljudje po že opisanem postopku dali ime Lubja poljana, kar se je postopno zlilo v enotno ime Ljubljana, drugo ime pa terja nekaj več pojasnila. Razlivajočim se vodam so naši predniki rekli bahi; to so torej vode, ki se kažejo večje, kakor so v resnici, vode, ki se bahajo. Nekaj sorodnih izrazov še danes uporabljamo, na primer: izpah, izbruh, puh, trebuh, napuh, ki tudi kažejo neke vrste lažno veličino. O poimenovanju te vrste priča tudi starodavno ime Jerbahca (pomlajevalka), izvir na pobočju Gore, nad Malim Ločnikom. Za ta predel pokrajine sta bili potemtakem značilni dve stvari: razlivajoči se bah (Ljubljanica) in oblaste vzpetine lebi, kar je po sintezi obeh in po povsod pričujoči glasovni redukciji dalo ime za pokrajino in seliš-če na njej: LE(B)J(A) + BAH I LEJBAH POPLAVNA VODA NEMŠKA OBLIKA LEIBAH V času germanizacije, ta se je prav gotovo izvršila še v zgodnjem srednjem veku, je prevajalcu gotovo bolj ustrezal nemško zveneči Lejbah, kot tujcu težko izgo-vorljiva Lublana (da ne rečem Ljubljana). To še toliko bolj, ker se nemški izraz za potok glasi tudi bah (der Bach). Po nemških govornih pravilih se je Leibah izgovarjal kot Lajbah. Iz tega je kasneje nastal uradni nemški zapis Laibach. Obe izvirni imeni Lublana in Lejbah sta torej domačega izvora. Nastali sta z glasovnim zlitjem dveh domačih izraznih prvin, izhajajočih iz naravnih danosti, kar se lepo sklada s splošnim načelom oblikovanja toponimov v naših predelih. Leopold Sever VREDNOTE - NEKOČ IN DANES George Noel Gordon Byron: Romanje grofiča Harolda Sveta jaz nisem ljubil in ne mene svet; preziral smrad njegov sem, nisem v prahu ril s koleni, z ragljo laskavih besed, ne lic v smehljaj koval, ne na vse grlo vpil kot tujih ust odmev; krivičen bi mi bil, kdor bi me s takim štel; med njimi sem živel, a tujec sem jim bil: v mrtvaški sem zavil se prt njim tujih misli; in bi še živel, da ni razum od lastnosti misli otopel. Sveta jaz nisem ljubil in ne mene svet; a naj bo viteško slovo! Verujem v to, da so - čeprav jih nisem našel v teku let -obljube, ki drže, in upi, ki ne mro, in čednosti usmiljenje, ki nam ne tko pogubnih zank, da tu in tam srce še čuti, ko se bližnjemu solzi oko, da so stvari, ki so skoraj to, kar se zde, da sreča ni le sen, in ne dobrota le ime. Prevedel Janez Menart Verzi, kitice, rime, metafore. Besede, ki nam same ne povejo mnogo, kot celota - pesnitev, po mojem mnenju genialnega Byrona, pa izražajo pesnikovo življenjsko usmeritev. Mladi Harold je razočaran nad svetom. Težko je biti samostojen, samosvoj. Težko je izražati svoje misli, mne- nja, ki ne sovpadajo v družbo, ki je tako ukalupljena, da ne najdeš izhoda. Žal je tako. Ljudje ne gledajo okoli sebe, strmijo le naprej in si sledijo kot čreda ovac. Biti pošten je pravzaprav pogumno dejanje, saj te na vsakem koraku čaka pohlep, neiskrenost ljudi, ki stremijo le k osebnemu uspehu in zadovoljstvu, ne gledajo na nikogar drugega, kot le nase. Tudi v današnjem svetu je tako. Ko opazujem ljudi po ulicah, kavarnah, šolah, se mi zdi, da nekateri nimajo duše. Nimajo tistega, kar naj bi izžareval vsak posameznik. Zakaj? Zakaj opažamo, da ljudje, ki naj bi se imeli radi, partnerji, tekmujejo med seboj: v družinah - kdo bo prinesel večjo plačo, med prijatelji - kdo ima boljše ocene, katere znamke oblačil nosijo ... Spet se vprašamo, zakaj je tako? Kaj nas je pripeljalo do tega? Zakaj lačni pohlepa planemo za vsako ceno po uspehu, da bomo v nečemu boljši? Planemo kot divja zver nad nebogljeno živaljo v puščavi. Kje so vrednote, kot so ljubezen, pri- jateljstvo, duševni mir in celo družina? Velikokrat razmišljam, da nimamo časa drug za drugega. Svet se vrti tako hitro, dnevi minevajo, mi pa pravzaprav o svojem najbližjem ne vemo prav veliko. Prevečkrat smo presenečeni nad dejanji ljudi, saj jih ne poznamo dovolj. Velikokrat pa smo tudi razočarani. Izneverijo nas ravno takrat, ko najbolj potrebujemo pomoč, tolažbo. Pa saj: Ali imamo zares čas in možnost posvečati se še komu drugemu? Ali si dejansko upamo? Bojimo se zaupati ljudem. Spet vprašanje, kaj nas je k temu navedlo! Zakaj predvidevamo, da vsak, ki le najde trenutek in nas preprosto vpraša, kako smo, mislimo, da ima nekaj za bregom? Žalostno je, v katero smer se vrti naš planet in kako temelji na nepoštenju. Radi bi bili drugačni, edinstveni, a velikokrat pademo v čredo, ki nezadržno caplja proti koncu. Toda, če dobro premislimo, kot Harold, kot Byron, ne bomo se predali. Kakor pravi, naj bo to viteško slovo. Čeprav morda ne bomo našli tistega, kar iščemo celo življenje, našega pravega jaza, se ne bomo predali. Vedno bodo živeli upi in predanost nekomu. Ved- no bo trenutek, ko te bodo le dobronamerna misel, pošteno dejanje, dobrosrčnost, obdržali na površju. Takrat se bomo zavedali, da smo živi in da se je vredno boriti za življenje, za obstoj, za drugačnost. Nekateri pravijo, da bo prišel odreše-nik in nas odrešil greha, muk, trpljenja. Tudi če nismo verni, lahko verjamemo v nekaj podobnega. Lahko smo mi tisti, ki bomo morda najbližjega rešili iz obupa in mu poklonili eno najlepših vrednot - ljubezen. Pri svojih letih še ne vem čisto natančno, kaj hočem. Pravzaprav pa le želim, da bi bila dobra oseba, drugačna od današnjega povprečja, in kot pravi Byron, da ne bi na vse grlo vpila kot tvojih ust odmev. Rada bi bila samosvoja, vendar mi velikokrat spodleti. Padem pod vpliv drugih in sem le ena izmed mnogih v čredi. Trudila se bom za vrednote in se upirala toku napačnih misli. Ne želim niti hoditi po najlažji poti. Ne bom se branila odgovornosti in upala, da bo na koncu nekdo lahko zapisal, da mu z mano sreča ni bila le sen in dobrota ne samo ime. Neva Mole (16 let) Shematska podoba ljubljanske kotline, na kateri se razločno vidita severovzhodni sušni del in jugozahodni vlažni del; na stikališču obeh je današnja Ljubljana. Prvi del je z značilnimi potezami krajine prispeval k imenu Lublana (po dolenjski verziji Leblana), drugi del pa k imenu Lejbah. Zanimivo je, da se značilni lobi v grosupeljskem, lipljenskem in ljubljanskem primeru danes imenujejo hrib. Z dna Ljubljanske kotline se dvigajo številni oblati griči, nekdaj splošno imenovani lobja, lubja, lebja in še drugače. Pri oblikovanju imena pokrajine in selišča so dali glasovni prispevek v ime našega glavnega mesta. Večinoma so porasli z drevjem, nekateri tudi delno poseljeni. Zanesljivi pričevalci nekdanjega poimenovanja oblatih vzpetin so vode lebice (lebice). Na sliki je semiška Lebica, ki izvira izpod čudovitega leba. Leb je nenavadno podoben krušnemu hlebcu. Pri tem nastane zanimivo vprašanje, kaj je prvotno: ime vzpetine ali ime za krušni izdelek. Snovalci dekoracije na Zlati jeseni leta 2003 so dobro zadeli pokrajino bogato z oblimi vzpetinami, značilnimi za zahodno Dolenjsko, kamor v mnogo pogledih spada tu Ljubljana. KULTURA, KINOLOŠKI KOTIČEK januar-februar 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 31 THE LUCKY CUPIDS, glasbena skupina, ki jo vodi Šmarčan Andrej Rudolf, je v decembru in januarju razvnemala obiskovalce mnogih prireditev po Sloveniji. Prvi bend so sestavljali člani iz Kočevja, danes so poleg Andreja Rudolfa ostali člani Ljubljančani, vaje pa imajo kar pri Rudolfovih, v Andrejevi dobro zvočno izolirani sobi. Vadijo enkrat na teden in s sosedi nimajo težav, ker jih ne motijo, čeprav bi morda kdaj radi poslušali njihovo glasbo. Nastopajo na koncertih, pa tudi na privatnih zabavah, saj igrajo za poslušanje prijetno glasbo, pa tudi zaplesati se da nanjo. 29. decembra so nastopili v Klubu Groš v Grosupljem. Vabili so na ''no-stalgično novoletno zabavo''. Igrali so svoje skladbe in znane tuje evergree-ne. Dvorana je bila polna, vendar so člani skupine navajeni, da publika sodeluje ves čas koncerta, tu pa se je pravo vzdušje razvilo šele proti koncu nastopa. Povabili so jih tudi na nastop na novoletnem koncertu na prostem v Ljubljani. Kljub dežju je bil Kongresni trg poln ljudi. Skupina The Lucky cupids je nastopila takoj po polnoči, torej so bili prva glasbena skupina, ki je popeljala praznovalce v novo leto, kar je Slovenija članica EU. Vzdušje je bilo prima, čeprav je deževalo. Ljudje so plesali in uživali. Po tem večeru je bila njihova spletna stran največkrat obiskana po evidenci brskalnika najdi.si. Še bolj zanimiv je bil koncert v Orto baru v Ljubljani. Koncert so poimenovali Tribute to the king in posvetili so ga kralju rock and rola, Elvisu Presle-yu, ki bi 8. januarja praznoval svoj 71. rojstni dan. Klub ima svojo tradicijo, je rokovski lokal, in ima izbrano publiko. Koncert je bil tudi medijsko dobro pokrit. Dvorana je bila polna, vzdušje odlično. Vsi so vedeli, kaj bo koncert ponudil, in so uživali in se zabavali. Presley še vedno privlači in je živ v spominu ljubiteljev njegove glasbe. Proti koncu so zaigrali tudi nekaj svojih pesmi. Marija Samec Pripovedi iz Grosupljega in okolice - 20 UROK Pripravila Marija Samec Zima je čas pravljic. Centralne kurjave še nismo imeli, topla je bila samo hiša, kjer je bila velika kmečka peč. Radio je bil v kuhinji, televizije nismo imeli, pa smo večere preživljali tako, da smo poslušali očeta, ki nam je pripovedoval resnične in izmišljene zgodbe. Mama je sedela na eni strani peči in vedno kaj pletla ali šivala, oče pa je, bil je izreden pripovedovalec, oživljal pred nami čudovite pravljične svetove. Žal sem bila premlada, da bi si jih zapomnila ali zapisala, zato vam predstavljam podobno zgodbo, ki mu jo je povedal žal že pokojni, pa prav tako izreden pripovedovalec, Ivan Ka-dunc iz Sel pri Šmarju-Sapu. Pripovedoval je v lepi narečni govorici, ki sem jo poskušala zapisati tako, da bi bralci besedilo vseeno razumeli. TEBI, KI TE LJUBIM Spim na velikem polju z nogami med klici cvetočega maka, z glavo med obrazi vetra in z besedami na ustnicah. Sepečem tvoje ime. Čudim se spominu, ker vztraja. Ohranja podobo, ki je že kakor prikazen. Ne vem več, kdaj sanjam. Hranim darila, pomembna so mi bolj kot preteklost. Z njimi zaspim, jih ljubim namesto hčera. Nebo več ne obstaja, poleg mene si le ti. Zame si najpomembnejša oseba na svetu. Srce, ki tiči v srcu. Tvoja roka mi obljublja zavetje. V nekih očeh se lahko izgubim, v očeh lahko umrem. Brez tebe sem zdrobljeno bitje. Drobtina neužitnega kruha. Nepomembna. S prazno glavo ter brez telesa. Se manj kakor duh. In ne razumem, da spim. Ti, s svojo podobo mi le prizanašaš. Barbara Gale Tamle u Gajičim (Gaj-niče), tle za Tlakam notri, sa 'ldje kar en pa drug vi-dli dol u dalin pa travnikih, de je hadila ena črna kura, čipka. Pa je spet nej blu, pa ja je spet drug vidu. ''Ti,'' prav, ''jest s'm spet vidu ena črna kura!'' Pa drug spet. In sa se pol kar začel sprašvat: ''Črna kura? Čigava kura hodi tamle dol?'' In sa šli, de bi ja ujel, pa ja nej blu. Kar zginla je. Pa je spet drug reku: ''Ja, pa je spet. Jest s'm ja vidu!'' Enkat pa edn gre zu-trej kasit, palejt (poleti). Včasih sa iz kosam kasil, je blu treba zacajt jit, k je bla še t'ma. Pa gre. Je biu pa tam grabn, pa brv čez. Pa je pa tisti brvi šu, na brvi je pa tista črna kura stala. Pa pravi tista kura: ''Če bi se ti don's zutrej abu naprvu desni čevl, bi bla jest rejšena, taku bom pa še diset lejt trpela.'' In ad tistga časa u tisti dalin naben več ne abuje lev čevel taprvu, vsak desniga. Pa še jest s'm se pol navadu. S'm si mislu: ''M'rde je pa tu rejs kej rejs?'' Pa se zme-ram spumnim, pa najprej desn čevl abujem. PRIREDITVI OB KULTURNEM PRAZNIKU Osrednja kulturna prireditev ob državnem kulturnem prazniku s podelitvijo Jurčičevih priznanj za vse tri občine Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje bo letos v kulturnem domu občine Ivančna Gorica in sicer 7. 2. 2006 ob 18. uri Informacijo je posredovala Simona Zorko, JSKD V sredo, 8. februarja ob 17. uri kulturna društva Pesem, Teater in Vokal vabijo na prireditev ob kulturnem prazniku, ki so jo poimenovali »Malo drugačen večer«. Med prijetnim druženjem s pevci iz omenjenih društev in gosti bodo med obiskovalce in nastopajoče razdelili drobna darilca, ki jih bodo spomnila na »dr. Figa« (Franceta Prešerna). Informacijo je posredovala Tadeja Anžlovar, predsednica KD NAJBOLJŠI ČLOVEKOV STIRINOZNI PRIJATELJ NI STOL - AMPAK PES! PSIČKA BO POSTALA MAMA Uvodoma in v prvi vrsti je potrebno poudariti, da za psičko materinstvo, ki naj bi jo doživela vsaka vsaj enkrat v življenju, ni prijetna izkušnja. Nasprotno: za vse psičke brez rodovnika in brez vzrejnega dovoljenja je STERILIZACIJA prav gotovo najbolj etična rešitev in velika usluga nebogljenim mladičem, ki velikokrat končajo na verigi, če imajo sploh možnost preživeti. Z naključno paritvijo tvega skrbnik ob morebitnih zapletih življenje svoje psičke in možnost, da mu ostanejo na skrbi nebogljeni mladiči. Ko je pasje materinstvo načrtovano, se skrbniki psičk običajno temeljito podučijo, kaj je potrebno pripraviti in kaj nuditi psički, da bosta ona sama in njeno leglo zdrava in dobro oskrbljena. V tem času je potrebno psički po navodilih veterinarja ali proizvajalca odpraviti notranje zajedavce. Pri nenadnem nepričakovanem dogodku pa je vprašanj in dvomov več, še posebej, če nas hitro približevanje poroda ali celo porod sam preseneti. Pa pojdimo po vrsti. BREJOST traja pri v poprečju 63 dni. Če je mladičev več, psica povrže prej, sicer kasneje. Prehrano, ki naj je bo v drugi polovici brejosti za približno tretjino do polovico več, je potrebno razdeliti na več obrokov, nikakor pa ne dodajati kalcija niti vitaminov, če tega ne predpiše veterinar. Psička naj dobiva popolno kakovostno hrano, saj ima med brejostjo povečan apetit, v zadnjih tednih pa se drži bolj doma in se ne giba veliko. Vedno naj ima na voljo dovolj sveže vode! Brejost lahko potrdi preiskava z ultrazvokom po 35. dnevu od zadnje paritve, je neškodljiva in neboleča ter razmeroma cenena preiskava. Veterinar preveri vitalnost plodov in njihovo približno število, na osnovi tega pa vzreditelj lahko prične s pripravami na porod. In še nasvet: pred UZ preiskavo bo veterinar psički odstranil dlako okrog seskov, da bo pregled sploh izvedljiv, mladički pa bodo hvaležni, ker bodo seski tako lažje dosegljivi. Med brejostjo je potrebno ravnati previdno glede cepiv, posipov, pršil ipd. - vse uporabljamo izključno po navodilih veterinarja, ki bo tudi sicer bdel nad psičko in njenim leglom. Nujno potrebno pa je odstraniti notranje zajedavce na polovici brejosti (in tri tedne po porodu hkrati kot mladičem), saj preko krvnega obtoka gliste oziroma njene razvojen oblike zaidejo tudi v krvni obtok mladičev in lahko povzročijo v skrajnem primeru tudi pogin. PRED KOTITVIJO je potrebno pripraviti: 1. miren, suh prostor, v katerem lahko vzreditelj zagotovi temperaturo od 22 do 25 §C; 2. kotišče (za velike pasme v velikosti 145 x 90 cm, za velikost španjela npr. 90 x 70 cm) z 8-10 cm stopnice ob notranjem robu za zaščito mladičev pred poleža-njem. Enako neustrezno kot premajhno je tudi preveliko kotišče, kjer psička lah- ko mladičke »izgubi«, to pa se običajno konča tragično, če legla nima vzreditelj pod stalnim nadzorom. Psička naj se navaja na kotišče in porodni prostor najmanj 14 dni pred porodom. Tla kotišča naj bodo mehka in prevlečena s tkanino, ki se jo lahko zamenja in opere. Zelo primerne so posteljne predloge za enkratno uporabo, ki so na voljo v lekarnah. 3. brisače, rjuhe; 4. mehko obloženo kartonsko škatlo cca. 30 x 40 cm za občasno odstranitev mladičev; 5. škarje in razkužilo; 6. tehtnico, blok, svinčnik (zabeležiti je priporočljivo porodno težo posameznega mladiča, njegov spol in znake, po katerih ga bo vzreditelj lahko ločil od drugih); 7. posodo z vodo ali čajem za psico, lahko z dodano glukozo; 8. nadomestno mleko za mladiče v prahu, dudko, stekleničko za pasje mladiče za primer, da psička ne bo imela dovolj mleka za veliko leglo: 9. potrebščine za umivanje rok; 10. predvsem pa telefonsko številko, na kateri je vedno dosegljiv veterinar! Kotišče naj bo v mirnem prostoru, kjer je skrbnik v bližini čez dan, pa tudi ponoči. Ogrevanje, ki je potrebno v prehodnem času in seveda pozimi, je najbolj priporočljivo s pomočjo grelnih blazinic in se obnese bolje kot z grelnimi žarnicami od zgoraj, saj psici lahko hitro postane prevroče in zapusti mladiče. ZNAKI BLIŽAJOČEGA SE PORODA SO: padec telesne temperature na približno 36 §C (od normalnih 38 §C); nabrekli seski, kar pa ne velja za vse psice; pomanjkanje teka in odklanjanje hrane približno 24 ur pred kotitvijo; dve uri pred ko-titvijo zelenkast izcedek. KOTITEV se začne s popadki od 12 do 24 ur pred porodom. Psica postane nemirna, običajno koplje po ležišču, po vrtu. Z vedenjem opozori skrbnika, da je potrebna previdnost. Največ porodov se začne v poznih nočnih ali zgodnjih jutranjih urah. Psico je potrebno imeti pod nadzorom še posebej, če je to njena prva kotitev. Psica povrženega mladiča običajno sama osvobodi posteljice, to pa požre. Psica običajno sama pregrizne popkovino, včasih jo mora prevezati in prerezati vzreditelj. Med enim in drugim mladičem mine približno 20 minut. Vzreditelj mladička osuši s pripravljeno brisačo ali plenico in ga položi k seskom. Po končanem porodu psička želi ven na potrebo. Ta čas je potrebno kotišče očistiti in zamenjati prevleko. Po končanem porodu se psica umiri, leže k mladičem in jih doji. Ker redko zapušča leglo, ji je treba ponuditi vodo in kasneje tudi hrano. Pomoč veterinarja je nujna, - če je od paritve preteklo več kot 68 dni; - če je odtekla porodna voda in po dveh urah psica še ni skotila nobenega mladiča; - če so se popadki začeli, a do kotitve ni prišlo in se je psica spet umirila; - če je med enim in drugim mladičem premor, daljši od dveh ur; - če psica cvili in se liže ali celo grize; - če po 12-ih urah od zadnjega mladiča porod še ni končan, psica je nemirna. Če se mladič zagozdi v porodnem kanalu, so ogroženi vsi mladiči za njim, pa tudi psica, zato je vsako odlašanje huda in nevarna napaka. PRVI TRIJE TEDNI so, če ima psica glede na velikost legla dovolj mleka, glede nege in hranjenja v izključni pristojnosti psice. V prvem tednu mladiči podvojijo svojo težo, pomembno je, da jih vsaj enkrat na dan ob istem času vzreditelj stehta in težo zabeleži. Zadovoljni, zdravi in siti psički so običajno mirni in tihi, cviljenje in jok povesta vzreditelju, da je nekaj narobe. Prav tako z drgetanjem ležeč tes- no skupaj mladički opozorijo, da je temperatura prostora daleč prenizka in za toploto porabljajo energijo, ki bi jo morali uporabiti za rast. Dokler psička doji, počisti iztrebke za mladiči in jih z lizanjem vzpodbuja k izločanju. Kotišče je potrebno za-graditi tako, da se psička lahko umakne pred mladiči brez nevarnosti, da ji ti sledijo. Če psička po nekaj tednih mladičem ne pusti več sesati, je potrebno preveriti in morda mladičkom previdno skrajšati krempeljce, ki lahko psički povzročajo bolečine. Mladičke lahko ogrozi driska, zato je takrat najbolje zelo hitro poiskati nasvet veterinarja. Psico in mladiče je potrebno razglistiti s pasto za mladiče v drugem tednu po porodu, t.j. med 10. in 14. dnem starosti mladičev. Tudi mladičem se določi doza zdravila glede na težo, zato jih je potrebno vsakič ponovno stehtati. Drugo dozo an-tihelmintika je potrebno dati tako psici kot mladičem po 14-ih dneh, nato pa mladiče razglistiti vsaka dva tedna do starosti 10-ih tednov. Ko je mladič že cepljen in označen z mikročipom, ko odhaja k novemu lastniku, naj bo 4-5 krat razglisten. OBVESTILO ZA VSE, KI RADI PRISLUHNETE NOVICAM IN ZANIMIVOSTIM IZ PASJEGA SVETA ! Vsak prvi petek v mesecu ob 17.10 na frekvencah Radia Zeleni val prisluhnite oddaji »Pasji val«. Kljub temu, da nas zima krepko grize v pete, se že oziramo v pomlad in marsikdo načrtuje nakup novega pasjega družinskega člana. To pa bo tudi vodilna tema februarske oddaje Pasji val. Z Rajkom Rotnerjem, vsestranskim mednarodnim kinološkim sodnikom in članom Strokovne komisije pri KZS, bomo klepetali o nakupu pasjega mladiča in o vplivu načrtne vzreje na zdravje pasemskih psov. Izmed zanimivih pasem bomo predstavili angleškega buldoga. Oddajo pa bodo popestrila tudi nagradna vprašanja. Po dva izžrebana poslušalca iz vsake letošnje oddaje bosta sodelovala na velikem kvizu, ki bo potekal na pasjem pikniku RADIA ZELENI VAL in revije MOJ PES v začetku meseca junija v idiličnem naravnem okolju Polževega nad Višnjo Goro. Oddajo Pasji val lahko poslušate tudi preko spletnih strani www.zelenival.com. Ne zamudite je! Mojca Sajovic m V SPOMIN januar-februar 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 32 ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta starega ata in pradeda FRANCA KOŠČAKA iz Cerovega. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli besede in sožalja, darovali cvetje, sveče, darove za sv. maše in Cerkev, ter vsem vam, ki ste izkazali spoštovanje in ga pospremili k počitku. Prav tako se zahvaljujemo zdravniškemu osebju Zdravstvenega doma Grosuplje, dr. Merviču, dr. Hvali in patronažnim sestram, gospodu župniku in pevcem zbora Samorastnik. Vsi njegovi Življenje celo si garal, vse za dom, družino dal. Sledi ostale so povsod od dela pridnih tvojih rok. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata in brata CIRILA RIGLERJA 1934 - 2005 iz Grosupljega se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje in darove za cerkev. Hvala g. župniku Janezu Šketu za lepo opravljen pogrebni obred in pevskemu zboru župnije Grosuplje. Lepa hvala g. Janezu Oblaku, predsedniku PGD Grosuplje Božu Knezu in sosedu Franetu Skalji za lepe poslovilne besede. Iskrena zahvala PGD Grosuplje za prisotnost pri pogrebu ter sosednjim društvom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. Avgustu Burgerju, ge. Fani Kralj in Mihu za zaigrano Tišino. Žalujoči. žena Janja, sin Tomaž in hčerka Mojca z družinama ter bratje in sestre. Nihče ne ve, kako prazno je in kako boli, ko te ni. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA Ob mnogo prezgodnji in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, sina, brata in strica DUŠANA STEKLAČIČA 1956-2005 iz Malega Mlačevega pri Grosupljem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Zahvaljujemo se Prostovoljnemu gasilskemu društvu Malo Mlačevo, še posebno predsedniku g. Matjažu Kastelcu za vso organizacijo in izvedbo slovesa in sosedu Alojzu Klančarju za zadnje poslovilne besede. Zahvaljujemo se g. župniku Andreju Šinku za lepo opravljen pogrebni obred, Moškemu pevskemu zboru Samorastnik za odpete žalostinke in g. Andreju Zakrajšku za zaigrano Tišino. Najlepša hvala vaščanom z Malega Mlačevega, vsem poslovnim partnerjem, Lukovi razredničarki ter sošolkam in sošolcem. Posebno pa se zahvaljujemo dr. Katarini Vukelič za vso pomoč in podporo v težkih trenutkih. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, in vsem, ki mu prižigate svečke. Kogar imaš rad, nikoli ne umre - le daleč je ... Vsi njegovi Oh, koliko duha, zaklade s seboj je temni grob požrl, načrte tvoje, naše nade; udarec smrti vse je strl! Kot sonce se žari nejasno in svet oživlja z visočin, svit tvojih del sijal bo jasno in nam pomagal na-te spomin. Tiho, tiho pod poliško rušo srce atkovo zdaj mirno spi. Naša duša in srce pa vesta, kako boli, ko te več med nami ni. Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, atka, deda, brata, strica in tasta IVANA DEŽMANA s Police 15 pri Grosupljem se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, da ste se od njega poslovili v tako velikem številu. Hvala g. župniku Jožetu Mrvarju za nagovor in pogrebni obred. Iskrena hvala za blage in sočutne besede slovesa, za številne sveče, darove za svete maše oziroma za potrebe cerkve, za izrečena sožalja. Zahvala gre tudi g. Vrhovcu, g. Kokošinku, Franciju Hrovatiču, pevskemu zboru Polica, g. Kovačcu za zaigrano Tišino, PGD Polica, Grosuplje in Gatina. Hvala tudi zdravstvenemu osebju Infekcijske klinike ter primariju g. Maroltu, ki nam je bil v težkih trenutkih v oporo. Hvala vsem in vsakemu posebej in Bog povrni. Žalujoči vsi njegovi. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in stare mame MARIJE OZIMEK z Velikega Mlačevega 30 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam stali ob strani in nam izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujmo župniku Andreju Šinku za lepo opravljen pogrebni obred in Moškemu pevskemu zboru Samorastnik za petje pri pogrebni maši in zapete žalostinke ter g. Grebencu za presunljive skladbe, zaigrane s trobento. Zahvaljujemo se tudi praporščaku Društva upokojencev Grosuplje. Še posebej pa se zahvaljujemo sosedom Zdenki, Alojzu in Dragici. Prav tako se zahvaljujemo tudi osebju Zdravstvenega doma Grosuplje in Doma starejših občanov Grosuplje za nego na domu in skrb v zadnjih letih njenega življenja. Vsem - Bog povrni! Vsi njeni Prazen dom je in dvorišče. Zaman oko te naše išče. Nič več ni tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi naše drage stare mame, prababice, sestre, tašče in svakinje MARIJE ŠTEH (3.J0. 1936 - 13. 12. 2005) iz Čušperka pri Grosupljem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, vašča-nom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje in darovali cvetje, sveče, svete maše in darove za Cerkev. Še posebej hvala Lojzki Fink za ganljiv govor ob slovesu, družini Pajk za nesebično humano pomoč, pogrebcem, pevcem, župniku Jožetu Glasu, Javnemu komunalnemu podjetju Grosuplje, Zvezi slepih in slabovidnih ter Travmatološko-intenzivnemu oddelku Kc Ljubljana. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste jo pospremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoči: vnuk Primož z Majo in Anžetom, snaha Anica z družino, sestri Pepca in Ančka z družinama, zet Domine in ostalo sorodstvo. Ostala je praznina, ki hudo boli, nihče ne ve, kako pogrešamo te mi. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža očeta, ata in tasta JOŽETA JAMNIKA 1925 - 2005 iz Rožnika pri Turjaku se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki ste nam ustno in pisno izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje in za svete maše. Hvala g. župniku, pevcem, gasilcem in vsem, ki ste sodelovali ter ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga ohranili v lepem spominu. Hvala sosedu Tinetu Tomažinu za tako lepe poslovilne besede. Hvala vsem in vsakemu posebej! Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice JOSIPINE MATJAŽIČ z Malega Mlačevega 18 se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaš-čanom in znancem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih in nam izrazili ustno ali pisno sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in za cerkev. Iskreno se zahvaljujemo g. župniku Andreju Šinku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem zbora Samorastnik za ganljivo zapete žalo-stinke. Posebna zahvala velja tudi pogrebcem iz vasi, Viki Skalja ter Tončki in Francu Hotko . Zahvaljujemo se tudi Domu starejših občanov Grosuplje za nego in skrb v zadnjih letih njenega življenja ter sodelavcem LPP - Primestni potniški promet. Iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Vsi njeni Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Ob njih so brez pomena razdalje, kraj in čas. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in stare mame MARIJE MARINČIČ iz Žalne se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter prispevali darove za cerkev in svete maše. Prav tako se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Grosuplje za oskrbo v času njenega bivanja v domu. Zahvala gre tudi g. župniku Andreju Šinku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Moškega pevskega zbora Samorastnik za zapete žalo-stinke in pogrebcem. Lepo se zahvaljujemo tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA 10. januarja 2006 smo pospremili na njegovi zadnji poti moža, očeta, dedka, brata in strica FRANCA SKUBICA iz Grosupljega. Hvala vsem, ki ste se poslovili od njega. Iskrena hvala tudi gospodu župniku Janezu Šketu za vse molitve in lepo opravljen obred ter osebju ZD Grosuplje za vso skrb in zdravljenje. Hvala tudi za vsa ustna in pisna sožalja, sveče in cvetje. Zahvaljujemo pa se tudi vsakemu, ki ga je v življenju kadarkoli razveselil - Bog poplačaj! Žalujoči žena, sin in hči z družino. VREMENSKO POROČILO, ŠPORT januar-februar 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 33 PREGLED VREMENSKEGA DOGAJANJA V LETU 2005 JANUAR 2005 Januar se je začel z večinoma jasnim in toplim vremenom, saj so dnevne temperature dosegle okoli +9 °C. Zaradi mirnega ozračja se je občasno pojavljala tudi celodnevna megla, ki je segala do višine okoli 600 m. Po 15. 1. se je vreme z dotokom hladnejšega zraka od severovzhoda nekoliko poslabšalo, predvsem pa ohladilo. Temperature so se 17. in 18. 1. spustile na -11 °C (18. 1. -11,9 °C). Padavin ni bilo veliko; 19. 1. je zapadlo 4 cm snega, ki pa se je čez dan zaradi temperatur do +11 °C stalil. Po 24. 1. je nad severnim Sredozemljem in zahodnim Balkanom nastalo ciklonsko območje, zaradi česar je predvsem Kočevska dobila okoli 20 cm snega. Tu je bilo le oblačno z dnevnimi temperaturami malo pod lediščem. Sneg je zopet zapadel 29. 1., ko ga je bilo 8 cm. V zadnjih dneh je zaradi jasnih noči pritisnil mraz (do -18 °C). FEBRUAR 2005 Februar se je pričel s hladnim spremenljivim vremenom in 8 cm novega snega. Snežno odejo je zaradi toplih popoldnevov v nadaljevanju kmalu pobralo. Jutra so bila mrzla (okoli -15 °C). Tako je okoli sredine meseca prevladovalo ustaljeno vreme brez snežne odeje. Po 20. 2. so se zaradi ciklona nad severnim Sredozemljem zopet pojavile snežne padavine in 24. 2. je bilo 30 cm snega. Ker je padal suh sneg, se je ta zaradi lastne teže sesedal in kaj več kot 40 cm debele snežne odeje ni bilo. Kumulativa snežnih padavin pa je znašala kar 67 cm. 27. 2. je bilo od 25 do 35 cm snega, jutranje temperature pa so se zaradi dotoka še hladnejšega zraka od severovzhoda pričele spuščati. MAREC 2005 Marec je v prvi dekadi postregel s hudim mrazom, ki je v prvih nekaj dneh ponekod dosegel celo rekordno nizke vrednosti. 1. 3. je bilo na opazovalni postaji v Grosupljem -21,7 °C, 2. 3. -21,9 °C, 3. 3. pa -20,5 °C. Dnevne temperature so dosegale 0 °C. Zaradi tega je sneg zmrznil in 7. 3. ga je bilo še 20-30 cm. Sledila je odjuga in 16. 3. v Grosupeljski kotlini ni bilo več snega. V nekaj dneh je živo srebro doseglo celo +24,2 °C (18. 3.). APRIL 2005 Prvih sedem dni aprila je bila ob jutrih reden spremljevalec slana! Jutranje temperature so bile do -3,4 °C (3. 4.), dnevne pa zaradi sončnega vremena med +15 °C in +20 °C (6 4. +23 °C). Nato se je vreme poslabšalo in do zadnje dekade je prevladovalo spremenljivo vreme s pogostim dežjem. Proti koncu se je vreme počasi izboljšalo in 22. ter 23. 4. se je zopet pojavila slana (Tmin -3,5 °C); 25. 4. je bilo prehodno poslabšanje z nalivi. Dnevne temperature so bile sprva okoli +17 °C, ob koncu pa že do +24 °C. MAJ 2005 Maj se je pričel z zelo toplim in jasnim vremenom; dnevne temperature med +26 °C in +28 °C. 4. 5. je sledilo poslabšanje z nevihtami in ohladitvijo, ki se je znova ponovila 9. 5., ko je snežilo do višine 500 m. Ker se je razjasnilo, se je 13. 5. v zatišnih legah pojavila slana (temperatura min. +1,1 °C). Po 20. 5. se je vreme ustalilo (ta dan v izpostavljenih legah še slana) in prišli smo pod vpliv anticiklona. Bilo je jasno, vetrovno (vzhodnik), temperature pa so bile vsak dan nekoliko višje (28. 5. so že presegle +30 °C). Na pred- zadnji dan so bile maksimalne dnevne temperature že okoli +32 °C in ponekod v Sloveniji so zabeležili najbolj vroč majski dan. Zaradi tega se je že vršila prva košnja. JUNIJ 2005 Junij se začel s toplimi in večinoma jasnimi dnevi (dnevne najvišje temperature okoli +25 °C), nato pa se je 5. 6. po poslabšanju tako ohladilo, da se je 9. 6. ponekod v zatišnih legah pojavila slana (+3,2 °C). Po 13. 6. se je znova počasi segrevalo in z 21. 6. so nastopile temperature okoli +30 °C. Tak tip vremena je bil značilen vse do konca meseca: jutranja megla, jasen dan, popoldan pogoste lokalne plohe in nevihte - tudi s točo. JULIJ 2005 Julija dežja ni primanjkovalo. Sprva smo bili pod vplivom višinskega jedra hladnega zraka, zaradi česar je med 5. 7. in 12. 7. v pogostem dežju padlo okoli 100 mm dežja na kvadratni meter. Dnevne temperature so se gibale med +22 °C in 25 °C. Sredi meseca se je vreme segrelo in nekoliko izboljšalo; pričela se je 2. košnja. Pogoste so bile nevihte. Po 25. 7. nas je od SV dosegel zelo topel zrak in temperatura je najvišje prišla 27. 7. (+34,4 °C). Na zadnji dan pa se je že ohladilo, zaradi bližajoče se hladne fronte od zahoda. AVGUST 2005 Prve avgustovske dni temperatura ni več dosegla +30 °C, bilo pa je delno jasno z obilnim dežjem med 3. in 4. 8. (48 mm/m2). Izrazita ohladitev nas je zajela 7. 8., ko je zopet padlo okoli 50 mm dežja. Nadaljevalo se je toplo (dnevne temperature +20 do +25 °C), a nestanovitno vreme s pogostimi padavinami. Ob jutrih se je pojavljala megla. Vseskozi smo bili pod vplivi frontal-nih valov iznad severnega Sredozemlja. Najvišja mesečna temperatura je bila +28,4 °C (19. 8.). SEPTEMBER 2005 Do sredine septembra je prevladovalo ustaljeno vreme z nekaj nevihtami, dnevnimi temperaturami okoli +24 °C in skoraj vsakodnevno jutranjo meglo, ki se je pogosto zadržala proti poldnevu. Med 17. in 23. 9. smo bili pod vplivom višinskega jedra hladnega zraka, zaradi česar se je ozračje ob padavinah tudi ohladilo (dnevne temperature okoli +13 °C). Več dežja je bilo zopet ob koncu meseca. OKTOBER 2005 Prvo dekado oktobra je zaznamovalo oblačno vreme s padavinami, saj sta nad severnim Sredozemljem vztrajala ciklonsko območje in višinsko jedro hladnega zraka. V tem obdobju je padlo večino mesečne količine padavin. Po prodoru hladnega zraka iz severovzhoda se je 17. 10. pojavila prva slana (0,6 °C), kasneje pa se je zaradi Sredozemskega anticiklona 26. in 27. 10. zopet segrelo čez +20 °C. V zadnjih dneh je nastala nizka oblačnost. NOVEMBER 2005 November se je nadaljeval z nizko oblačnostjo in dnevnimi temperaturami okoli +12 °C. Ob razkroju le te se je 5. 11. segrelo do +17,9 °C (najvišja mesečna temperatura). Po prehodu hladne fronte 16. 11. se je naslednji dan pojavila močna slana. Od tega dne dalje so bile jutranje temperature pod lediščem. Vreme se je prehodno ustalilo, nato pa 21. 11. zopet poslabšalo. Nad srednjo Evropo je bilo višinsko jedro hladnega zraka, ki je povzročalo občasne rahle padavine. Zaradi dotekanja hladnega zraka od vzhoda je tudi po nižinah snežilo in zapadlo 10 cm snega. Ob tem je nad Sredozemljem nastalo še ciklonsko območje, ki je med 25. 11. zvečer in 27. 11. povzročilo obilno sneženje. Vmes se je pojavljal tudi dež. Najvišja snežna odeja je bila 26. 11. zvečer, ko je bilo 30 cm snega. V teh dneh je padlo okoli 100 mm padavin. Tudi v zadnjih dneh je bilo še nestalno vreme z manjšimi padavinami. DECEMBER 2006 Zadnji mesec leta se je pričel s spremenljivim vremenom, saj smo bili pod vplivi jugozahodnih vetrov, ki so iznad severnega Sredozemlja prinašali vlažen zrak. Tako je prvi dan v jutranjih in popoldanskih urah občasno še snežilo in padlo 2 cm snega, v naslednjih dneh pa je bilo spet več dežja; 5. 12. se je ob prehodu frontalnega vala z jugozahoda razvila celo nevihta. Kljub temu se je snežna odeja obdržala in od 1. 12., ko je imela še 18 cm, je ob ustalitvi vremena 7. 12. bilo še 4 cm snega. Do 12. 12. je sledilo ustaljeno zimsko vreme, ko se je pojavila tudi celodnevna megla. Najnižje dnevne temperature so bile nekaj stopinj pod, najvišje pa nekaj stopinj nad ničlo. V dneh od 12. 12. dalje je bilo vremensko dogajanje zopet pestrejše. Prišli smo pod vpliv severozahodnih višinskih vetrov, zaradi česar so se od 18. dne dalje zvrstila mrzla jutra s temperaturami do -10 °C (19. 12.). Dnevi so bili jasni, z nizko relativno zračno vlažnostjo in zelo dobro vidljivostjo. Pred božičem se je nad Sredozemljem že poglabljal ciklon, ki je s frontalnimi valovi krojil vremensko dogajanje vse do konca leta. Ob tem so se po 26. 12. pojavile obilne snežne padavine, zaradi katerih je bila najvišja snežna odeja, 40 cm, izmerjena 29. 12. zjutraj. Tako je snežna odeja nepretrgoma vztrajala vse od 21. 11. Zadnji dan leta se je temperatura spustila do -14,5 °C. SNEŽNA ODEJA IN PADAVINE V letu 2005 je bilo 83 dni s snežno odejo (41 v novembru in decembru), padlo pa je 1451,6 mm padavin. Iztok Sinjur, dipl.inž.gozd. ZVEZA ŠPORTNIH ORGANIZACIJ GROSUPLJE Razpis rekreativnega medobčinskega prvenstva v odbojki za leto 2006 Zveza športnih organizacij Grosuplje razpisuje rekreativno medobčinsko prvenstvo v odbojki za ženske in moške za leto 2006. Tekmovanje bo izpeljano v obliki dvokrožnega ligaškega sistema (pomlad, jesen). Tekme se bodo igrale ob sobotah ali nedeljah, v dopoldanskem ali popoldanskem času (odvisno od zasedenosti dvorane) v Športni dvorani Brinje na Grosupljem. Termini za spomladanski del so: 26. februar, 5. marec in 12. marec (vse ob nedeljah dopoldan). Igra se po pravilih Odbojkarske zveze Slovenije na dva dobljena niza do 25 (razlika dveh točk). Morebitni tretji niz se igra do 15. Vsaka napaka je točka. V moški konkurenci nimajo pravice nastopa mladinci in višje starostne kategorije z veljavno licenco pri OZS, v ženski konkurenci pa te pravice nimajo kadetinje in višje starostne kategorije z veljavno licenco pri OZS! Prijavne obrazce dobite pri organizatorju tekmovanja: ZŠO Grosuplje, Ljubljanska cesta 40A, Grosuplje, 01/7864-745, 041/726-898, andrej.cevc@guest.arnes.si. Izpolnjena prijava za tekmovanje mora prispeti na naslov organizatorja v pisni obliki ali po elektronski pošti najkasneje do torka, 7. februarja 2006. Tekmovanje bo organizirano, če se bodo prijavile najmanj 4 ekipe. Višina prijavnine za tekmovanje bo določena naknadno glede na število prijavljenih ekip. Dodatne informacije o tekmovanju lahko dobite pri organizatorju tekmovanja (Andrej Cevc). Vodja strokovne službe ZŠO Grosuplje, Andrej Cevc Razpis rekreativnega prvenstva občine Grosuplje v košarki za moške trojke za leto 2006 ZŠO Grosuplje razpisuje rekreativno prvenstvo občine Grosuplje v košarki za moške trojke za leto 2006. Tekmovanje bo izpeljano v obliki dvokrožnega ligaškega sistema (pomlad, jesen). Potekalo bo ob sobotah, v popoldanskem času, na OŠ Louisa Adamiča, Tovarniška cesta 14, Grosuplje. Termini za spomladanski del so: 25. marec, 1. april in 8. april. Tekme se igrajo na en koš. Zmaga ekipa, ki prva doseže 21 točk. Zadeta trojka se šteje za dve točki, ostali koši pa za eno. Po doseženi točki nasprotna ekipa nadaljuje igro s strani. Posamezna ekipa lahko prijavi do sedem (7) igralcev, izmed katerih sta lahko največ dva (2) brez stalnega ali začasnega prebivališča v občini Grosuplje. Igralci z veljavno licenco pri KZS nimajo pravice nastopa. Prijavne obrazce dobite pri organizatorju tekmovanja: ZŠO Grosuplje, Ljubljanska cesta 40A, Grosuplje, 01/7864-745, 041/726-898, andrej.cevc@guest.arnes.si. Izpolnjena prijava za tekmovanje mora prispeti na naslov organizatorja v pisni obliki ali po elektronski pošti najkasneje do petka, 3. marca 2006. Tekmovanje bo organizirano, če se bodo prijavile najmanj 4 ekipe. Višina prijavnine za tekmovanje bo določena naknadno glede na število prijavljenih ekip. Dodatne informacije o tekmovanju lahko dobite pri organizatorju tekmovanja (Andrej Cevc). Vodja strokovne službe ZŠO Grosuplje, Andrej Cevc OTROŠKO - STARŠEVSKI TURNIR V IVANČNI GORICI V prednovoletnem času imamo vsi obilico lepih želja, vzamemo si več časa za svoje najbližje, prijatelje. Posebno doživetje sta nam, staršem in otrokom, ki igrajo v NK Brinje, letniki 1998 in 1999, v decembrskem času pripravila naša trenerja Goran Markovič in Mario Ivkič. Začelo se je čisto preprosto, s kratkim sestankom trenerjev in staršev, na katerem smo si bili enotni, da bi skupno pripravili nogometno tekmo. Pa ne eno, več tekem. Udeleženci naj bi bili otroci, igralci v NK Brinje (U-7 in U-6), njihove mamice in oči-ji ter seveda naša trenerja. Otroci so bili nad idejo navdušeni in tako smo se 17. decembra 2005 zbrali v dvorani v Ivančni Gorici s popolno nogometno opremo. Kar veliko nas je bilo, o čemer govori tudi priložena fotografija. Prva tekma je bila tekma med samimi igralci, ki sodelujejo v NK Brinje. Napeta tekma, tekanje gor in dol in končnih 1:1. Pravično in z rezultatom, ki ni zbujal slabe volje in solza med igralci. Nadaljevale smo mamice. Nasprotnik pa ni nihče drugi kot očetje. Številčno šibkejše in ob slabši kondicij-ski pripravljenosti, vendar ob super vratarjih (Mario in Goran) smo dosegle zavidanja vreden izid 0:0. Sledila je tekma ma- mic in otrok, katero so mali nogometni navdušenci dobili in veselje je bilo neznansko. Na koncu sta sledili še tekmi očetov in očetov s trenerji. Navijači smo stiskali glave k stenam, da nas ne bi slučajno zadela kakšna bomba. Zanima tekma, kar nekaj golov in zmaga trenerjev. Ko smo mislili, da je nogometno srečanje že končano, sta Goran in Mario sklicala otroke na sredino igrišča. Še zadnji pozdrav, so mislili otroci. Ampak ne. Presenečenje. V času, ko smo igrali nogomet, nas je v slačilnici obiskal Dedek Mraz, ki je vsakemu otroku prinesel nogometno žogo in slastno pecivo. Hvala dedku Mrazu. Zadovoljni smo zapuščali dvorano z mislijo, da je včasih potrebno malo, da lahko preživimo prijetno popoldne, ter z upanjem, da srečanje ni bilo zadnje. Hvala obema trenerjema, da sta nas uspela zbrati, in seveda za vso potrebno organizacijo, ki je bila potrebna za uspeh 1. starševsko-otroškega nogometnega srečanja. V imenu zadovoljnih staršev in otrok: Tadeja Bučar in Tine Potokar SPORT januar-februar 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 34 Glasilo prebivalcev / % X £ «ÏCA1> 85 let LETO »SKALE« Petinosemdeset let je minilo od tiste srede, ko so se na svečnico leta 1921 v Ljubljani, v Prešernovi sobi gostilne Novi svet, zbrali gorniški navdušenci na ustanovnem zboru Skale. Prav je, da se včasih zaradi prihodnosti zazremo tudi v preteklost. Zato se bomo v četrtek, 2. februarja, na svečnico, ob 19. uri srečali v Ljubljani, pred Muzejem novejše zgodovine v Tivoliju. Od tam bomo z baklami odšli na vrh Rožnika, kjer bomo leto 2006 razglasili za LETO SKALE. Med potjo se bodo kresale ideje o našem nadaljnjem delovanju, zato pridite v čim večjem številu - člani vseh klubov Skale, somišljeniki, dvomljivci in nasprotniki. Vsi ste dobrodošli, če boste le prispevali k dobremu vzdušju in svežim idejam. dr. France Sevšek predsednik Slovenskega gorniškega kluba Skala SLOVENSKA VOJSKA PODPISALA POGODBO O SODELOVANJU Z ZVEZO GORNIŠKIH KLUBOV SKALA Načelnik Generalšta-ba Slovenske vojske generalmajor Ladislav Lipič in predsednik Zveze gor-niških klubov Skala dr. France Sev-šek sta 24. januarja 2006 podpisala dogovor o medsebojnem sodelovanju med omenjenima organizacijama v letu 2006. Dogovor opredeljuje skupni interes za delovanje in uresničevanje projektov Slovenske vojske in Zveze gorniških klubov Skala. Organizaciji bosta med drugim sodelovali tudi pri opremljanju in vzdrževanju gorskih poti, varstvu narave ter skrbeli za ohranjanje tradicij in obeleževanju zgodovinskih mejnikov slovenskega naroda. Vir: http://www.mors.si/tiskovno sredisce/sporocila/200601/t20060124 1.htm »VELIKI« IZLET PO RADENSKEM POLJU V SOBOTO, 18. FEBRUARJA, ORGANIZIRAMO LEP, POUČEN IN ZANIMIV IZLET PO RADENSKEM POLJU. ORGANIZIRAMO GA NA POBUDO ČLANOV DRUŠTVA ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE - DOPPS-a. PRIPOROČAM UDELEŽBO, SAJ BO TO EDINSTVENA PRILIKA, DA SE BOMO »SREČALI« S TELESKOPI, KI JIH ORNITOLOGI NOSIJO NA VSAK IZLET. TUDI VELIKO NASVETOV IN ODGOVOROV O PTICAH BOMO DOBILI. ■BRjllrSFBOMO OB 9.00 hpRBD^IIJiiff.-...,■--,.■....-KOPANJ. MED POHODOM BOMO OPRiffalliI&lCIMII POGLEDALI SI BOMO ZASNEŽENE ESTAVElEiRl&TJkM^ JAME, KI VODO OB SUŠI POŽIRAJO, OB OBILICI>RADODARNA«,|BgMO.UŽLV!ll^Sl PiGllED:LpOiEDINiT|ViiN«|pOiV¿RlJNli|l ■VillliCGAlRlB;EjNiK¿GAlKO:L■J'Al IlKOHOBJNAjBlTigAJliEBlliRlPRlDfMGABIEOIBgOl tOlU-TEV ilHA:OBIlKV JAMO XUDJIIgBOlSViTiCKO." PLAN IZLETOV IN POHODOV / Za povabilo in vzpodbudo k skupnem druženju navajamo nekaj smeri in poti iz plana SGK Skala 2006, ki jih bomo doživeli v prihodnjih mesecih letošnjega leta. 4. februarja - Goli vrh (1787 m), vodi GK dr. Henrik Tuma Zborno mesto bo ob 8. uri na Jezerskem, pred zaprtim hotelom Kazina. 8. februarja - Šmarna gora (669 m), GK dr. Henrik Tuma Lahek, nezahteven, a prijeten izlet bomo povezali z udeležbo pri maši, ki jo v cerkvi na Šmarni gori v spomin na vse kulturnike ob kulturnem prazniku daruje triglavski župnik g. France Urbanija. 12. februarja - Zimski obisk Krokarja (1122 m) s krpljami, GK Limberk Ta čudoviti košček neokrnjene narave bomo obiskali sredi zime, ki na Kočevskem slovi po obilni snežni odeji. 18. februarja - Poti soške fronte, Skalnica (682 m), GK Gornjesoške doline Izhodišče je na Prevalu, 336 m, gostilna Skalnica, kjer se dobimo ob 9. uri.Tja pridemo iz Solkana 25. februarja - Zimski pohod na Vršič (1611 m), GK Karavanke Zbor pohodnikov bo ob 9. uri pri hotelu Erika, ki stoji približno dva kilometra iz Kranjske Gore. 11. marec - Izvir Krke in Ciganov vrh (791 m), GK Limberk Reka Krka izvira severozahodno od vasi Krka na Dolenjskem. Najprej bomo vstopili v mogočno, kakih dvesto metrov dolgo izvirsko jamo. 8. april - Nanos, Klub gorskih kolesarjev Volja Čas odhoda: ob 10. uri. Zborno mesto: Vrhpolje Najvišja točka: Nanos (1262 m). 29. april - Ogled Radenskega polja (324 m), GK Limberk Slikovito Radensko polje je pravzaprav presihajoče jezero z vsemi značilnostmi kraškega polja. Z vodo ga napajajo trije povsem ločeni vodotoki. 1. maj - Tradicionalna pot na Višarje (1766 m), GK Karavanke Svete Višarje so ena najslavnejših slovenskih božjih poti, obenem pa stičišče treh kultur. 7. maj - Tromeja, Klub gorskih kolesarjev Volja Čas odhoda: ob 10. uri. Izhodišče: Rateče (870 m). Zborno mesto: parkirišče žičnice v Ratečah. 20. maj - Kozji vrh (1628 m), GK dr. Henrik Tuma Zbrali se bomo ob 8. uri pred gostilno Kanonir. 3. junij - Storžič (2132 m), Gorniški klub Jakob Aljaž Vsako leto prvo sobota v juniju člani Gorniškega kluba Jakob Aljaž organiziramo tradicionalni pohod na Storžič. Letos bo 3. junija že osmi tradicionalni pohod. 17. junij - Rzenik (1833 m), GK dr. Henrik Tuma Zbor bo ob 7.45 na spodnji postaji gondolske žičnice na Veliko planino. Z gondolo se bomo dvignili na Veliko planino, nato pa se (peš) povzpeli čez planini Konjščica in Dol na planino Rzenik. Tu bo v čast sv. Bernardu Menthonskemu, zavetniku gornikov, ob 11. uri daroval mašo triglavski župnik. 18. junij - Požgana Mlinarica (1868 m), GK Karavanke Zbor udeležencev bo ob 7. uri na parkirišcu ob trgovini Mercator v Mojstrani. Hoje (s počitki) bo za 9 - 9,5. ure. Tura je zelo zanimiva in naporna ter primerna le za izurjene gornike z dobro kondicijo. 1. in 2. julija - Srečanje s koroškimi Slovenci na Kepi (2143 m), GK Karavanke Dobimo se v soboto, 1. 7. 2006 ob 17. uri na železniški postaji na Jesenicah, od koder se bomo z vlakom odpeljali do Podrožce. 1. avgusta - Jubilejni 10. pohod na Skrlatico (2738 m), SGK Skala Skrlatica je drugi najvišji vrh v Sloveniji in ga odlikuje izredno lep pogled na okoliške hribe, še posebej na Triglav. 23. septembra - Izobraževanje prostovoljnih gorniških vodnikov, SGK Skala - zveza gorniških klubov Nove kandidate za prostovoljne gorniške vodnike Skale (Voluntary Mountain-Walking Leader po Union Internationale des Associations dAlpinisme) vabimo na spoznavno-preizkusno turo. Pred vhodom v Aljažev dom (1015 m) v Vratih se dobimo ob 6. uri. Po zelo zahtevnem brezpotju se bomo podali po sledeh trentarskih lovcev okoli Pihavca. 14. oktobra - Slapovi Kosce in Kucelj (748 m), GK Limberk Ob slapovih Kosce pri Višnji Gori se bomo sprehodili skozi jesensko orumenele gozdove. 21. oktober - Polževo, Klub gorskih kolesarjev Volja Čas odhoda: ob 10. uri. Izhodišče: Ivančna Gorica. Zborno mesto: za bencinsko črpalko. Podrobnejše informacije so na voljo po telefonu - 031 35 20 46, Marjan December je me- , sec namiznega te- R nisa. Raznovrstna tekmovanja kar dežujejo, proti koncu gredo ligaške tekme v dveh ligah, v ljubljanski in medobčinski. V Šmar-ju-Sapu so marljivi prireditelji organizirali medobčinsko tekmovanje v dvojicah, ki je bilo v soboto, 26. novembra 2005. Nastopili so vsi najboljši iz štirih občin. Zmagovalci so postali: Absolutna kategorija: 1. Luka Mlakar in Bojan Kuhelj -Krka 2. Boštjan Kmet in Bojan Polajžar-Šmarje-Sap 3. Tone Kralj in Sever - Velike Lašče Veterani: 1. Slavko Globokar in Jože Kozinc - Krka 2. Franci Polajžar in Jože Vahčič -Šmarje-Sap Šoloobvezni otroci: 1. Centa in Sever - Velike Lašče 2. Pucihar in Smajlovič - Šmarje-Sap 3. Cimperman in Sračnik - Šmarje-Sap Tekmovanje je bilo vzorno organizirano, malo jo je zagodel le sneg, tako da otroci iz Krke niso uspeli priti na tekmovanje. Sobota, 3. 12. 2005 - Pokalno tekmovanje v Velikih Laščah Tekmovalo se je za medobčinski prehodni pokal, zbralo se je sedem ekip iz štirih občin. Zmagovalci so postali: 1. ekipa Šmarja-Sapa mladi v posta- vi Boštjan Kmet, Bojan Polajžar in Andrej Antolič 2. ekipa Velikih Lašč v postavi Damjan Erčulj, Tone Kralj in Sever; ekipa Krka - Komunalne gradnje Grosuplje v postavi Jože Kozinc, Slavko Globokar, Iztok Zrimšek in Bogdan Vrhovec Istočasno je potekalo tudi ekipno tekmovanje šolskih otrok 1. ekipa Krka I. 2. ekipa Velike Lašče 3. ekipa Krka II. Mojca G. Anžlovar OGLASNO TRŽENJE: CENIK IN POGOJI OGLAŠEVANJA V zvezi z možnostmi za oglaševanje v Grosupeljskih odmevih objavljamo cenik oglašavanja, ki je narejen na podlagi cenika št. 006-1/95, sprejetem na občinskem svetu 29. 9. 1999. Iz 1. člena TABELA ZA OKVIRNI IZRAČUN ŠTEVILA TOČK shells t îirçins fcorihdjîlii lwkr dintnzije v cm! faktor jlačhjjr oglBS v sm 0.Î113S!-EJHA] i.Oi 10.0 50 IMS rr 6.0115.0 «0 8Î 4.0x10.0 so IM» 1tH 10.0110.0 m» tira 115- ISOilOO 1» icse 1B» 10.0130.0 aH) 151F 26Î 150x500 9H 961 2BS 20.0120.0 4M »3d 37!" 2S0x2O.O 500 913 len PfJL STRANI m HI SOJ. 30.0*20.0 500 MI7 SU «OxîO.O £00 979 loi- CEL", 1100 BS4 ter Točka znaša protivrednost 0,511229 EUR v SIT po srednjem tečaju BS na dan obračuna. TABELA OKVIRNEGA IZRAČUNA okvira dnienzijE og/ssBYom «ečajFURA 17.1. ÎIKH nem VTFdnosI ojtase končni znesek î mv" 1.0x10.0 Î3Î.CÛ 9307 112H 6.0x10.0 ÎÎ7.03 10675. 12S ici 9.0x10.0 ÎSÎ.tS 1ÎESÎ IMS! 10.0x10.0 zw.ra 13«: 16754 15 0(10 0 Bi.oi 14OT Iï>55 100x200 337.M 39561 1i,fli2M 297.03 45C05 541K H.OiîC.O Üi.Oi S56SS ossrr 20.0x277 337.0S 61KM TÏHrt 30.0 x 20.0 2J7.03 65S55- 79145 JO.OiîO.C iäi.ol S5120 1021S j «.0x27.7 11«ßi 139Z2S Izračun je pripravljen na podlagi tečaja EVRA 17. januarja 2004 za oglase na črnobelih straneh. Za oglase na notranjih barvnih straneh je treba znesek pomnožiti z 1,25, na zadnji strani z 1,5 in na naslovnici s faktorjem 2,00. V CENO NI VRAČUNANO OBLIKOVANJE OGLASA. Račun se izstavi po izidu časopisa. K neto vrednosti oglasa je treba dodati še 20 % DDV. 2. člen Za vmesne velikosti se število točk izračuna z interpolacijo. Za prvo objavo enakega oglasa ni popusta. Vsaka naslednja serijska objava je cenejša za 5 % do največ 30 %. Če se stranka odloči za celoletno redno oglaševanje, se ji lahko obračuna razliko popustov do 30 % pri sedmem nespremenjenem oglasu. Rok za oddajo podatkov za oglas (besedila, logotipi, fotografije, ceniki in podobno) je vsak prvi petek v mesecu. Predhodno pokličite za rezervacijo časopisnega prostora za vaš oglas. Če boste oddali digitalno oblikovan oglas, mora biti zapisan v EPS (pri vektorskem EPS-u je potrebno fonte spremeniti v krivulje), JPG (brez stiskanja), TIF zapisu (300 pik/palec - za barvne oglase v CMYK barvni razslo-jitvi), ali PDF zapisu. Digitalno izdelan oglas lahko pošljete na elektronski naslov jozem@siol.net. Lahko pa ga pošljete tudi na naslov izvajalca končne grafične postavitve amset@siol.net (Matej Macedoni, Grosuplje, Pod gozdom 3/9), vendar morate o tem obvestiti odgovornega urednika po telefonu (GSM 041/ 98 22 33) ter mu po pošti na njegov domači naslov (Jože Miklič, Zagradec 53, 1290 Grosuplje) poslati potrjeno naročilnico najpozneje en teden po roku, ki je določen za oddajo ostalih prispevkov. ZA OGLASE, PREDSTAVITVENE PR (piar) ČLANKE IN ZAHVALE OB SMRTI SVOJCEV JE TREBA NAVESTI POLN NASLOV NAROČNIKA OZIROMA PLAČNIKA RAČUNA. OGLASI ^„„joa, a.o.o., Mencingerjeva 7, 1000 Ljubljana, tel. 01/2811340, http://www.leila.si, irena.marinko@guest.ames.si VIŠJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE: POSLOVNI SEKRETAR VIZIJA IN STRATEGIJA ŠOLE: Naše osnovno poslanstvo je dati študentom dobro izobrazbo in pripeljati do diplome tudi tiste, ki se ne morejo pogosto udeležiti predavanj: matere z otroki, komercialiste na terenu, zaposlene v tujini. Skrbimo za kakovost izobraževanja na vseh področjih in skušamo čimbolj povezovati teorijo s prakso. V naši šoli razvijamo pozitivno vzdušje in veselje do učenja. POSLOVNI SEKRETARJI V ORGANIZACIJAH OPRAVLJAJO NASLEDNJA DELA: samostojno načrtovanje, organiziranje in vodenje procesov v tajništvu oziroma v podjetju, sprejemanje, presoja in posredovanje poslovnih in drugih informacij, priprava in organizacija sej, sestankov, gradiv, komuniciranje s poslovnimi partnerji doma in v tujini, sodelovanje pri izvajanju kadrovske dejavnosti za zaposlene, vodenje poslovne korespondence, vodenje stroškov organizacijske enote, vodenje strokovnih delovnih skupin. PREDMETNIK: I LETNIK: Poslovno sporazumevanje v tujem jeziku: angleščina, Psihologija dela, Ekonomika in management podjetja, Gospodarsko pravo, Računalništvo in informatika, Organizacija poslovanja, Računovodstvo in finančno poslovanje, Praktično izobraževanje. II LETNIK: Poslovno sporazumevanje v tujem jeziku: nemščina, Poslovno sporazumevanje v slovenskem jeziku, Javna uprava, Sodobno pisarniško poslovanje, Koncepti in veščine komuniciranja, Računalniški praktikum, Praktično izobraževanje. ORGANIZIRANOST ŠTUDIJA: Izobraževanje traja dve leti oziroma štiri semestre. Študij se zaključi z diplomsko nalogo in zagovorom. Študijsko leto se prične praviloma oktobra in konča junija naslednje leto. Predmetnik in število ur sta prilagojena programu za odrasle. Predavanja potekajo modularno, po posameznih predavanjih se opravljajo izpiti. Če imajo kandidati dve ali več let delovnih izkušenj na poslovno administrativnem področju, so lahko delno ali v celoti oproščeni opravljanja praktičnega izobraževanja. O ustreznosti izkušenj odloča študijska komisija. Po uspešnem zaključku izobraževanja izda Višja strokovna šola Leila d.o.o. javno veljavno diplomo in študent pridobi naziv Poslovni sekretar/Poslovna sekretarka. CENA enega letnika je 304.000,00 SIT, če se plača v enem obroku. Če študenti plačajo v treh obrokih, je cena 320.000,00 SIT za en letnik. V šolnino je vključena vpisnina, učbeniki in ponavljanje izpitov. ZAKAJ BI IZBRALI NAS? 1) Naši študenti so uspešni pri študiju, delu in v privatnem življenju. 2) S študenti delamo individualno. Ne pomenijo nam le številke, ampak osebo, s katero se dve leti srečujemo vsaj dvakrat tedensko in z večino navežemo prijateljske stike za vse življenje. 3) Študenti imajo možnost, da zaključijo študij prej kot v dveh letih. 4) Študenti so organizirani v delovne skupine, kar povečuje učni uspeh in prispeva k nastajanju novih poslovnih in prijateljskih zvez. 5) Šolnina je med najnižjimi v Sloveniji. 6) Brezplačne individualne konzultacije s predavatelji. 7) Brezplačna pomoč pri iskanju zaposlitve. 8) Brezplačno svetovanje pri razvoju kariere. 9) V času, ko poteka pouk tujih jezikov, so možne brezplačne inštrukcije za angleški in nemški jezik. 10) Možnost nadaljevanja študija na mednarodni visoki strokovni šoli na Finskem. 11) Zagotovljeno brezplačno parkiranje. 12) Izobraževanje izvajajo predavatelji z univerzitetno diplomo, magisterijem ali doktoratom, ki imajo izkušnje pri delu v gospodarstvu in poučevanju in uporabljajo sodobne učne metode. 13) Srečali boste veliko novih in zanimivih ljudi iz vseh področij dela. INFORMACIJE o vpisu dobite na telefonski številki 01/2811340 ali preko internetnega naslova irena.iTiarinko@guest.aiT)es.si. INŠTALATERSTVO ZAKRAJŠEK ŠT.JURIJ 24, 1290 GROSUPLJE Objavljamo naslednja delovna mesta: 1. MONTER OGREVALNIH NAPELJAV ( M/Ž ) 2. MONTER VODOVODNIH NAPELJAV ( M/Ž ) Pogoji: poklicna šola strojne stroke, lahko tudi delavec brez poklica z izkušnjami na tem področju. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na zgornji naslov. Informacije na telefonu 041 611 341. NIKO MIHIČINAC K.D. Ce želite svojo nepremičnino VARNO prodati, podariti, izročiti ali jo pridobiti, vam priporočamo, da se o svoji nameri prej POSVETUJETE PRI NAS! OGLASI POZOR! Konec leta Je časr ko potegnemo črto pod svo)lm poslovanjem. Vam Vaš rezultat ni všeč? Vam za vodenje knjig primanjkuje časa? Bodite strokovnjak In Jih zaupajte nami RAČUNOVODSKI SERVIS DRAGO KASTELEC sls Tel; 041/741500 Vodenje poslovnih knjig Pri nas opravljamo računovodske storitve in svetovanja za: •podjetja, •samostojne podjetnike, • društva,.. Če se odločite za nas do 31,12.2005, Vam prvi mesec ne izstavimo računa za naše storitve, kartica Obrtnik pa Vam prinese še dodatni 5% POPUST! Obiščete nas lahko tudi na www.Facunovodja-grosuplje.sl „ ftJKTON. GASIis^ ^r Pivnica ' in pivovarna V Tel : (01) 7S6 50 73 Nh^ vo PO......V (P '•s'úaéao CESTA GROSUPLJE Tel.: 01/786 26 22; 786 36 20 Fax: 01/786 46 21 E-mail: epg@siol.net INSTALACIJE • TRGOVINA * INŽENIRING • SERVIS Sramaf- PRODAJNI PROGRAM