SVOBODNA LETO (ANO) LXVII (61) • STEV. (N°) 17 ESLOVENIA LIBRE SLOVENIJA BUENOS AIRES • 8 de mayo - 8. maja 2008 ZA ŽIVLJENJE -ZA DRUŽINO! Slovenija je v Evropi uspešna RAFKO VALENČIČ „D^ž^^a, n^s^lka ž^vlje^ja v^ed^^^") Slovenski pastoralni dan, ki bo v Celju, 10. maja, ima pomenljivo geslo: ,,Za življenje - za družino!" Kot vsako geslo tudi gornje sporoča vsebino, načrt in cilj. Vsebina: življenje, ki se prebuja kot cvetoča in obetavna pomlad; življenje, ki ima notranje in zunanje bogastvo, vedno novo v svojih izraznih oblikah; življenje, ki hrepeni po novih obzorjih in ne trepeta za svojo prihodnost ^ Načrt: v naravo so zapisane zakonitosti njenega razvoja, evolucije, v pristnem in izvornem pomenu besede; zakonitosti, ki jih znanost odkriva in občuduje kot skrivnost, ki je zapisana v gensko zasnovo živih bitij in zgodovino mrtve, vendar spreminjajoče se narave ^ Cilj: neznanka med neznankami -tako začetek kot cilj. Kdo bi si drznil z gotovostjo reči, kaj je bilo na začetku in kaj bo na koncu? Samo božje sporočilo izraža gotovost glede prvega in drugega: ,,V začetku je bila Beseda po kateri je vse nastalo" (prim. Jn 1,1-2) in končno bo ,,Bog vse v vsem" (1 Kor 15,28). V tem življenju nikoli ne dosežemo cilja, kajti cilj je le eden: končni - Bog. Zato nekateri raje rečejo, da je zemeljsko življenje nikoli dokončana ,,pot" (Nejc Zaplotnik), na kateri smo. V to reko in na to življenjsko pot stopa človek z vsem svojim bivanjem: s spočetjem, z rojstvom, z vsem svojim življenjem in odhajanjem. Nič manj ni veličastno, skrivnostno in nedoumljivo bivanje človeka, kot je začetek, razvoj in končna podoba vesoljstva, o katerem se - tako kot o človeku - sprašuje znanost. Občudovanje obojega je psalmist izrazil z besedami: ,,Gospod, nas Gospod, kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji! ^ Kaj je človek, da se ga spominjaš, in sin človekov, da skrbiš zanj?" (Ps 8,1.5) Namesto občudovanja, spoštljivega in odgovornega ravnanja človek uveljavlja svoje gospodovanje, izkoriščanje in uničevanje - narave, njenih lepot in bogastva, tudi lastnega življenja! Ali bi moglo biti kako drugače, ko ne spoštuje človeškega življenja, ampak ga zavrača in uničuje, ravna z njim kot s poskusnim materialom? Bojišča so nadomestili laboratoriji, pravice si prisvajajo parlamenti, sovraštvo podpihujejo politične stranske in ideologije, humanost se mora skrivati pred surovostjo in tekmovalnostjo življenja, ki ju mediji še podpihujejo. Tudi družina in narod doživljata to usodo. Prva, družina, naj bi bila jetnišnica ljubezni, preživela oblika zveze med moškim in žensko, ki nima nič opraviti z novo in ,,moder-no kulturo", zato mora končati v ropotarnici preteklosti. Nadomestile jo bodo - ali so jo že - oblike, ki so nove, sveže, bogatejše, po meri človeka, za določen čas ali kar tako, dokler bo šlo. Pa niso ne prvo ne drugo. Družina, ki je ,,zibelka življenja" in ,,primarno občestvo ljubezni" (Janez Pavel II.), je še vedno tisti prostor, v katerem bo človek iskal in tudi doživljal srečo in pristno veselje, spoznaval sebe in drugega, se vzgajal in dopolnjeval v človečnosti, bogatil sebe in druge. Če družino odklanjamo ali zanemarjamo, kar velja tako za osebno kot družbeno raven, je to usodna napaka: zavrgli smo vrednoto, ki je temelj vseh drugih vrednot: ljubezni, ki je prejemanje in dajanje; spoštovanja in sprejemanja drugega v njegovi enkratnosti; razumevanja in odpuščanja ^ Vse priznanje rejniškim družinam, vrtcem, drugim vzgojnim in družbenim ustanovam, ki se trudijo, da bi otrokom nadomestili - da, samo nadomestili! - starše. So le rešitev v pomanjkanju primarnega in nenadomestljivega, to pa je družina. Narod je razširjena družina, ki ga povezujejo skupne vrednote: preteklost, jezik, kultura, identiteta, druge značilnosti, med njimi tudi zemljepisne in gospodarske; je dom, ki nas je zaznamoval in smo ga tudi mi zaznamovali s svojimi prizadevanji. Ne družine ne naroda si nismo sami izbrali; pripadnost njima pa smo sprejeli ali zavrgli sebi in drugim v korist ali škodo. Ljubezen, ki jo izraža in goji družina, je kot seme, vrženo v zemljo. V sebi nosi zakonitosti rasti, za katero si moramo načrtno prizadevati, da ji bomo dali ,,dodano vrednost", kar je sad božje milosti in človekovega prizadevanja. Po načelu ,,družina za družino" družina skrbi za lastno duhovno rast, za razumevanje med zakoncema, med starši in otroki, za povezavo z drugimi družinami, posebej družinami in otroki v različnih stiskah. Nič manj ni pomembno mesto družine v družbi in Cerkvi, da kot osnovno in najpomembnejše ,,občestvo ljubezni" oblikuje njuno podobo, daje predloge, ponuja sodelovanje. Ne nazadnje je vsak poročen ali neporočen, mlad ali star, zdrav ali bolan, veren ali neveren poklican prispevati svoj delež k lepši in srečnejši prihodnosti družine in naroda. Ta s svojo molitvijo, oni z naklonjenostjo, vsi pa z dejanji in prizadevanjem. Za vse in vsakogar velja priporočilo apostola Pavla: ,,Ne daj se premagati hudemu, ampak premaguj hudo z dobrim" (Rim 12,21). Takšno je ne samo sporočilo, marveč tudi povabilo slovenskega pastoralnega dneva - k molitvi, udeležbi, spremljanju, novosti in veselju življenja. (Po Družini) Preteklega 1. maja so minila štiri leta od vstopa Slovenije v Evropsko Unijo (EU), štiri leta kasneje pa kot prva med novinkami predseduje danes že 27-članski skupnosti. Slovenija je v EU vstopila v družbi še devetih vzhodno in srednjeevropskih držav. Pristopna pogajanja je začela februarja 1998 in jih zaključila s podpisom pristopne pogodbe 16. aprila 2003. Marca 2003 so Slovenci na referendumu izrazili skoraj soglasno, 90-odstotno podporo članstvu v EU, brez glasu proti je januarja 2004 zeleno luč prižgal še državni zbor. S tem je bila odprta pot za izpolnitev enega osrednjih ciljev države, zastavljenih ob osamosvojitvi leta 1991 -da prihodnost gradi v družbi demokratičnih evropskih držav. Slovenija je 1. januarja lani kot prva izmed držav, ki so v EU vstopile maja 2004, uvedla evro, konec lanskega leta pa je postala del schengenskega območja brez nadzora na notranjih mejah. V prvi polovici letošnjega leta pa Slovenija kot prva med državami, ki so v EU vstopile leta 2004, predseduje povezavi. Za prednostna področja svojega delovanja na tem položaju si je izbrala spremljanje procesa ratifikacije Liz-bonske pogodbe, Zahodni Balkan, lizbonsko strategijo za večjo konkurenčnost EU, energet-sko-podnebni sveženj in medkulturni dialog. Predsedujoči EU, premier Janez Janša, na spletni strani predsedstva poudarja, da je posebna želja Slovenije „dokazati, da razširjena unija po podpisu reformne pogodbe dobro deluje". Maja letos mineva natanko deset let od začetka rednega programa informiranja javnosti o evropskih zadevah, ki ga izvaja urad slovenske vlade za komuniciranje. Obeležena bo tudi deseta obletnica evrofona, prve vladne brezplačne telefonske linije, prek katere imajo državljani možnost zastavljati vprašanja o evropskih zadevah. Slovenske oblasti so s sistematičnim seznanjanjem javnosti o EU začele leta 1998. Prvotni komunikacijski program, ki je deloval kot sestavni del slovenske pridružitvene strategije, je po navedbah urada vlade za komuniciranje odigral pomembno vlogo predvsem pred referendumom o vključitvi Slovenije v eU marca 2003, na katerem so državljani z 89,64 odstotka podprli vključitev Slovenije v povezavo. Pričakovanja Slovencev ob vstopu Slovenije v EU pred štirimi leti so se v veliki meri uresničila, je v sredo za TV Slovenija ocenil premier Janez Janša. ,,V teh štirih letih je Slovenija izkoristila EU toliko, kolikor se je dalo. Napredovali smo v območje evra, odpravili notranje meje oziroma vstopili v schengen, zdaj tudi vodimo Svet EU. Praktično bi težko dosegli več," je dejal premier. Po drugi strani pa je po njegovem mnenju drugo vprašanje, ali je Slovenija vstop v EU dovolj izkoristila v razvojnem smislu. „Ponekod smo ga, ponekod ne - vendar pa vedno traja, da se na neko novo okolje privadiš in da si sposoben vse možnosti, ki ti jih novo okolje ponuja, izkoristiti. Zagotovo pa smo postavili temelje za to. Nenazadnje z uspešnimi pogajanji za tekočo finančno perspektivo, kjer si je Slovenija zagotovila štirikrat več sredstev iz evropskih skladov, kot pa jih je imela prej," je poudaril premier. Kljub temu se premier zaveda, da kljub visoki gospodarski rasti, ki jo je Slovenija beležila v minulih štirih letih, ne živijo vsi Slovenci bolje in da so mnogi tudi pod pragom revščine. ,,To nam ni v čast. Nobeni državi ni v čast, da obstaja določen del državljanov, ki ne morejo poskrbeti sami zase, tudi če to želijo in so sposobni. Vendar je dobra plat te zgodbe v dejstvu, da se ta delež zmanjšuje," je dejal Janša. ,,V EU, primerjalno gledano, je Slovenija toliko razslojena kot Švedska, ki ima za sabo 200 let kontinuiranega razvoja brez vojn, z nekim normalnim tempom. Odstotek ljudi, ki živijo pod pragom revščine, na Švedskem je enak kot v Sloveniji. V EU smo nekje na tretjem mestu. Vendar pa je številka v absolutnem smislu še vedno velika - preko 200 tisoč ljudi," je še dejal. Kot je poudaril, je eden ključnih ciljev v naslednjih letih, da se ta številka bistveno zniža. josko Joras, za njim Marjan Podobnik Zapleti se nadaljujejo Zapleti okoli meje s Hrvaško in stanjem slovenskega kmeta Jožeta Jorasa, ki ima polovico svoje lastnine na vsakem bregu reke Dragonje, se nadaljujejo. Preteklo sredo, 30. aprila je Joras začel gladovno stavko. Kot je pojasnil na novinarski konferenci ob Dragonji, se je za ta korak odločil, potem ko mu je bilo onemogočeno izvršiti sklep piranskega sodišča za odstranitev cvetličnih korit, ki ovirajo pot do njegove hiše na levem bregu Dragonje. Joras, ki se nahaja v svojem avtomobilu, parkiranem na desnem bregu Dragonje, je še poudaril, da želi predvsem doseči, da se mu omogočijo takšni pogoji bivanja v Sloveniji oziroma Evropi kot vsem ostalim državljanom. Jorasa, ki gladovno stavka v svojem avtomobilu, parkiranem na desnem bregu Dragonje, so v petek obiskali in mu izrazili podporo prijatelji iz civilne družbe ,,Zavod 25. junij" in nekateri drugi podporniki, med njimi Danijel Starman in bivši prvak Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik. A očividno položaj ni miren in vodi do dejanj nestrpnosti. Tako so v soboto, 3. maja hrvaški policisti kazensko ovadili 21-letnega slovenskega državljana, ki je v avtokampu v Umagu zažgal hrvaško zastavo. Grozi mu zaporna kazen od treh mesecev do treh let. Joško Joras se je v ponedeljek, 5. maja, šest dni po začetku gladovne stavke, počutil srednje dobro, vendar namerava vztrajati do odstranitve cvetličnih korit. Ob tem se je slovenski predsednik Danilo Türk v petek 2. maja, ob robu 15. srečanja predsednikov srednjeevropskih držav na Ohridu, sestal tudi s hrvaškim kolegom Stipetom Mesižem. Predsednika sta se strinjala, da so odnosi med državama dobri in podprla mešano slovensko-hrvaško komisijo za reševanje vprašanja meje, medtem ko si o primeru Joška Jorasa nista izmenjala besed. Ekološka spreobrnitev Podnebne spremembe so dejstvo in skrajni čas je za ukrepanje, je premier Janez Janša, predsednik Evropskega sveta, povzel prvi del razprave z verskimi voditelji v Bruslju. ,,Nujno potrebujemo to, kar je papež Janez Pavel II. opisal kot ekološko spreobrnitev," je poudaril na novinarski konferenci po prvem delu srečanja. Premier Janez Janša, predsednik Evropskega sveta, se je v Bruslju skupaj s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom in predsednikom Evropskega parlamenta Hansom-Gertom Pöttteringom udeležil tradicionalnega srečanja z verskimi voditelji, med katerimi je bil tudi slovenski kardinal Franc Rode. Omenjene teme so v skladu s prednostnimi nalogami, ki jim Slovenija kot predsedujoča EU namenja posebno pozornost. Slovensko predsedstvo je namreč za pet osrednjih tem opredelilo medkulturni dialog, Zahodni Balkan, podnebne spremembe in energetiko, lizbonsko strategijo ter ratifikacijo Lizbonske pogodbe. OB NAPADIH NA ŠKOFA ROŽMANA Površnost ali namerno zlo? IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI TONE MIZERIT (Od našega dopisnika) Vprašanja, ki so se sprožila ob papirju (ne morem zapisati dokumentu, ker ne doseže te kategorije), ki ga je na 4. forumu Medškofijskega odbora za kulturo v Lovranu na Hrvaškem predstavil nadškofijski arhivar dr. France M. Dolinar kot „pastirsko pismo" generalnega vikarja ljubljanske škofije, kasneje škofa dr. Antona Vovka, dobivajo odgovore, obenem pa se odpirajo nova. V štev. 17. tednika Družina se je dr. Andrej Fink v svoji kolumni tudi dotaknil te polemike, ki jo razlaga kot plod šestdesetletne ,,okužbe z virusi komunističnega 'zgodovinopisja' in interpretacij, da nam /slovenskim kristjanom/ je oslabel čut za objektivno presojo, da smo vedno v defenzivi, ko in če slišimo ime Rožman, in se moramo od njega najprej vsaj taktično distancirati." In pravi: „Slovenski kristjani bi se morali od zadnjega župljana pa do najvišjega pastirja brez kompleksov postaviti na stran svojega nekdanjega škofa, ki je v edinstveno težkih časih kot pastir, ne kot politik, skrbel za vse, ki so mu bili duhovno zaupani, od Toneta Tomšiča, za katerega se je na prošnjo matere zavzel, pa do domobrancev, za katere je javno maševal. Vsi so bili njegovi!" Med pismi bralcev se je oglasil Milan Knep, tajnik omenjenega medškofijskega odbora, organizatorja foruma. Opira se na svojo „domobransko" zgodovino, ker da je njegova družina kot taka pretrpela najhujše gorje. Pravi, da moramo slovenski katoličani "brezpogojno delati za spravo in verjeti vanjo. Zavedamo se, da je sprava še v grobu, na njegovem vhodu pa skala, ki je sami ne moremo odvaliti. Naša naloga ni, da iščemo nove in nove razloge za svojo užaljenost in prizadetost in tako na spravo nalagamo vedno nove skale." Žal načrtovani cilji v javnosti niso stopili v prvo vrsto, ampak jih je zasenčilo domnevno pismo dr. Vovka. Številka 18 je še bolj sočna. Oglasila se je zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar in zabila žebelj na glavo: ogledala si je pismo in ugotovila, da: - pismo ni podpisano - pismo ni datirano - pismo ni pismo, ampak osnutek, ki ni oštevilčen med škofijske dokumente - pismo ni napisano na pisalnem stroju, ki ga je običajno uporabljal dr. Vovk - ni dokazov, da bi bilo odposlano - ni dokazov, da bi ga kdo prejel - dikcija in miselnost ne ustrezata dokumentom, ki so dokazano Vovkovi - da je delo teologov in da so v njem sorodne misli, ki jih je najti v predhodni ,,lojalnostni izjavi", ki so jo sestavljali razni duhovniki, naklonjeni takratnemu komunističnemu režimu (F.S. Finžgar, A. Trstenjak, J. Šolar in še nekateri) in sodelavci Ozne (škofijski arhivar M. Miklavčič). „Pastirsko pismo, ki ga ni (bilo)?", je naslov sestavku msgr. Janeza Zdešarja, ki izpodbija trditev, da je to pismo delo škofa Vovka s številnimi citati iz škofovih spominov V spomini in opomin. Zdešar in tudi dr. Griesserjeva omenjata očitek notranjega ministra Borisa Kraigherja škofu Vovku: ,,Niste še z eno besedo, pisano ali na prižnicah razglašeno, obsodili duhovnikov zločincev in pa škofov dr. Rožmana in Stepinca!" In očitek je bil izrečen skoraj leto kasneje od tega domnevnega pisma! V svoji kolumni se je oglasil dr. Stane Granda. Bil je v Lovranu, kjer marsičesa ni razumel, pravi. Glede na predsta-vitelja pisma ni posumil o avtentičnosti pisma in dokler ne bo drugače dokazano, mu povsem verjame. No, po ugotovitvah dr. Griesserjeve bo moral svoje prepričanje popraviti. Torej: kako je mogoče, da nekdo, ki se profesionalno ukvarja z arhivsko dejavnostjo, ravna tako površno in se predhodno ne prepriča o veljavnosti in verodostojnosti gradiva, ki je v arhivu? Če bi še bili v času, ko sta Ozna ali Udba imeli v popolni oblasti življenje in delo marsikoga, bi bilo jasno tako početje. Ima dr. Dolinar še kakšen as v rokavu? Zaenkrat se še ni oglasil v tisku. GB VTISI IZ SLOVENIJE Nebo iz zemlje Galerija Družina je bila v četrtek, 24. aprila, polna Argentine. Saj to ni bilo prvič, pa - zelo verjetno - tudi ne zadnjič. Istoimenska založba je ta dan predstavila knjigo s slovenskim prevodom del argentinskega pesnika Francisca Luisa Bernardeza (1900-1978) Nebo iz zemlje (Cielo de tierra), v izboru in prevodu Toneta Rodeta. Naslovnico je ilustrirala Irena Žužek. Prostor so krasila dela slikarke Adriane Omahna. V prvem delu je sam Rode predstavil pesnika („svojega argentinskega pesnika"), ga umestil v čas, prostor in literarne tokove, v katerih se je Bernardez znašel v času svojega ustvarjanja, a je znal najti svojo osebno pot v katoliški krščanski duhovnosti. „Najbolj pristnega Bernardeza verjetno najdemo v obdobju, ko je njegova poezija osvobojena rime, a ohranja ritem ter značilno obliko pesmi, sestavljene iz štirih ali petih kitic, v kateri ima vsaka kitica deset verzov, vsak verz pa je sestavljen iz dvaindvajsetih zlogov", pravi Rode v spremni besedi. V drugem delu je urednik zbirke Sidro (v kateri je izšla Nebo iz zemlje) dr. Matija Ogrin navezal duhovnost Bernardezove poezije na misli iz knjige Josef Pieper: Neizpolnjena luč, ki obravnava mistično doživljanje pri sv. Tomažu Akvinskem. (Knjiga je namreč tudi pred kratkim izšla v isti zbirki.) Tretji del pa je bil posvečen Bernardezovim pesmim, ki Arh. Vombergar, Tone Rode, Nanika Šušteršič Rezelj in Zorko Simčič v prijaznem pogovoru sta jih prebirala Rode in Ogrin. Posamezne dele je povezoval kitarist Mladen Buciž, ki je zaigral dve argentinski ljudski pesmi in delček iz Piazzollove opere Mar^a de Buenos Aires. Prijeten večer je dopolnilo neformalno srečanje in pozdravljanje s prevajalcem. Med obiskovalci je bilo kar lepo število Slovencev iz Argentine, tako ,,stalnih" kot „bivših". Iz zapisanega je torej lahko razbrati, zakaj je bil večer poln Argentine. Matija Ogrin med predstavitvijo GB Zaplaz, škofijsko romarsko svetišče Novomeški škof Andrej Glavan j na Zaplazu tamkajšnjo cerkev Marijinega vnebovzetja razglasil za osrednje škofijsko romarsko svetišče škofije Novo mesto. Odlok o tem je Glavan sprejel prvega marca. Kot je v odloku o razglasitvi cerkve za osrednje romarsko svetišče novomeške škofije zapisal, je bila cerkev že zdaj ena izmed najbolj znanih, priljubljenih in obiskanih Marijih svetišč v škofiji. Cerkev je za škofijsko romarsko središče po njegovem primerna tudi zato, ker je med najprostornejšimi Marijinimi cerkvami v škofiji in ker je ob njej prostor primeren za večje slovesnosti. Cerkev stoji le nekaj kilometrov severno od Trebnjega na 544 metrov visokem hribu. Kot je zapisano v knjižici, ki jo je ob tej priložnosti izdala založba Družina, je na mestu, kjer stoji, najprej stala kapela, ki je bila zgrajena leta 1800. Leta 1845 je ^nato škof Wolf ob obisku Čateža namesto nje dovolil postaviti cerkvico, ki pa naj bi hitro postala premajhna za tamkajšnje potrebe. V začetku dvajsetega stoletja je zato novi čateški župnik Henrik Povše na istem mestu sezidal novo, sedanjo cerkev, pri čemer naj bi od stare ostal le prezbite-rij, ki so ga povišali in obokali. ,,Urica zamujena, ne vrne se nobena" so znali povedati naši predniki. Očividno pa argentinska vlada modrosti naših prednikov ne pozna, ker nenehno zavlačuje rešitev starih problemov. Kam? Zopet nas je usoda prizadela, ko tiskamo tednik v trenutku, ko se odloča usoda razmerja med kmeti in vlado. Čeprav so postavili rok za 2. maja, so nadaljevanje stavke prestavili na ta torek 6., da bi pokazali potrpežljivost in dobro voljo. Vlada pa tega ne kaže. Že podpisan dogovor o pšenici in mesu je odlašala, in ga objavila še e v zadnjem trenutku. Obenem pa dala vedeti, da v zadevi davkov na izvoz ne bo popustila. S nasprotne strani pa je prihajalo jasno sporočilo, da bodo s stavko nadaljevali in verjetno tudi s cestnimi blokadami. Baza je nestrpna, ne more razumeti skrajne vladne nepo-pustljivosti. Res je težko uganiti, kam se bo spričo tega stanja usmeril celoten konflikt. Zakaj? Postopanje vlade je nerazumljivo. Vemo, da ne bivši predsednik, ne sedanja predsednica nista navajena popuščati. A izpostavljati se hujšim posledicam kot pa samo nekaj dni blokade postaja že nevarno. Krha se celo notranja politična struktura, zavezniki se počasi oddaljujejo, ankete kažejo na upadanje priljubljenosti, ki postaja že hudo, če upoštevamo nekdanjo slavo. Da ne govorimo o stvarnih problemih, kot je upadanje industrijske dejavnosti zaradi tega konflikta, začasna rast brezposelnosti, padanje davčnega pritoka, in pa zlasti zadržanost možnih tujih investitorjev. Kdo bo vlagal denar v državo, kjer proizvodnjo kaznujejo na tako krut način. Ob vsem je težko verjeti, da gre le za trmo. Ali je vlada prepričana v končno absolutno zmago, ali resno jemlje v poštev alternativo socialnega konflikta (razrednega boja), ali pa nima pojma, kam ta čudna politika lahko pripelje. Krha se. Prej smo omenili, da pokajo šivi tudi v sami vladni strukturi. Ekonomski minister je že odle-tel in novi zgleda da se tudi ne znajde dobro. Omenjajo, da tudi on nima najboljših odnosov z državnim sekretarjem za trgovino (Guil-lermo Moreno). V teh dneh je šef kabineta (neke vrste prvi minister) Alberto Fernandez moral kar dvakrat ostro zanikati, da misli odstopiti. On je doslej vodil pogajanja s kmeti. Bivši buenosaireški guverner in sedanji parlamentarec Felipe Sola je priznal, da se ,,v peronizmu nekateri bojijo govoriti". Mnogi ne soglašajo s predsedniško dvojico, pa je nevarno biti iskren. Poleg tega popuščajo tudi vezi na levici: guverner Binner, ki je sicer v opoziciji a v dobrih kontaktih z vlado, je že kritiziral vladno politiko do polja in tudi „dvojno krmilo" države. Guvernerka Ognjene zemlje je v podobnem položaju tudi napadla gospo predsednico. V neki anketi je 60% vprašanih kritiziralo predsednico in skoraj 80% zahtevalo, naj vendar reši problem s poljedelci. Dvestoletnica. Čez dve leti bomo obhajali dvestoletnico majskega upora, ki je bil začetek argentinske neodvisnosti. Prihodnjega 25. maja je vlada nameravala z vsemi družbenimi dejavniki podpisati socialni sporazum, ki naj državo povede kvišku v razdobju do te obletnice. Marsikateri sektorji so že pristali, začenši s sindikati. A prav poljedelci se upirajo, da ni kaj podpisati, ko se ne morejo zediniti v temeljnih vprašanjih. Vlada pa vsa nadaljnja pogajanja pogojuje na podpis tega sporazuma. ,,Po 25. maju bomo govorili." Kmetje ne verjamejo. Sedaj pa je prišla novica, da se industrija tudi punta. ,,Ne bo nas zraven, če ne bo poljedelcev" zveni sporočilo. Vse se zapleta ob dogodku, ki bi moral biti enostaven in povezujoč. Inflacija. Če je vlada menila, da bo z povišanjem davkov na izvoz ukrotila inflacijo, je dosegla ravno obraten učinek. Inflacija raste tudi zaradi tega konflikta in postaja močan dejavnik na političnem polju. Razne ankete ugotavljajo, da je postala že prva skrb argentinskega prebivalstva, saj je s tega mesta spodrinila celo skrb zaradi pomanjkanja varnosti. Da to negativno vpliva na ugled vlade ni treba še posebej poudariti. Ima pa še drug prizvok: vprašaje inflacije je sprožila tudi sindikalna stran. Čeprav ravno s strani sindikatov uživajo največjo podporo, se delavski vodje ne morejo popolnoma odtujiti skrbi svojih predstavljenih. Vlada še ni odgovora, a vse kaže, da bodo skušali še naprej uporabljati iste neuspešne metode, ki so bile v praksi do sedaj. Sreča v nesreči. To je tudi že stalna postavka argentinske politike: vlada ,,ga lomi" in tako nehote pripravlja pot prodoru opozicije. Opozicija pa nima pravega vodstva ne pripravnega vodje. Trenutek bi bil idealen, da uspešen politik potegne za sabo nezadovoljne ljudske množice, v prvi vrsti ključni srednji sloj. A takega vodje ni. Drug za drugim so padali v zvode-nelost. Ostajata morda le še gospa Carrio in Macri. Ena preveč govori in obtožuje, ne kaže pa sposobnosti za konkretne pos e. Macri se še skriva v delu za mesto, in poleg tega nima vsedržavne strukture. Se vlada tega zaveda in zato je ne skrbi prihodnost? SLOVENCI V ARGENTINI DEKLIŠKI ZBOR MILINA Gostovanje v Miramaru in Mar del Plati Dekliški zbor „Milina" kar naprej raste, in ne samo številčno (letos so se nam pridružile tri nove članice, tako da zdaj zbor šteje 15 pevk) ampak tudi glede našega dela. Z veseljem pojemo in seveda tudi rade nastopamo. Ko smo zvedele za možnost, da bi prve dni aprila imele koncert v Miramaru in v Mar del Plati, smo se še z večjim navdušenjem udeleževale vaj in pripravile koncert. Meseci so hitro minili in kar naenkrat je bil koncert pred nami. V nedeljo, 30. marca smo imele poslovilni koncert na Pristavi po sv. maši, saj smo želele pokazati naši pristavski družini, ki nas že od vsega začetka spremlja in spodbuja, kaj smo pripravile za to priložnost. V petek, 4. aprila zvečer smo nastopile v Miramaru. Koncert v cerkvi ,,San Andres Apostol" je organiziral odsek Zveze slovenskih mater in žena pod vodstvom ge. Kristine Marolt Jelenc. Za tamkajšnje Slovence je bil to velik dogodek, saj odkar so se tam nastanili, niso bili deležni slovenskih koncertov; zato so nam bili še posebno hvaležni, in želijo, da bi se taki večeri ponovili vsaj enkrat letno! V soboto pa smo odpotovale proti Mar de Plati da bi nastopile v ,,Oratorio Instituto Inmaculada Concep-cion Saturnino Unzue" kjer smo bile tudi izrazito dobro sprejete. Kot slovenski zbor, smo pele v glavnem slovenske narodne pesmi. Ker pa se zavedamo velikega pomena drugih kultur, je naš repertoar obsegal tudi argentinske pesmi in nekatere v angleščini in latinščini. Kar dolgo časa smo se pripravljale, da bi ta turneja čim boljše uspela. In trud ni bil zaman: ob obeh priložnostih je publika izrazila zadovoljstvo z navdušenim ploskanjem. Povabili so nas celo, da se jim v prihodnje pridružimo ob priložnosti srečanja zborov. Vesele smo tega vabila, saj se zavedamo važnosti stika z drugimi zbori. To je bilo za nas zanimivo doživetje, ki nam pomaga rasti kot zbor, in utrditi naše medsebojno prijateljstvo. Rade bi se zahvalile naši pevovodkinji prof. Marjani Jelenc Petrocco, za vso požrtvovalnost, ge. Mojci Prešern Jelenc, ki nas je pri tem potovanju spremljala in nam vedno stoji ob strani, in ge. Kristini Marolt Jelenc, ki je bila naša gostiteljica v Miramaru, kot tudi njeni tajnici ge. Lučki Zupanc. In še nazadnje našim staršem, ki nas podpirajo da me lahko napredujemo. Hva a vsem! PRISTAVA Občni zbor V nedeljo, 13. aprila, smo imeli na Pristavi 42. redni občni zbor. Po maši ga je predsednik Edvard Kenda začel in prosil naprej p. Alojzija Kukovico za molitev za rajne člane. Nato so sledila poročila vseh odsekov našega društva. Tajniško poročilo je podala Metka Gaser Kopačeva, blagajniško knjigovodja Nejko Skubic, kulturno Matjaž Čeč, mladčevsko Valerija Mele, folklorno Majda Maček, mladinsko Jožko Roža-nec, gospodarsko Edvard Kenda, poročilo krajevnega odseka ZSMZ Marta Križ Golobova, šolsko Anka Savelli Gaserjeva in versko p. Kukovica, ki je bil zelo presenečen nad ogromnim delom, ki smo ga lansko leto opravili, ter za lepo poročanje vseh dejavnosti. Nato je predsednik Kenda prebral predsedniško poročilo, v katerem nas je vzpodbujal, da naj še naprej ohranjamo naše dedne časti. Potem je Frenk Klemenčič, kot član nadzornega odbora, predlagal razrešnico odboru za opravljeno delo, kar so vsi udeleženci soglasno odobrili. V nadaljnjem je predsednik Kenda poudaril, da smo v zadnji poslovni dobi legalno tudi dobili v lastnino naše zemljišče, in da je tudi podpisana pogodba z ZS, da takrat, ko bodo vsi legalni postopki končani, bomo lahko prepisali na ime Pristave še ostala zemljišča. Tudi je povedal, da so v teku postopki, da bomo oproščeni državnih davkov, kajti občinski so nam že bili odpravljeni. Pri slučajnostih je bilo mnenje več članov, da moramo držati skupaj še naprej, da bomo lahko bolj pogumno stopili v nove dobe, ki se nam bližajo. Potem je občni zbor tudi odobril povišanje članarine in tudi akcijo, da bomo lahko dokončali gradnjo, ki smo jo letos začeli. To je prenovo stranišč ter novih šolskih prostorov. Proti koncu se je predsednik zahvalil tudi vsem, ki so nam priskočili na pomoč, posebno pa odbornikom, ki ga zvesto spremljamo in spodbujamo pri delu. Po zaključni molitvi pa smo si lahko v spodnjih prostorih privezali dušo s kosilom, ki ga je pripravil naš Rulo s pomagači. Zahvaliti se moramo tudi mladini, ki vedno pomaga s strežen-jem. Obisk komisije Naslednjo nedeljo, 20. aprila, pa so nas je obiskali trije člani komisije vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Po sv. maši so nas g. Pavel Jamnik, prof. dr. Mitja Ferenc in Jože Dežman seznanili z delovanjem komisije in nam predstavili veliko strokovnih podatkov o vseh najdenih grobiščih v Sloveniji. Člane komisije je pozdravila gospa Marjana Kovač Batagelj. Vsakemu je tudi izročila izvod knjige Moja zgodba, ki jo je izdal pristavski odsek Zveze slovenskih mater in žena in ki vsebuje spomine na doživljanja II. svetovne vojne in revolucije. Nadvse zanimivo pa tudi pretresljivo je bilo poročanje članov komisije. Neverjetno je, koliko grobišč je posejanih po vsem slovenskem ozemlju in koliko pobitih še nima vrednega pokopa. Starejšim je njihovo podajanje pomenilo spomin na tiste težke dni, mlajšim pa nekoliko bolj jasen vpogled v našo narodno zgodovino. Po končanem predavanju je bila priložnost še za vprašanja in razgovor. Časa pa ni bilo veliko, saj so morali prijazni gostje naravnost s Pristave na letališče. Hvala njihov obisk. jim za Matjaž Čeč Del odbora in predstavniki organizacij na Pristavi poročajo o delu v prejšnjem obdobju SLOVENSKA SKUPNOST V ENTRE RIOS Perpetuum Jazzile v Parana Vokalna skupina Perpetuum Jazzile se je predstavila tudi v Entre R^os, in sicer dne 8. aprila v Teatru 3 de Febrero v mestu Parana. Ta predstava je bila v okviru praznovanja stoletnice liričnega gledališča, eden izmed najboljših v Argentini zaradi odlične akustike, ter tudi v sklopu programa ob slovenskem Del veselih pevcev in navdušene publike pred dvorano predsedstvu Evropski uniji. Veliko pozornost je vzbudila že sama promocija tega koncerta, zato sta ga provinca Entre R^os in občina Parana proglasili kot „Interes Cultural". Slovensko društvo Triglav v Entre R^os, ki ga vodi podpredsednik Jose Pablo Bizai, je imelo v skrbi koordinacijo, pod pokroviteljstvom slovenskega konzulata. Promocija je vsebovala napovedi na 15 radijskih postajah, 6 televizijskih kanalih in v 3 časopisih iz Parana in okolice. Temu prištejmo še z razdelitev letakov po cesti, plakate po trgovinah in ,,gi-gantografio" pred gledališčem, poleg posebnih vabil za predstavnike ter vsem zborom v bližini. Pričakovanje in navdušenje je bilo tako veliko, da so se dijaki in profesorji predmeta „Direccion Coral" iz Narodne Univerze del Litoral, ki jo obiskujejo učenci iz vse Južne Amerike, udeležili vaj slovenske vokalne skupine. Koncert se je izvedel pred številno publiko, ki si jo je skupina hitro osvojila s kvalitetno interpretacijo, končal pa se je s stoječo publiko, ki se ni več usedla in zahtevala kar štiri ,,bis". Direktorju Tomažu Kozlevčarju sta javno izročila odločbo „Interes Cultural" podtajnik za kulturo v Entre R^os mag. Roberto Romani in podtajnik za kulturo v občini Parana inž. Daniel Rochi. Tudi sta pozdravili skupino direktor gledališča 3 de Febrero, prof. Rodolfo Romero in častni konzul Carlos Cesar Bizai. A tu se ni vse končalo. Po predstavi so pred vrati gledališča mnogi čakali člane skupine, da jim čestitajo in se slikajo z njimi. Presenečeni in obenem veseli pevci so ponovno zapeli kar nekaj minut, nakar jim je pevka izmed publike odgovorila z dvema pesmima iz lokalne folklore. Dan se je zaključil z večerjo v gostilni, kjer so gostom postregli tudi s tango prizorom. Častni konzul je podaril direktorju skupine mapo z vsem gradivom promocije za koncert, vodja skupine pa mu je podaril njihovo ploščo. Odmev je bil tako pozitiven, da so pevov-odji, funkcionarji in zastopniki za kulturo ta koncert ocenili kot enega izmed najboljših tehnično oblikovanih predstav v mestu. Posebno odličje, če upoštevamo, da so v tem gledališču nastopali med drugimi Camerata Bariloche in Teatro Negro de Praga. Direktor vokalne skupine je povedal lokalnim medijem, da je bila predstava odlična zaradi raznovrstnosti poslušalcev in ker so lahko prišli do publike iz raznih korenin. Organizatorji čutijo, da sodelujejo s slovensko vlado v promociji države in kulture, saj se s tako predstavo dokaže, da prav vsi lahko pridejo v stik z njo. Menijo tudi, da upoštevajo rek, ki pravi da nihče ne more ljubiti tega, česar ne pozna. Zato pa so bili ponosni, ko so na vseh radijskih postajah, TV kanalih in drugih kulturnih središčih ocenili koncert kot izreden. Carlos C. Bizai 61. občni zbor društva Zedinjena Slovenija SDO/SFZ MTO 2008 V nedeljo, TI. aprila je naše osrednje društvo Zedinjena Slovenija imelo svoj redni letni občni zbor. Gotovo je bila posebnost, da to nedeljo v s ovenski cerkvi Marije Pomagaj ni bilo sv. maše, kar jasno kaže na težave dušnega pastirstva ob pomanjkanju slovenskih duhovnikov, o čemer bo treba globoko razmišljati in goreče moliti. Ob 11. uri se je začel 61. občni zbor. Predsednica Alenka Jenko Godec je pozdravila navzoče in ugotovila, da je zbor po društvenih pravilih sklepčen. Po začetni molitvi sledil izvolitev dveh overovateljev zapisnika. Predlagana sta bila gdč. Angelca Klanšek in France Jerovšek, ki sta bila soglasno potrjena. Za preštevalca glasov pa Anton Podržaj in France Bidovec. Sledilo je branje zapisnika lanskega občnega zbora, ki je bil potrjen brez pripomb. Nato je podal poročilo tajnik Tone Mizerit in blagajničarka gospa Tonči Vesel. Svoja poročila so zaporedoma prevrali še odborniki-vodje posameznih referatov: kulturni referent Andrej Golob, mladinski referent Stanko Jelen, voditeljica šolskega referata Ani Klemen, za srednješolski tečaj ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc, za tiskovni referat ga. Pavlina Dobovšek. Vsa ta poročila bodo objavljena v prihodnjih številkah našega lista. Končno je svoje poročilo podala še predsednica Alenka Godec. Njene misli smo objavili na uvodnem mestu v prejšnji številki. Sledila so vprašanja in pojasnila o predloženih poročilih. Končno je v imenu nadzornega odbora dr. Katica Cukjati odobrila delo odbora in potrdila, da je bilo vse v skladu s pravili in zakonodajo, ter predlagala, da člani potrdijo razrešnico odbora, kar so prisotni s ploskanjem potrdili. To pot ni bilo volitev za novi odbor, ker mandatna doba v društvu traja dve leti. Sedanjemu odboru torej ostaja še eno leto delovanja. Pač pa se je ravila debata ob vprašanju članarine. Končno so prisotni soglasno potrdili manjšo povišico, ki bo bila veljavna v tekočem letu. Poudarilo pa se je, da naj se dela na pridobivanju novih članov, ki bi predvsem poživili aktivno bazo društva. Pri slučajnostih se je govorilo tudi o vprašanju Federacije, ki naj bi bila ustanovljena v preteklem letu, pa do tega ni prišlo. Iz različnih mnenj smo lahko razbrali, da večina soglaša z ustanovitvijo nove krovne strukture, a ta naj se izvede postopoma, začenši z reprezentativno vlogo celotne skupnosti. Pri tem naj se posebej pazi, da bomo ohranili složnost in dobro razumevanje med vsemi ustanovami. S tem je bila snov izčrpana in predsednica Alenka Jenko Godec je z zahvalo prisotnim članom zaključila že 61. redni občni zbor. -v- • «VI V« I Tajniško poročilo V teku leta 2007 je umrlo 9 članic in članov, nismo pa pridobili novih. Po knjigovodstvu imamo vpisanih 300 članov, med njimi 136 družinskih; torej skupaj 450 članic in članov, večina z dolgoletnimi dolgovi. Zedinjena Slovenija je prejela v teku leta 45 pisem. Odposlala pa je 32 pisem. Tukaj niso šteta pozdravna pisma z občnega zbora, božična voščila, niti vabila k udeležbi in pa zahvalna pisma ob raznih priložnostih. Število prejetih in odposlanih pisem se iz leta v leto manjša, ker dejansko tako osebe kot ustanove prehajajo na elektronsko pošto. Po elektronskih pošti smo v sklopu Zedinjene Slovenije in Svobodne Slovenije prejeli tekom leta 1235 e-mailov in odposlali 1064. Tukaj niso všteta dnevna poročila Radija Ognjišče, ki jih redno prejemamo, priloge časopisov, informativni bilteni strank in ustanov, itd, katerih števila so ogromna. Zedinjena Slovenija je po svojem tajniku tudi vključena v elektronsko mrežo zveznega odbora naših mladinskih organizacij. Ugotavljamo tudi, da se na našo ustanovo obrača vedno več oseb iz Slovenije v najbolj različnih zadevah. Ker je naša spletna stran registrirana v večini slovenskih brskalnikov, je dostop vsem na razpolago. Tudi po tej poti širimo poznanje, obstoj in delo naše skupnosti, obenem pa to predstavlja dodatno delo, naj si bo koordinacijo ponudb za obiske, iskanje oseb, celo turistične poizvedbe, itd. Tajnik je tudi vodil, odtisnil in shranil zapisnike vseh sej. V sklopu Medorganizacijskega sveta pa smo natisnili in razdelili zapisnike sej in sklepov v 65 izvodih. Tiskali in razdelili smo med vse domove in ustanove letni program prireditev ter razno drugo dokumentacijo. Tiskali in razdelili smo več zaporednih popravljenih statutov za Federacijo. Glede tednika Svobodna Slovenija smo v pisarni redno tedensko razpečevali tiskane izvode. Brisati bomo morali še nekaj naročnikov, ki ne odgovorijo na naše opomine in imajo večletni dolg. Tudi v ZS je mnogo članov, kot smo že omenili, ki Letos, kakor vsako leto, smo v okviru mladinskih organizacij pripravili Medkrajevni turnir v odbojki. Ker ni bilo veliko prostih datumov in so domovi želeli, da bi bil ta turnir krajši, smo ga omejili na samo dva dneva: 12. in 26. aprila. Igrali smo malo drugače, ker smo tudi spremenili fixture, a smo ga morali zadnji teden ponovno prikrojiti, ker so dekleta in fantje iz Carapachaja, kasneje pa še fantje iz Slomškovega doma, sporočili, da ne morejo predstaviti kompletnega moštva. Razen tega, je vse ostalo poteklo v redu in brez problemov. Prvi krog smo odigrali v San Martinu. Drugi krog in finale pa v San Justu. Na žalost se dekleta iz Slovenske vasi niso mogle udeležiti tega zadnjega dela turnirja. Kljub skrajšani obliki turnirja zaradi pomanjkanja moštev, so se finalne tekme zavlekle do večera. Na definitivno igro so se uvrstile ekipe SDO in SFZ iz San Martina in San Justa. Obe tekmi, tako pri dekletih kot pri fantih, sta bili zelo napeti prav do konca tretjega seta. Pri dekletih je osvojilo prvo mesto moštvo iz San Martina. Pri fantih pa ekipa iz San Justa. Čestitamo. Končna uvrstitev domov je sledeča: so za mnogo let dolžni naročnino. Gojili smo občasne stike s Slovenskim planinskim društvom iz Bari-loč in z Društvom Slovencev v Men-dozi, Slovenskim društvom v Mira-maru in Slovenskim društvom Triglav v Rosariju. Prav tako smo v pisnem stiku z društvom slovenskih potomcev v Parana, Entre R^os. Obnovili pa smo stik s slovenskih društvom v Montevideo, Urugvaj. V redni povezavi smo z Izseljenskim društvom Slovenija v svetu in s Svetovnim slovenskim kongresom. Občasno tudi z Rafaelovo družbo. Operativno redno delujemo z Veleposlaništvom Republike Slovenije v Buenos Airesu in z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu na Republike Slovenije. V teku leta 2007 je imel odbor 11 rednih sej, organizacijsko pa je pripravil tudi 5 rednih sej Medorganizacij-skega sveta in eno sejo delegatov Federacije slovenskih društev v Argentini. Vse zapisnike, informacije in tiskovine povezane s tem delovanjem so na skrbi tajništva društva, njih stroški na gredo iz društvene blagajne. Vse delo v pisarni je tekom leta potekalo normalno. Delovne moči so bile zaposlene tako z delom uprave Društva in Svobodne Slovenije, kot knjižnice in tudi Arhiva slovenske skupnosti. Vsi obiskovalci so bili prijazno postreženi. Po tajništvu tudi pošiljamo redno poročilo o delovanju slovenske skupnosti v Argentini na Radio Ognjišče, kjer jih posredujejo v oddaji za Slovence po svetu, in nato tudi objavijo na njihovi spletni strani. Poročila pripravlja tiskovni referat. V letu 2007 so delo v pisarni opravljali Tone Mizerit, cont. Tonči Vesel in gdč. Marta Petelin, ki sodeluje pri tedniku in opravlja tudi razna uradniška dela, sodeluje pri knjižnici in arhivu. Obema se tajnik še posebno zahvali za zvesto in vestno opravljanje dela. Nazadnje se zahvalim še vsem, ki so mi v tem letu stali ob strani in mi vedno bili v pomoč. Tone Mizerit - tajnik SDO 1. San Mart^n 2. San Justo 3. Ramos Mej^a 4. Moron 5. Lanus 6. Carapachay SFZ 1. San Justo 2. San Mart^n 3. Lanus 4. Moron 5. Ramos Mej^a in Carapachay Športni referenti zveznega odbora SDO-SFZ Potomka Slovencev v argentinski mornarici Nekoliko pozno, toda zanimivo: Nedeljsko jutro 6. aprila 2008. Vzamem v roko tukumanski dnevnik ,,La Gaceta" in na prvi strani preberem: Prva Tukumanka ,,guardiamari-na" (mornariški oficirski čin) na poti okoli sveta. Glej, saj to dekle na sliki je Silvija. Ja, Silvija Ferjančič, potomka Slovencev. Pisalo je, da se jadrnica ,,Libertad" pripravlja na svojo 39. pot okoli sveta, kot inštrukcijska vožnja zadnjega letnika mornariške šole. Silvijini starši Milka Poberšnik in Daniel, ter sestra Liliana in brat Jorge so potovali v Buenos Aires 1300 km. daleč (brat Sergio in sestra Lučka sta bila zadržana), da so si ogledali jadrnico in se poslovili od hčerke in sestre. Na ladji bodo mornariški oficirji prebili osem mesecev na morju in obiskali različne države in mesta na skoraj vseh kontinentih in preizkusili svoje teoretično znanje v praksi. Pa to ni prva Silvijina vožnja na visokem morju, saj je lansko leto bila že na Antarktiki. Člankar je bil radoveden in je vprašal, če vojaška služba ne vzame ženski ljubkosti in nežnosti. Odgovorila je, da nikakor. ,,Na ladji ni dosti časa za lepotičenje in eleganco, ko pa pristanemo in gremo na kopno, je drugače: obdržimo svojo identiteto." Ko se vrne s potovanja in ko diplomira, pa se mi zdi, da ne bo samo prva Tukumanka, ampak tudi prva potomka Slovencev, ki bo postala oficijka argentinske mornarice. Čestitamo Silviji in družini. Jožejka Debeljak Žakelj 39. Pevsko glasbeni večer Letos je na kulturnem sporedu mladinskih organizacij znova Pevsko glasbeni večer, ki se bo tokrat vršil v soboto, 17. maja v Slovenski hiši ob 20,30. uri. Nastopajo zbori, solisti in skupine, tako s klasičnimi kot bolj modernimi izvedbami. Ena od glavnih točk bo skupina EQE, iz Slovenske vasi, ki se spet vrača na oder PGV, letos s predstavitvijo prve plošče, katero so izdali februarja z dobrodelnim koncertom v Hladniko-vem domu. Druge točke programa so že znani dekliški zbor Milina, pristavska rock skupina Exaudi, Saši in Toni Podržaj, Luka Hrovat s skupino, Luka Klemenčič, Florencia Hrovat in še drugi novi talenti: Upornik (ex-Charlie's T), Yanina Baciga-lupo, Luka Č Friends (Luka Hrovat), Luka Klemenčič, Clara Maj rinič, The Kekec Č Krpan Experience, Marjanka Grohar / Tatjana Rožanec in še Marko Ur-bančič. Vstopnice so v predprodaji pri delegatih vsakega doma. Med odmorom bo na razpolago lahka hrana in pijača. Vsi lepo vabljeni! SOBOTA, 17. MAJA NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI PODROČJE NACIONALNEGA POMENA V Ljubljani je potekala druga seja odbora za kulturo, šolstvo in ohranjanje slovenskega jezika pri svetu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki sta jo sklicala minister za šolstvo in šport Milan Zver in Urad Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Predstavili so problematiko in težave, s katerimi se srečujejo organizacije in znanstveniki manjšinskega in izseljeniškega raziskovanja, strinjali pa so se, da je potrebno področje narodnih manjšin in izseljenstva znotraj znanosti opredeliti kot področje nacionalnega pomena. INFLACIJA IN EVROPSKI KAZALNIKI V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin aprila v primerjavi z marcem zvišale za 0,8 odstotka, je objavil državni statistični urad. Inflacija na letni ravni je znašala 6,5 odstotka, povprečna 12-mesečna rast cen pa pet odstotkov. Pritiskom cen mednarodnega okolja se je v zadnjih mesecih pridružila tudi rast cen, ki se oblikujejo na slovenskem trgu. Oboje povečuje tveganja, da bo umirjanje inflacije počasnejše, kot je kazalo še v začetku leta, so sporočili iz Umarja. Zaupanje v gospodarstvo v območju z evrom in v celotni EZ je aprila močno upadlo, je pokazala raziskava Evropske komisije. Kazalnik gospodarskega razpoloženja (ESI) je namreč v območju evra padel s 99,6 točke marca na 97,1 točke, v celotni sedemindvajseterici pa s 101,9 na 98,1 točke. V Sloveniji se je ESI medtem rahlo povečal. Največja bonitetna hiša na svetu DunČBradstreet v majskem poročilu ohranja rating Slovenije na DB2b, s čimer je na regionalni lestvici še vedno na prvem mestu, rating pa nima priponke za rast. V poročilu omenja upočasnjevanje rasti industrijske proizvodnje v Sloveniji, visoko inflacijo, pa tudi rast ugleda države zaradi predsedovanja EZ. VUČKO ZA OSKARJA Za nagrado oskar za študentski film se prvič poteguje Slovenija. Film Vučko Matevža Luzarja se je namreč uvrstil med pet finalistov, ki so jih razglasili v Los Angelesu. Luzar, obenem scenarist Vučka, je za STA dejal, da nominacija zanj pomeni "veliko čast". DELOVNI IN POČITNISKI PODATKI Leta 2007 so v Sloveniji po podatkih Statističnega urada RS (Surs) delali v povprečju 40,4 ure na teden, od tega moški 41,3, ženske pa 39,2 ure. Moški so povprečno bili tudi bolje plačani, in sicer za skoraj sedem odstotkov več kot ženske. Delež zaposlenih v storitvenih dejavnostih je presegal 50 odstotkov. V Sloveniji imajo vsako leto 14 dela prostih dni. Primerjava s sosednjimi državami kaže, da imajo v Avstriji prost dan več, na Hrvaškem pa toliko prostih dni kot v SLoveniji. Italijani imajo na letni ravni 13, Madžari pa 11 dela prostih dni. PO SVETU GRUZIJA Gruzija je Združene narode v ponedeljek pozvala, naj sprožijo preiskavo o uporabi protiletalskega orožja v separatistični pokrajini Abhaziji. Tamkajšnje oblasti so namreč sporočile, da so njihove sile sestrelile dve gruzijski izvidniški letali brez pilota, ki sta leteli nad njihovim ozemljem. Gruzija, ki Rusijo obtožuje, da separatiste v Abhaziji oskrbuje z orožjem, je sestrelitev letal odločno zanikala. BOLIVIJA Kar 82 odstotkov volivcev se je na nedeljskem referendumu v bolivijskem mestu Santa Cruz odločilo za avtonomijo istoimenske province. V mestu Santa Cruz živi približno polovica prebivalcev province. Bolivijska levičarska vlada je že napovedala, da rezultata referenduma ne bo upoštevala, predsednik države Evo Morales pa ga je označil za „nezakonitega in protiustavnega". DRAŽJA HRANA Evropski komisar za trgovino Peter Mandelson je v pogovoru za britanski časnik Guardian priznal, da biogo-riva prispevajo k zviševanju cen hrane in večanju izpustov toplogrednih plinov. A prepričan je, da glavno odgovornost nosijo ZDA. Evropska unija pa ima po njegovem mnenju glede tega vprašanja boljšo politiko. SVETOVNE VELESILE Bližnjevzhodna četverica štirih svetovnih velesil -Združenih narodov, ZDA, Evropske unije in Rusije se je dne 2. maja srečala v Londonu. Izrael je pozvala, naj ustavi gradnjo naselbin na Zahodnem bregu. Ob tem je posebni odposlanec četverice Tony Blair dejal, da upa na preboj v mirovnem procesu. Če bo dosežen napredek pri izboljšanju razmer, tako na območju Gaze kot tudi na Zahodnem bregu, se lahko nadaljujejo tudi politična pogajanja, meni Blair. Ameriška državna sekretarka Con-doleezza Rice, ki se prav tako udeležuje srečanja, pa je ob robu srečanja poudarila, da bi morali izraelski in palestin- DESETLETNICA DRUŽABNE PRAVDE Prvi maj je vsako leto praznik Družabne pravde. Letošnji prvi maj pa je Družabna pravda slovesneje praznovala kot druga leta, ker je praznovala desetletnico svojega obstoja. Ni bilo sicer velikih zunanjih manifestacij, toda proslava v Slovenski hiši je bila lepa in prisrčna. ... Svoj desetletni jubilej je Družabna pravda začela s sv. mašo, ki jo je v kapeli Slovenske hiše daroval podpredsednik Družabne pravde g. prof. dr. Ivan Ahčin. ... Takoj po sv. maši je predsednik D. P. g. Erjavec Lojze začel jubilejno zborovanje. Prisrčno je pozdravil številne zastopnike slovenskih organizacij v Argentini ter člane D.P. in ostale goste. G. Jan Maks je nato v temeljitem govoru orisal zgodovino nastanka Družabne pravde, njen razvoj in njeno delo vse do današnjih dni. Povedal je, da je Družabno pravdo ustanovila pred desetimi leti v Pozzuoliju pri Neaplju peterica oseb (Jan Maks, Jonke Jože, Močilnikar Franc, Mravlje Franc in Šest Janez), ki je smatrala za potrebno nadaljevati v tujini delo, začeto v domovini. Novo v tej organizaciji je bilo, da je zapustila razredni okvir in postala organizacija delavcev in podjetnikov. ... SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES Drugi kulturni večer SKA, ki je bil v soboto 3. maja v Bullrichevem salonu, je bil posvečen romanu „Ljubljanski triptih", ki ga je napisal Ruda Jurčec in je nedavno izšel v založbi Slov. kulturne akcije. Da je roman vzbudil zanimanje in pozornost, je dokazala udeležba na kulturnem večeru. ... OSEBNE NOVICE Poročila sta se v nedeljo 4. maja v župni cerkvi v Ramos Mejia gdč. Sonja Čop iz znane jeseniške družine in g. inž. Jože Bavdaž iz Sao Paula v Braziliji. Poročil ju je ženinov rojak iz Škofje Loke g. Janez Kalan. Nevestina priča je bil njen oče g. Avgust Čop, ženinova priča pa je bil njegov škofjeloški rojak g. dr. Tine Debeljak. Mlademu paru obilo sreče in naše iskrene čestitke! Nadalje sta se poročila para: ga. Slavka Grum, roj. Matjažič in g. Anton Furlan ter gdč. Emilija Levpovšek in g. Ciril Pregelj. Iskreno čestitamo. SAN JUSTO Koncert Lanuških pevčkov Kdo bi se mogel odreči tako prijaznemu in izrednemu vabilu! Prvi samostojen koncert naše mladine. Lepo nedeljsko popoldne je privabilo v prostorno farno dvorano v San Justo mnogo rojakov od blizu in daleč. Veliki in mali so željno pili pesem za pesmijo, ki so prihajale iz otroških grl Lanuških pevčkov in se oblikovale pod veščo roko dirigentke gdč. Zdenke Virantove. Petim Marijinim pesmim je sledila lepa vrsta naših narodnih, ki sta jih prekinila dva pevska prizorčka, koncert pa je spet zaključila pesem nebeški Materi. ... Svobodna Slovenija, 8. maja 1958 - št. 19 RESUMEN DE ESTA EDICION ski pogajalci sprejeti odločitev in enkrat za vselej zabrisati črto med obema ozemljema, s čimer bi zaključili vprašanje širjenja judovskih naselbin na spornih palestinskih ozemljih. BRITANSKE LOKALNE VOLITVE Laburistični stranki britanskega premiera Gordona Browna se po do sedaj objavljenih rezultatih 1. majskih lokalnih volitev tokrat obeta poraz. Kot kaže, utegnejo vladajoči laburisti tokrat izgubiti več kot 200 sedežev v lokalnih svetih. Končni izidi so že znani za 95 lokalnih svetov, v katerih so laburisti izgubili 134 svetnikov, poleg tega pa so v petih svetih izgubili tudi večino. Na drugi strani so konservativci pridobili 133 svetniških mest, in večino v šestih lokalnih svetih. ESLOVENIA EXITOSA EN EUROPA El pasado 1° de mayo transcurrieron cuatro anos del ingreso de Eslovenia a la Union Europea y solo cuatro anos mas tarde de aquel paso, es el primer pa^s entre los nuevos integrantes de la Union, en presidir a los 27 pa^ses miem-bros de la comunidad. Las primeras acciones para integrar-se comenzaron en febrero de 1998 y concluyeron en abril de 2003. Un mes mas tarde, a traves del referendum, el 90 % de los ciudadanos apoyaron el ingreso a la UE. En enero de 2004 el parlamento dio luz verde al proyecto. El primer d^a de 2007 introdujo al euro como su moneda y a finales de ese mismo ano ingreso al Espacio Schengen que fina-lizo con los controles en las fronteras dentro de dicho Espacio. El primer semestre de 2008 ubica a Eslovenia presi-diendo la Union. Entre sus acciones esta la de acompanar el proceso de ratificacion del acuerdo de Lisboa. (Pag. 1) CIELO DE TIERRA EN ESLOVENIA La galer^a de la editorial Družina en Eslovenia estuvo colmada de argentinos el 24 de abril pasado. Ese d^a se presento el libro traducido al esloveno del poeta argentino Francisco Lu^s Bernardez (1900-1978) - Cielo de tierra, con traduccion de Tone Rode. La portada la ilustro Irena Žužek y el espacio estuvo ambientado con obras de la artista Adriana Omahna. El propio Rode presento al poeta en contexto historico y literario, y como logro encontrar su camino en la espiritualidad catolica. (Pag. 2) MILINA EN CONCIERTO El coro Milina del centro esloveno de Pristava se presento en Miramar y Mar del Plata el 4 y 5 de abril, respectivamente. La invitacion surgio de la Liga de madres eslovenas de Miramar que el coro acepto gustoso. Su repertorio, que lo presentaron antes de la gira en Pristava, abarco canciones en idioma esloveno y castellano princi-palmente, pero tambien incluyeron obras en ingles y lat^n. El publico aplaudio con entusiasmo al coro y lo invito para proximas presentaciones, especialmente para formar parte en el encuentro de coros. (Pag. 3) PARANA ESTUVO DE FIESTA El coro "Perpetuum Jazzile", se presento el d^a 8 de abril en el Teatro 3 de Febrero de la Ciudad de Parana, Entre R^os. La gran promocion del concierto, coordinada por la Asociacion Eslovena Triglav, abarco citas en 15 radios, 6 canales de TV y 3 diarios de Parana y zona; como as^ tambien la distribucion de volantes y afiches en comercios locales, ademas de invitaciones especiales a autoridades y a todos los coros de la ciudad y alrededores. Esta promocion motivo que fuera declarado de Interes Cultural por la provincia de Entre R^os y la Municipalidad de Parana. Esta distincion fue entregada al director del coro el d^a de la presentacion. Los alumnos de la catedra Direccion Coral de la UNL pudieron presenciar los ensay-os del grupo vocal. El publico quedo perplejo por la calidad interpretativa de los artistas y los aplaudio de pie; el coro regalo cuatro "bis", para un mayor deleite. (Pag. 3) DEPORTES Los jovenes disputaron el Torneo interclubes de voley, en dos rondas, los sabados 12 y 26 de abril en los centros eslovenos de San Mart^n y San Justo, respectivamente. Lamentablemente, el centro de Carapachay no logro presentar equipos, al igual que los varones de Ramos Mej^a. Para la segunda ronda, las chicas de Lanus no pudieron concurrir al torneo. Ambas finales (femeninas y masculinas) fueron disputadas entre los equipos de San Mart^n y San Justo. En la categor^a femenina vencio San Mart^n, mientras que en la masculina gano el equipo de San Justo. (Pag. 4) UN NUEVO ORGULLO Los eslovenos residentes en el jard^n de la Republica, advirtieron en el diario La Gaceta del 6 de abril del corriente, que la primera tucumana, guardiamarina en la Fragata Libertad no era ni mas ni menos que Silvia Ferjančič, descendiente de eslovenos. Este sera su viaje de instruccion por estar cursando el ultimo ano en la escuela de la Armada. Pero no es su primera experiencia navegan-do las aguas del mundo. Entre otros destinos ya viajo a la Antartida. (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: miloS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Marjana Rožanec, Matjaž Čeč, Viktor Leber, Andrej Žnidar, Carlos C. Bizai in Jožejka Debeljak Žakelj. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 150, pri pošiljanju po pošti $ 190, Bariloche $ 175; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O