Po&nZro t^aSanar v IZDAJA FIZ KULTURNA ZVEZA SLOVENIJE Posamezna številka 3 SJn. Dogodki prihodnjega tedna; ATLETSKI DVOBOJ IVSTRIJA ; JUGOSLAVIJA Uto V. r- Štev. 28 p»g,TO8acneB as=*®» LJUBLJANA, 10. julija 1949 »I 111% Pieana Nogometne zme Slovenije v soboto, dne 2. t. m. 3« on v LjubljaiB Plenum NZS, katerega se je udeležilo okoli 00 delegatov iz vseh. krajev Slovenije. Plenum je otvoril predsednik NZS tov. Lepin, ki je po uvodnem pozdravu podal izčrpen re-terait o dloeeduijem delu nogometne organizacije v Sloveniji ter o bodočih važnih nalogah, ki stoje pred Nogometno zvezo. Po referatu tov. Lepina se je razvila diskusija, v katero je posegel tudi predsednik FZS, tov. minister Polič Zoran. Govor predsecSatika FZS tov. Poliča Vedno pozabljamo, tla lizkultura ni stvar sama zase. temveč je del našega javnega gospodarskega in političnega prizadevanja. Zato se mi zdi zelo čudno, da postavljamo pri v&rašanju lige v ospredje finančne probleme, ne vidimo pa, da je pri tem močnejši problem produkcija. Vemo, da tekmovanja odvzemajo delavstvo iz produkcije in je treba la problem pri formiranju lige prvenstveno upoštevati. Moje mnenje je, da je potrebno prav zaradi kvalitete formirati eno ligo ter potem oblastna ja okrajna tekmovanja. Ce hočemo doseči kvaliteto in širino, ne smemo dopuščati, da se goji primitivni nogomet, ki nima pogojev, da se vključi v višje tekmovanje. Okrajna tekmovanja bi morala dati mis štva za oblastne lige, prva liga pa bi morala predstavljati kvaliteto slovenskega nogometa, Samo ,s takim načinom tekmovanja bomo slovenski nogomet še najprimerneje dvignili. Nisem imel namena govorili o načinu tekmovanja, toda ker je bilo to vpraša-nje postavljeno, sem hotel prispevati k njecovi rešitvi, Namen pa sem imel go, voriti o drugih stvareh, to je o vprašanju množičnosti, o vprašanju kaznovanja in brisanja kazni ter o vprašanju politike v našem nogometu. Kar s» tiče množičnosti, smo storili doslel še mnogo premalo. Vemo, da jih danes tekmuje mnogo v sindikalnem nogometnem tekmovanju, Vendar je to tekmovanje prilično neorganizirano ter nismo storili prav ničesar, da bi sposobne igralce vključili v registrirane klube in sekcije. Prav je, da mi omogočamo tako tekmovanje, vendar moramo najti pota, kako bomo tekmovalce vključili v redno fizkulturno udejstvovanje. Kar je nogometnega tekmovanja izven Nogometne zveze Slovenije, ,ie samo propaganda, to je samo ustvarjanje pogojev za razširitev nogometa. Pravo delo nogometnih funkcionarjev in vzgojiteljev pa se tu šele P> V celoti se strinjam, kar je poudaril tov. predsednik, da moramo smatrati nogomet za eno izmed sredstev, s katerim dvignemo fizične sposobnosti naših ljudi. Vidimo pa, da se vodstva naših sekcij zadovoljujejo le z eiiajstorico ljudi, ki so v mnogih primerili slabi ljudje, ki povsem negativno vplivajo na našo mladino. Prav tako ugotavljamo, da še vedno nismo mogli odstraniti lokalpatrjoti-gma in ožine, s katero mi obravnavamo uogomet. Jaz ne poznam* primera, tla bi eno poverjeništvo postavilo vprašanje, kako ustvariti pravo linijo slovenskega nogometa ter kaj je potrebno storiti, da se, n. pr. ligaški predstavnik okrepi. Nasprotno, po vsej? društvih Se vrši borba, proti takim pozitivnim odnosom v nogometu. Nočem s tem reči, da .ie s strani ■:Odreda« vso v redu, ker poznam primere, ko si je hotel na nepravilen način pridobiti igralce. Vem pa točno, da »Odred« dela na tem, da očisti svoje vodstvo in svoje moštvo, tako da bo dostojno predstavljal slovenski nogomet v državi. Trdijo, da Slovenci nismo rojeni za nogomet. Kdorkoli pa objektivno ocenjuje poedine poteze naših igračev, lahko reče, da taka trditev ne drži. C’e je dejstvo, da imajo Slovenci pogoje, da s<‘ razvijejo v dobre igralce, ravnopravne igralcem drugih republik, potem je potrebno najti vzroke, zakaj dosedaj nismo dosegli še take višine, Glavna krivda je v ožini in lokalpatriotizmu, zaradi katerega ne gledamo nogometa kot celote in ua podvzemamo ukrepov, ki bi bili v korist vsemu našemu nogometu. Drugo je vprašanje kaznovanja. Predsednik je postavil, da so radi ostrega kaznovanja delikti na igriščih padli. S tem se strinjam, vendar je ena stvar, katero je potrebno ožigosati. To je vprašanje brisanja kazni. Imeli smo primer, da je skušal priti železničar v II. državno ligo. Da to doseže, je bilo potrebno, kar je Železničar tudi zahteval, da se oprostita kazni Aljančič in Čebulj. NZS je brisala te kazni. Ce smo igralca kaznovali, kor je zagrešil prekršek, pomeni brisanje kazni, ko se osebno ni prav nič spremenil, da je vendarle delal prav. To pa se pravi z drugimi besedami, da vso politiko v nogometu postavljamo na glavo. S polno pravico bi se lahko danes oglasila vsa društva, da se njihovim igralcem brišejo kazni. Istočasno pa nam to kaže, kako slabo se znamo boriti za disciplino in red v nogometu. Razen tega pa bi morali tovariši ugotoviti, da še niso dani pogoji, da hi imeli v državni ligi dva predstavnika. Prav gotovo bi po tej poti dosegli, da bi prihodnje leto prišli v situacijo, ko r.e bi Imeli nobenega predstavnika v državni ligi. Kar se tiče samega kaznovanja pa še to. da prav gotovo ne more delati v fiz-kulturnem življenju nihče, ki ne živi v v skladu z današnjo politično stvarnostjo in ki je bi! kaznovan zaradi kakega delikta. Brezpogojno moramo postaviti Stvari tako, da .ie treba vse delikte, ki jih izreče NZS ali pa katera drugih zvez, javiti FZS, da ta po svojem disciplinskem odboru preveri, če ,1e morda zagrešen tak delikt, da se mora kršilca odstraniti oil vsega fizknlturnega udejstvovanja. To linijo v čiščenju svojih vrst in vzdrževanju reda in discipline bo- morala FZS še ostreje izvajati. Dalje ie še, vprašanje fizkulture, športa in političnega življenja. Pri tem l)i se ozrl na dogodke okrog tekmovanja Železničarja v Celju. Ti dogodki kažejo na nepravilen politični odnos. Samo dejstvo, da je savezni odbor oprostil kaznovanega nogometnega sodnika in razveljavil tekmo Železničar : Kladivar še ne pomeni, da so bile prvotne ugotovitve nepravilne. Dejstvo je. da je iz spisov izzvenelo, da je bil sodnik kaznovan, ker ,1e nepravilno sodil, ni pa bil prikazan kot glavni razlog njegov odnos do poli. tlčnega stanja. Naše mnenje se zato o tej stvari ni spremenilo in bomo z vso ostrun, nastopali proti vsem, ki bi skušali izkoriščati svoje sodelovanje v sovražne namene. Smatram, da so taki ljudje v celoti negativni, ker nogomet samo razkrajajo in smatrajo, da lahko fizkulture izkoriščajo v svoje osebne namene. Zato je trelig v teh stvareh jasnosti. Odločno srno za to, da Se vsak igralec in vS3k sodnik počuti sigurnega ria igrišču. Dokler sodnik samo sodi tekmo, pa četudi z napakami, se proti njemu ne bomo borili, oziroma se bomo borili samo »a njegov boljši razvoj. Tisti trenutek pa. ko bo zavzel negativno stali e do naše stvarnosti, .bo bo pričel z negativnim vjgonim vplivom na IiSn mladinu, tisti trenutek ne sme bili ni- I kjer siguren, pa naj bo to zvezni sodnik Pred mednarodnim atletskim dvobojem Jngosiavija g Avstrija Jugoslovanski atleti so na slabem terenu proti Švedom dokazali visoke formo BEOGRAD, IS. jul. Danes so prvič gostovali v Jugoslaviji švedski atleti, ki so sodelovali na mednarodnem mitingu. Prireditvi je prisostvovalo okrog 5000 gledalcev. Zal pa je prireditev pokvarilo slabo vreme. Z e dopoldne je močno deževalo, tako da je bila tekmovalna proga delno pod vodo že pred začetkom tekmovanja. Med tekmovanjem je nastal naliv, tako da so morali tekmovanje za več kot 10 min. prekiniti. Kljub temu slabemu vremenu pa so bili doseženi zelo dobri rezultati in so naši atleti premagali Švede v teku na 100, 400 in 5000 m, v tistih disciplinah pa, kjer so zasedli drugo ali tretje mesto, pa so bili zelo nevaren tekmec odličnim gostom. Glavni tehnični rezultati so naslednji; 5000 m: 1. Mihalič (Partizan) 15:02,0, 2. Stefanovič (P) 15:19,0, 3. Anderson (Švedska) 15:30,0, 4. Svenson (S) 15:33,4, 5. Polovina (P) 15:38.2. Tekmovanje na 5000 m je bilo zelo razburljivo in ostro ter pomeni velik uspeh za naše atlete. 110 m z ovirami: 1. Zurkovič (Spar-tak) in Srp (Mladost) 15.9, 2. Rebula-(Pj 16.0, 3. Amšel (Zagreb) 16.7, 4. Ku-jundžič (Spartak) 17.0. Krogla: 1. Kriipalija 14.84 cm (izenačen doslej najboljši rezultat po osvoboditvi), 2. Mirson (Švedska) 14.64, 3. Sarčevič (Jedinstvo, Zemun), 14.56., 100 m: 1. Brnad (Partiz.) 10.8 (izenačen najboljši rezultat po osvoboditvi), 2. Sabolovič (Partizan), 3. Jovančič (Crvena zvezda), oba 11.0, 4. Borg (S) 11.1, 5. Slanac (Proleter, Osijek) 11.2, 6. Stefanovič (P) 11.3. Skok ob palici: 1. Gehlars (S) 3.75, 2. Samardžič in Dušanovič (Partizan) blatnem Sabolovič je pretekel 409 m po terenu v 50 sek, 400 m (I. skupina): 1. Sabolovič (P) 50.1, 2. Toll (S) 50.6, 3. Borg (S) 51.3, 4. Cosič (Dinamo) 52.7. 3.50. Šved je poskušal skočiti 3.90, kar bi mu kmalu uspelo. 1500 m: Anderson (S) 3:57.8, 2. Ce-raj (F) 3:58,8, 3. Svenson (S) 4:02, 4. Mikuška (Spartak) 4:02,6. 400 m (druga skupina): 1. Stankovič (P) 50.8, 2. Relja (Madost) 51.2, 3. Tot (Spartak) in Zupančič (Kladivar) 52.0. Kopje: 1. Olson (S) 60.35, 2. Urbič (Mladost) 55.69, 3. Dangubič (Slaven, Borovo) 49.56, jgjuv. " Mihalič in Stefanovič švedskimi atleti prvo sta zasedla pred in drugo mesto! prwenstw@ ¥ rokoborbi Na Reki je bilo včeraj končano državno prvenstvo v rokoborbi, na katerem so nastopili najboljši rokoborci predstavniki Srbije, Slovenije, Hrvatske, Bosne in Hercegovine ter Makedonije. V posameznih borbah so imeli največ uspeha rokoborci Srbije — člani subotiškega Spar-taka. Lanskoletni prvaki Šneberger, Moguljak, Cuzdi, Gom-bar in Pirher so letos izgubili prva mesta v glavnem od mladih talentiranih rokoborcev. V vseh kategorijah, posebno pa še v welier, težki iu poiiežki kategoriji, smo bili priča ostrim ter napetim borbam. Prvaki za leto 1949. so postali: Mušja kategorija: 1. Vukov (Srbija), 2. Levaj (Srbija), 3. Sviben (Hrvatska). * Bantam kategorija: 1. Torma (Srbija), 2. Šneberger (Hrvatska), 3. Se-stak (Hrvatska). Peresnolaltka kategorija: 1. Kožulj (Hrvatska), 2. Moguljak (Hrvatska), 3. Reič (Srbija). Lahka kategorija: 1. Mujovič (Srbija),^. Zivičnjak (Hrvatska), 3. Markovič (Srbija). Welter kategorija: 1. Arsič (Srbija), 2. Cuzdi (Srbija), 3. Sernko (Slovenija). Srednja kategorija: 1. Mrkus( Hrvatska), 2. Bugarsič (Srbija), 3. Rapič (Srbija). .. Poltežka kategorija: 1. Hristič (Hrvatska), 2. Ivanovič (Srbija), 3. Gom-bar (Srbija). Težka kategorija: 1. Vesič (Srbija), 2. Majer (Srbija), 3. Pirher (Slovenija). ^oxj svetovni rekord v Burni y nadaljevanju tekmovanja mode-,„riev na II. zveznem letalskem zletu v Rumi so dosegli včeraj nov zvezni ;n svetovni rekord. Model jadralnega letala. FAI-kate-go-rij*e. ki ga je izdelal Marjan Kigivald, dlan letalskega društva v Zagrebu, s0 1e povzpel včeraj nad 1S0O m višine 'ter s tem zrušil svetovni rekord,, ki =o Sa držali Francozi z doseženo višino 1309 m. Model na raketni pogon, ki ga je konstruiral Marjan M e kič, član letalnega- društva v Za.grebu, je postavil zvezni rekord s tem. da je ostal v zraku 1 minuto 24 sekund. KCMKA .a Železničar : Prekter §2 s 2o LJUBLJANA, 8. julija. Pred več kakor 600 gledalci je bila danes odigrana na igrišču Ljube Šercerja tekma zvezne košarkaške lige med Proleterjem iz Zre-njanina in ljubljanskim Železničarjem. Železničar je bil v sijajni formi in je izredno koristno igral. Igralci Proleterja pa so v polju pokazali ostre kombinacije, bili pa pod košem absolutno brez moči. Vrsti sta nastopili z naslednjimi igralci. ali pa zadnji okrajni sodnik. Ta princip mora veljati v vsej naši fizkulturi. V tej zvezi jasno stopa v, ospredje tudi vprašanje vzgoje. Sodnik in trener morata biti tudi vzgojitelja in to dobra vzgojitelja. Zato moramo pričeti s. tečaji, kjer bomo sodnike in trenerje vzgajali. Da pa omogočimo uvedbo tečajev, je potrebno, da se dobro pregleda kader, ki bi prišel v poštev. Predlog, da bi bilo tekmovanje ločeno na jesenski in spomladanski del, se ml ne zdi dober, ker ni osnovni namen nogometa »tekmovanje, pač pa da ljudi vzgajamo ter je tekmovanje samo končni izraz vsega našega dela. Resolucija Plenuma NZS z dne 2. julija 8949 Plenum Nogometne zveze Slovenije 1e konstatiral po podanem referatu in diskusiji, da ima nogomet, kot športna panoga pri nas, zlasti danes v borbi za izgradnjo socializma ogromno vlogo v fizičnem in moralnem utrjevanju vseli pozitivnih vrlin novega človeka. Nogomet kot športna panoga razvija, kolektivni duh in tovarištvo, a obenem tudi požrtvovalnost in borbenost, kar je tudi osnovna odlika, graditeljev socializma. Nogomet je po vojni doživel širok razmah predvsem z razširitvijo v naše tovarne in vasi, kar je bilo tudi odločilnega pomena, za dvig kvalitete. S svojo razgibanostjo je zainteresiral vse sloje ljudskih množic. To dejstvo dokazuje, da so polemike o neefektiv-nosti in nezmožnosti razvoja nogometa pri nas popolnoma neutemeljene,; nepravilne in škodljive. Nepoznanje -stvarnosti v razvoju nogometa in zanikanje doseženih uspehov je posledica premaie politlčno-športne razgledanosti. posledica stare miselnosti, da je nogomet stvar posameznika, nikakor pa ne stvar celotno fizkulture. 7, bodočim zdravim množičnim razvojem ima slovenski nogomet vse pogoje, da se tudi kvalitetno dvigne in dostojno predstavlja, republiko. Slovenijo. Z razširitvijo nogometa, med našo riiladino, v na$e tovarne In vasi v obdelovalne zadruge in v ostale fizkui-Nadaljevanje na 4, strani Železničar; Vozelj 4, Amon 16, Miler 8, Gričar 12, Feguš 6, Remic 4, Novak 2, Dvoržak, Deu mi., Brdnik, Kobal. Proleter: Stanko! 3, Atanasijev, Te-šin, Kovačič 4, Novakovič 4, Turinski 7, Nikin 2, Futnik, Bielis. Prvi dve minuti sta vrsti poskušali s hitrimi napadi doseči vodstvo, kar jima pa ni uspelo. Sele Miler z osebnim metom doseže točko za Železničarja. Igra se je od minute do minute stopnjevala v živahnosti in borbenosti, tako da je Železničar v lepem tempu dosegel v 12. min. rezultat 16:3. Gostje so igrali v lem delu popolnoma podrejeno vlogo. V drugem polčasu so gostje nudili več odpora in takoj v začetku tudi mnogo boljše zaigrali. Novakoviča, ki je najboljši igralec Proleterja, sta Miler in Dvoržak sijajno »držala«, tako da mu ni uspelo v vsej igri niti enkrat potresti ljubljanski koš. Splošno 3e bito opaziti, da razen Novakoviča ih nobenega igralca, ki bi sicer lepe in uspešno izvedene akcije v polju pre-tvoril v koš. Ljubljančani so s »pres-sing« sistemom obvladali nasprotnika in po Gričarju, ki je bil najboljši igra" lec na terenu, stalno višali rezultat. Krasne kombinacije v ritmu so se vedno uspešno končale. V tem delu j® uspelo Proleterju s posameznimi mi prodori in ostrimi kombinacijami doseči štiri koše, v nadaljevanju Pa edino z osebnimi meti znižati rezultat. Železničar je napravil, nato pravo ofenzivo, proti kateri so bili gostje popolnoma brez moči. Pri stanju 40:16 ljubijančani »tresejo« naprej: 42:16. 44:16, 46:16, 48:16, 50:16, 50:18. Po uspelih napadih Železničarja izvede Proleter še par kombinacij, ki pa se vse končajo brez uspeha. Tik pred koncem je eni in drugi vrsti uspeio prodreti še en krat pod koš in ga pretresti. Pri Železničarju so pokazali vsi igralci vso pozornost tako v obrambi kakor v napadu in je zmaga popolnoma zaslužena. M. S. Prva zmaga Lokomotive V današnji tekmi je Lokomotiva presenetljivo zmagala nad Proleterjem, tod* s to zmago ni spremenila, svojega mesta na lestvici. Z boljšo koš diferenco je v sporni a damskem delu zmagala Crvena zvezda- z istim številom točk kot Partizan. Od naših predstavnikov je Enotnost na petem. Železničar pa na šestem mestu. SOKOMOT i V A : PROLETER 31:29 (24:1$) sledeča: Lestvica Crvena zvezda Partizan Mladost Jedinstvo Enotnost Zel ezniear Metalne P rol et er Milicionar Lokomotiva 41 S:246 363:219 2*9:230 3.39:335 289:297 255:245 292:268 261:3S3 228:341 222:372 II. ZVEZNA PLAVALNA LIGA Mariborski Potegi® premaga# Proleter! a Zrersianina $ 70:67 Soekmmi 400 m prosto ženske: 1. Ivnik (Pol) 7:27,4, 2. Nadjarev (Pr) 8:05,9, 3. Bradic (Pol) 8:10,0. 209 m prsno moški: 1. Brandner (Pol) Maribor, 10. julija. V soboto in nedeljo je bilo na mariborskem otoku prvo tekmovanje II. zvezne plavalne lige. Proleter iz Zrenjanina in mariborski Polet sta dokazala, da sta vzgojila nov kader miadih plavačev, ki so prav uspešno zastopali starejše. Zms-. go Poleta so odločila dekleta, ki so bi la skoro na vseh progah v absolutni, 1.54.8, 3. Kovač (Pr) 2:02.4. premoči, medtem ko je Proleter dominiral na moških crawl progah. Prsači gostefv domačinom niso bili kos. Tekmovanje je bilo brezhibno organizirano in je pod vodstvom inž. Bo-načiča potekalo brez zastoja. Prisostvovalo mu je okrog 500 gledalcev. Ob koncu tekmovanja je inž. Bonačič čestital tekmovalcem, ki so odposlali pozdravne brzojavke Plavalni zvezi Jugoslavije, Plavalni zvezi Slovenije in Plavalnemu odboru Vojvodine. Rezultati so bili sledeči: 1500 m prosto moški: 1. Soioto (Pr.) 24:15.7, 2. Kiulski (Pr) 24:25.7, 3. Košenina (Pol) 27:49.4, 2:59,2, 2. Kancler (Pol) 3:15,1, 3. Dra-škovič (Pr) 3:27,4. 100 m hrbtno ženske: 1. Vauhnik (pionirka Poleta) 1:47. 2. Mežnar (Prf 100 m prosto moški: 1. Mihajlov (Pr) 1:08.6, 2. Tušek (Pol) 1:10.2, 3. Nikolič (Pr) l:io,2. 4X100 m prosto ženske: 1. Polet (Bradic, Poženel, Furlan, Ivnik) 7:02.2: 2. Proleter (Mežnar, Kovač, Momirski, Narljarev) 7:42.8. 3X100 m mešano moški: 1. Polet (Tušek, Brandner, Kancler) 4:06.3. — Proleter je bil diskvalificiran zaradi nepravilnega plavanja prsnega pla-vača. 400 m prosto meški; 1. Mihajlov (Pr) 5:45.7, 2. Brandner (Pol) 5:48.9, 3. Soioto (Pr) 5:56.4. Nadaljevanje na 4. strani. Naši atleti so tudi v letošnji sezoni dosegli odlične rezultate GOSTOVANJE NOGOMETAŠEV ČRNE GORE V LJUBLJANI črna gara 2 Slovenila Sil (Is©) Danes je bila v Ljubljani na stadionu Odreda pred 6000 gledalci odigrana prva medrepubliška n ogometna tekma po osvoboditvi med reprezentancama Črne gore in Slovenije. Črno goro so v glavnem zastopali igralci Budučnosti, za Slovenijo pa so igrali nogometaši Odreda, Jadrana, Branika in JA. Tekma je bila vseskozi živahna in zanimiva. Neodločen rezultat je prav gotovo uspeh za slovenske nogometaše z ozirom na dejstvo, da igra Budučnost z velikim uspehom v prvi ligi, čeprav bi po igri sodeč, Slovenija lahko premagala nasprotnika. Tekma se je začela s hitrimi obojestranskimi akcijami, izmed katerih je imel ftacler že v začetku lepo priložnost za gol, ki jo je zastreljal. V protinapadih so gostje večkrat odločno prehajali pred nasprotnikov gol, toda odločna obramba domačinov je zanesljivo odvračala nevarnosti. Tu je treba predvsem omeniti vratarja Bencika, ki je v paradnih skokih ubranil več zaporednih ostrih strelov. Tudi mnogo obetajoče prodorne akcije domačinov so se zaustavljale ob energičnem posredovanju branilcev Črne gore. Po odmoru je pobudo prevaela Slovenija. V začetnih potezah je Piskar s približno 25 metrov nepričakovano v paraboli streljal na gol. Vratar Ko-privica je žogo sicer odbil, toda Hacler jo je ustavil in prisebno poslal v gol. Številno občinstvo je prvi uspeh domačinov burno pozdravilo. V 7. minuti so prišli gostje ponovno nepričakovano v vodstvo. Darmanovič je iz kota krasno poslal žogo pred gol." ‘Zaradi nesporazuma med vratarjem in branilci je Medved misleč, da bo žogo obdržal Bencik, podaljšal smer v gol. Črnogorci so izvedli še več napadalnih akcij, vendar so si domačini z boljšo igro ustvarili premoč na igrišču, ki so jo uveljavili tudi v doseženem golu. Tako je v 15. minuti pro docni Hacler v naletu podal žogo v sredino od koder jo je Kroupa streljal mimo vratarja v mrežo. Domače moštvo je imelo več od igre od nasprotnika, vendar te prednosti niso mogli uveljaviti zaradi odličnih branilcev Cme gore. Moštvo Slovenije je pokazalo zelo lepo, borbeno in požrtvovalno igro. Opazilo se je predvsem, da jim manjka skupnega treninga. Med najboljšimi so bili \^tar Bencik, ki je bti. skoraj nenadkriljiv. V zanesljivo oporo sta mu bila branilca Medved in Žigon, ki sta se odlikovala z odločnim startom. V kriiski vrsti pa sta bila najboljša Gajšek in Piskar. Od ostalih je treba omeniti še Hočevarja in Haclerja. Pri" gostih pa so se odlikovali vratar Koprivifca, branilec Zekovič, Medhad-ževič in Darmanovič. Tekmo je sodil Macorati. Uspešen nastop naših no ffometašev na Švedskem PavSisan Se pg?em6$©ssl JUK 2:© (4:0) Novi državni prvak v nogometu Partizan iz Beograda je pretekli teden odpotoval na Švedsko, kjer se bo pomeril z nekaterimi najboljšimi švedskimi nogometnimi klubi. Beograjčani so pretekli četrtek prvič nastopili v Stockholmu proti domačemu AlK-u, ki je med naj-boljišimi klubi v državi. Za na stop Partizana je vladalo na Švedskem ogromno zanimanje, tako da se je na največjem stadionu v Stockholmu kljub delovnemu dnevu zbralo približno 30.000 gledalcev. Gostje so pokazali zelo lepo, tehnično dovršeno in požrtvovalno igro. Z zasluženo zmago nad nasprotnikom so Beograjčani ponovno potrdili sloves jugoslovanskega nogometa v svetu. — Švedsko, občinstvo je cesto s ploskanjem odobravalo lepo igro Jugoslovanov. Med igralci Partizana so se posebno odlikovali Čajkovski, Jovanovič, vratar Šoštarič iit Pajevič. V prvem polčasu je igral Partizan proti soncu, kar je precej oviralo pravilno igro. V 9. minuti prvega polčasa je Bobek po lepi kombinaciji dal prvi gol, v tretji minuti drugega polčasa pa je Valok z ostrim strelom postavil končni rezultat. Igralci Partizana so bili vseskozi v premoči in njegovi igralci so cesto streljali na gol iz vsakega položaja. Švedi so igrali zelo ostro in borbeno. Med tekmo so zamenjali dva igralca, vendar jim tudi ta zamenjava ni prinesla uspeha. Vratar Šoštarič je bil v svojih intervencijah vselej uspešen, saj je ubranil vrsto močnih strelov na gol. Številno občinstvo, kakor tudi švedski nogometni strokovnjaki so bili z igro Partizana nadvse zadovoljni. Po končani tekmi so izjavili, da bi moral biti rezult&t še večji v korist Jugosio- I) RŽ. A V NO MLADINSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Rudar (Tr&ovlje) prvak v svotf skupini Preteklo nedeljo se je začelo v Skop- ££Rjfff!r»|* 5 SlCClSfc ! 5 O (2 S O) lju mladinsko nogometno prvenstvo " ^ Jugoslavije, na katerem ..sodeluje 7 RiidaiiP ■ DirS&SH® 2«a (ZbO) društev iz‘vseli republik. Udeleženci „ . _ so razdeljeni v dve skupini. V prvi 3E kmalu pokazale Ptujčanom plod marljivega del&. Stavilo članov s-e je sla.lno večalo.. Danes se v ptujskem okraju bavi s fizkulturo okoli 3000 ljudi. hop uspeh, kajne? Delo poteka v okviru desetih telovadnih društev. I>e>tos je bilo izvedenih že več prireditev v okrajnem merilo. Večina društev je imela svojo društvene akademije, ki so bile najboljše izvedene v Ptuju, Ormožu in Središču. Mladinke iz Ptuja so sodelovale tudi na zveznem telovadnem nastopu v Zagrel)u, kjer so z vajami z obroči zasedle sedmo mesto. Izvedeno je bilo tudi okrajno prvenstvo v vajah na orodju za vse oddelke in razrede. 54 najboljših tekmovalcev je odšlo na republiško prvenstvo. Mladinke 1. razreda in mladinci 111. razreda so prav tako sodelovali na republiškem prvenstvu in si tam osvojili "drugo mesto. Tov. L.1u-bečova je bila v Sloveniji četrta najbolj ba na orodju. Na j večja množična prireditev v našem okraju pa je bil vsekakor pomladni eross, katerega se je udeležilo 5600 tekačev. Ce primerjamo to število s številom tek&če/v iz lanskega leta (2501), _si šele )aliko predstavimo močan dvig in vso množičnost fizkulturo ega udejstvovanja \7 okraju. Kako pa je z novimi kodri! OTO je pravilno razumel veliko potrebo po nf-veim strokovno oaobroženem kadru _ in je decembra 1948 v Ptuju organiziral večdnevni vaditeljski tečaj, katerega je posečalo 3*2 fizkulturnikov in fizklutur-nic. Žarišče 1'izk ul turnega življenja je Ptuj. Tu imamo več društev, ki se agilno bavijo s fizkulturo in mnogo sindikalnih in šolskih fizkulturni h aktivov. Telovadno društvo, ki je io številu najmočnejše zastopano, pozna najrazličnejše oblike dela, V letošnjem letu je imelo liani 2U oddelkov. V okviril društva »o tudi številne sekcije kot smučarska, atletska, teniška, od bo jaška in_ kegljaška. Medtem, ko ke smučarska in _ atletska zaradi neprimernih prilik še nista uveljavili. dosegajo ostale že lepe uspehe. V letošnjem neofjciel nem prvenstvu Slovenije v ea pa v bodoče? V Središču_ pri Ptuju gradijo velik stadion. V jeseni ho v Ptuju okrajno prvenstvo v lahki atletiki, mnogoboju, plavanju in množično okrajno prvenstvo v odbojki za ^ sjrnli-kail-na in mladinska moštva. Nadalje hotno v Ptuju pričeli graditi nov sta-dinon, ki ho r ponos našim fizkulturni-koni in obenem nagrada za njihovo požrtvovalno in nesebično delo. Vilko IssaniškS Športniki polagalo rsžun Med tem ko jeseniška železar. na samozavestno gleda na izpolnjeni polletni plan, se jeseniški športniki, med katerimi zavzemajo prvo mesto sindikalni fizkulturniki, pripravljajo da, položijo račun o svojem delu na svojem rednem letnem športnem dnevu, ki bo 15., 16. in 17. julija. V prvi polovici letošnjega leta je »Gregorčič« pokazal izredno aktivnost. Uspehe smo zabeležili že v tekmovanju za državno prvenstvo v klasični kombinaciji kakor tudi v raznih štafetah in s poživitvijo alpskih disciplin z dotokom mladih talentov. V poslednjem času je pokazal velik napredek tudi nogometni odsek, ki je zaznamoval več lepih zmag kot na primer nad Kiadivarjem-Ceije in Udar-nikom-Kranj. Med najagilnejše spada teniška sekcija, ki skuša približati tenis širokim delavskim slojem in požrtvovalno dela na izgradnji novega igrišča. Jeseniški namizni tenis je nedvomno eden najboljših v Sloveniji in si je v tekmovanju za prvenstvo Slovenije leta 1948. osvojil prvo mesto. Poznan je tudi izven meja naše republike. Pogosti so tudi nastopi najbolj poznanih namizno-teniških klubov iz cele države na Jesenicah. Kljub težkim prilikam se je v zelo kratkem času uveljavila in posebno v vrstah mladine utrdila atletska sekcija. Njen uspeh pa ni bil samo v tem, da je od pomladi do danes zbrala okoli lepo število članstva, temveč predvsem v kvalitnem dvigu članov kar se je posebno lepo pokazalo v tekmovanju za atletski kup FLRJ 1949. v katerem si je ekipa SSD Joža Gregorčič v ostri konkurenci priznanih in izvežbanih alteskih moštev kot na primer Kladi-varja iz Celja in Železničarja iz Ljubljane priborila prvo mesto v Sloveniji. Tudi gospodarski referent ima obilico načrtov: trenutno, renoviranje kopališča, v doglednem času pa izgradnjo žičnice od Sv. Križa do Črnega vrha. A'i je Kladivar kandidat za osvojitev državnega rokometnega prvenstva Tisoči Celjanov in z njimi mnogi ljubitelji te športne igre širom Slovenije so z navdušenjem pozdravili uspeh enajstorice Kladivarja na polfinalnem turnirju v Celju. Redki so bili optimisti, ki bi verjeli prognozi, da ima Kladivar izgiede za prvo mesto na tem turnirju. Moštvo se je za turnir temeljito pripravilo in že prvi dan tekmovanja premagalo favorita turnirja, prvaka Hrvatske, zagrebški Dinamo. Dinamo je bil letinično boljši, ■t~. '3 .......................................................... ................................................................................■" < toda Kladivar je to pomanjkljivost nadomestil z enostavno igro, ki se je odlikovala po siloviti brzini in požrtvovalnosti posameznih igralcev. Ta zmaga je vlila igralcem poguma in moči za ostale tekme in vedno več je bilo med množico gledalcev posameznikov, ki so pričeli verjeti v končno zmago svojih ljubljencev. Celje ne pomni športne prireditve, ki bi toliko razgibala množice Celjanov, kot ravno ta rokometni turnir zapadne cone. Navdušenje domače publike, ki je odličen primer, kakšni naj bodo gledalci, če hočejo s svoje strani koristiti igralcem, je mnogo pripomogla končnemu uspehu Kladivarja v zadnji odločilni tekmi s Crveno Zvezdo. 7000 ljudi je napolnilo Glazijo. Najboljši igralec domačih in trener moštva ICnefler je moral to odločilno tekmo odigrati z nalomljeno desno roko, kar je zelo zameglilo vprašanje zmagovalca. Kljub temu so ostali igralci vložili vse sile v igro in požrtvovalno zmagali z lepim rezultatom 11:6 (5:4). Kakšni so sedaj izgledi po tem nepričakovanem, toda zasluženem uspehu Kladivarja za osvojitev državnega prvenstva? V prvi polovici avgusta bodo igrali Kladivar, Crvena Zvezda in prvak ter drugoplasirani iz turnirja vzhodne cone, ki si je istočasno odigral v Zagrebu, to je Zagreb in Milieioner (Sarajevo), medsebojne tekme po liga sistemu. Zagreb si je premočno osvojil ‘prvenstvo tega turnirja, saj je premagal drugega, t. j. Milieionarja z visokim rezultatom 16:3. Ne smemo pa pozabiti, da je na prvenstvu Hrvatske bil Zagreb šele drugi in je izgubil odločilno tekmo z Dinamom 6:10, dočim je Kladivar Dinamo premagal 8:7 (5:2)! To bi bila prognoza na podlagi rezultatov, ki pa je ravno; v kolektivnih športnih igrah zelo varljiva zadeva, zato se na njo ne bomo opirali. Vemo pa, da se roko- metaši Kladivarja s tem ‘trepSfiiflir mr V- kotfkor-bdirrrr-sroeti bodo zadovoljili. Z marljivim vežba-njem pod vodstvom svojega odličnega trenerja bodo morali izpopolniti še svoje tehnično znanje, povezanost v igri in nadomestiti še eno ali dve šibkejši mesti v moštvu z boljšimi močmi ter odigrati čim več težjih tekem. V ta namen bodo igralci Kladivarja odšli v juliju na turnejo v Zagreb in Beograd, na domačem igrišču pa bodo preizkusili svoje znanje z belgijskim moštvom, ki bo v juliju gostovalo v naši državi. Tako nam dosedanji uspehi Kladivarja dajo mnogo upanja, da bomo 'Slovenci po dolgem času vsaj v eni športni igri odločno posegli v borbo za naslov državnega prvaka! Rezultati prihodnjih prijateljskih srečanj celjskih rokometašev v Zagrebu, Beogradu in z Belgijci nam bodo dali jeti novi prognozi: »Kladivar je resen kandidat za osvojitev državnega prvenstva v rokometu!« Friškovič Meddruštvene kolesarske dirke S ŠD Železničarja Zmagal je Porenta Ljub ja n a, 3. julija Kolesarska sekcija SSD zeleznicaija je danes dopoldne ob 8.30 priredila meddruštvene kolesarske tekme. Start in cilj sta bila na Celovški cesti pri gostilni Bahar. Tekmovali so na sledečih progah: člani na progi Ljubljana_ Lesce—Ljubljana (100 km), mladinci: Ljubljana—Kranj—-Pod- brezje— Kranj — Ljubljana (70 km), člani turisti: Ljubljana— Kranj—Ljubljana (45 trm), mla-dinci-turisti: Ljubljana—Medvode—Ljubljana (25 km), članice: Ljubljana — Medno — Ljubljana (25 km). Zanimanje za to tekmovanje s strani društev je bilo veliko in so se ga udeležila naslednja društva: ŠD Krim (L,j), SSD Železničar (Lj). TD Triglav (Lj), 8D Kladivar (Celje). PD Rudar (Trbovlje), Proleter (Hrastnik), Litostroj (Lj) in SD Miličnik (Lj). Tekmovalo je 41 tekmovalcev in tekmovalk, med njimi znani kolesarji kot Vidall, Štirn in drugi. Izostali pa so najboljši tekmovalci SD Krima (Lj) In SD Poleta (Mrh), ki so se udeležili v Beogradu Luninega tekmovanja ekipnih moštev .Ju goslavlje. Doseženi časi na Počl“™fz* nih progah so bili najboljši na 1UU Kin člani in mladinci na 70 km. Najzanimivejša je bila borba na progi 70 km kjer se je petonca mladincev kmalu odcepila od ostalih tekmovalcev in skoraj v istem času prispela na cilj. Favoriti za prvo mesto Vidall je imel do zadnjega metra pred ciljem težko borbo z ostalo četvorieo in je le za dolžino kolesa prispel na cilj pred drugoplasiranim tekmoval, cem. Na 100 km progi je pri članih z velikim naskokom, proti pričakovanju prvi prispel na. cilj Porenta Marjan (železničar, Lj) Prj članicah na 15 km je z lahkoto zmagala talentirana tekmovalka Jamnik Mara, članica. SSD železničarja. Na ostalih progah so bile h!'y0Plasiranih precej Izenačene, Tehnični rezultati: člani mo km: i. Porenta (2. Lj) 2:59.50, 2. stirn (Miličnik) 3:03.41, 3 Mohar (Krim. Lj) Da bi čimbolj razvili fizkulturno dejavnost in široko športno aktivnost med delovnim ljudstvom, predvsem pa med mladino, je GO ZSS skupaj s TZS letos razpisal tekmovanje fjz-kulturnih aktivov sindikalnih podružnic v raznih panogah športa. Tako bo v kratkem zaključeno nogometno prvenstve sindikalnih podružnic, na katerem je sodelovalo 141) nogometnih moštev s približno 1600 delavci iz naših podjetij in ustanov. V začetku meseca avgusta pa se bodo v Ljubljani pomerili v kolesarstvu, po okrajih najbolje plasirane podružnice, na republiškem prvenstvu. Vendar je treba poudariti, da za to tekmovanje ni bilo preveč zanimanja med delavstvom, ali pa niso sindikalni sveti in telovadni odbori posvetili dovolj pažnje njihovi izvedbi. Do republiškega prvenstva nas loči še mesec dni in prav gotovo bodo okraji storili vse. da bodo dostojno zastopani po najboljši podružnici na republiškem tekmovanju. Množična tekmovanja $M;nltnmih aktivov Tudi za množično tekmovanje podružnic v odbojki vlada veliko zanimanje med delavstvom, kar je razvidno iz priprav po okrajih. Ce bodo komisije za fizkulturo pri sindikalnih svetih in OTO organizacijsko dobro pripravile ta tekmovanja, bo brezdvonmo dosežen namen teh tekmovanj. Eno izmed najbolj množičnih tekmovanj bo prav gotovo industrijski mnogoboj, prvo republiško tekmovanje fizkulturnikov industrijskih podjetij in ustanov. To tekmovanje je postavljeno na široko osnovo. Najprej izvajajo tekmovanje sindikalne podružnice v svojem kolektivu. Ko so izvedena ta tekmovanja. izvedejo OTO skupaj s sindikalnimi sveti okrajna ekipna prvenstva, na katerih nastopajo vrste naj- boljših fizkulturnikov raznih podjetij in ustanov. Sele po izvedbi okrajnih prvenstev, ki morajo biti končana do 15. julija 1949. bo določila TZS in GO ŽSS 15 moških. 10 ženskih vrst in 10 mladinskih, ter 10 mladinskih vrst za ženske po doseženih rezultatih, ki se bodo pomerili na republiškem prvenstvu 11 septembra v Ljubljani. Industrijski mnogoboj zajema v program predvsem lahkoatletske panog« kot so: skoki, meti, teki, vaje moči in proste vaje. Prav vse podružnice so dobile navodila in tabele, po katerih se vrši tekmovanje in ocenjuje. Sindikalne podružnice — fizkulturni aktivi pripravljajte se za ta tekmovanja sistematično, pristopite k redni vadbj razpisanih panog, da bomo dosegli čim boljše uspeiie kot v pogledu mno- žičnosti, tako tudi v kvalitetnem pogledu. Ta tekmovanja naj bodo vir novih kadrov za kvaliteten dvig našega športa in za razširitev osnovnih organizacij naše fizkuiturne organizacije Z redno in sistematično vadbo in organizacijskimi tekmovanji krepimo vrste fizkulturnikov in našo fizkulturno organizacijo, kalera predstavlja del velike delovne fronte, ki se bori za dvig kulturnega in življenjskega standarda delovnih ljudi in s tem proti vsem klevetam tistih, ki nam zavirajo graditev socializma. Z izvajanjem množičnih tekmovanj po tovarnah, podjetjih in ustanovah moramo razširiti našo fizkulturno organizacijo, da bo postala resnično množična ljudska organizacija, ki bo vključevala v svojo sredo tisoče borcev za izgradnjo prve Titove petletke, ter jih tam krepila in usposabljala za boljše in popolnejše izvrševanje vsakodnevnih nalog. 3:06.55. Mladinci 70 km: 1. Vidall (Z. Lj) 1:57.08, L1, zanoškor (2eDz. LJ) 1:57.08 cna petina, 3. Blatnik (Krim, Lj) 1:57.08 dve petine, člani-turistt: 15 km: 1. Kozlevčar (Zel. Lj) 1:28.00, ‘2. Potencin (Zel. Lj) 1:27.01. 3. Perme (Zel. Lj) 1 :29.000, Mladinci-turisti 25 km: 1. Belič (Triglav, Lj) M :0d’ 2. šumer (Kladivar, Celje) 44:06.01," 2. Pečan (Litostroj) 44:06.02. Članice: 25 km: 1. Jamnik (Zel. Lj) 29:00, 2. Starman (Zel.) 35:18, 3. Forte (Ru. dar, Trbovlje) .35:22. K. S. Kdo nas bo zastopal na atletskem dvoboju Avstrija s Jugoslavija Te dni je bila sestavljena reprezentanca. ki bo zastopala naše .barve v dvoboju z Avstrijo, ki bo 16. in 17. ju-lija v Zagrebu. Nastopili liodo naslednji atleti: 100 m: Jovančlč, Brnad ( 10.7), 200 rn: Juvančič (22.1), Sabolovič (22.5) 400 m: Sabolovič (50.1), Račič (51.0); 800 m: Cera j (1:56,7), Cosič (1:59.S); 1500 m: Cera j (3 :55), drugi pa bo zmagovalec tekme med Hancem, Šmllkovi, čem. DJuridem, Miškuško Štritofom, Pavlovičem in Iličem; 5000 m šegedln (15:13,4). Djuraskovtč .(15:13.41)- de. settlsoč metrov: Stefanovič in M*ialic. Danilo zerja.1 (V tej sezoni Se nista tekla na tel Progi.) 110 m z zaprekami: Srp in Zuvkovtč (15,9); 400 m z zaprekami: Kujundžič (58.0), Bulič (58.0); skok v višino: Dimitrijevič (191), Vukovič (.183); skok v daljino: Brnad (0.94), Simonovič (6.94); troskok: izbira re bo izvršila med sledečimi atleti: Zagorc (13,9,), Rajčič (13.87) Sere« (13.70). Fetranovlč (13.69); skok s palico: Samare! žič (3.75) Dučanovid (3.74); met krogle: Krupalija (14.64) šarčevlč (14.58); met diska: Žerjal (5161), a drugi bo eden izmed teh ateltov: Miler (46.03) Krivokapič (41.83), Rebula (41). Krnjajič (40.301; met kopja: Mirko Vujačid (til.oO), Dangubid (64 73); met kladiva: Gubi-jan (65.00). Galin (49.44); Štafeta 4X100 m: Jovančlč. Sabolovič, Br. nad Stevanovič; štafeta 4X-t00m: ga-bolovič Račič in dva iz skupine Re. lja. Zupančič, Stankovič, Kerhin, Ra. i čiuiovkj. Tut. Po domovini BEOGRAD. Te dni Je prišla na gra. fillišče Novega Beograda mladinska športna brigada Centralnega doma Jugoslovansko armije Paztifc&n. V brigadi je 104 fizkulturnlkov. Zastopani so atleti, nogometaši, košarkaši, plavalci. odbojkaši, boksarji smučarji in drugi. Na gradil Išču ostanejo mesec dni. V tem ča»u bodo organizirali tekmovanja v vseh panogah flzkulture. Prisotnost fizikultu mikov Partizana lia gradllišOu bo prij»-omogla k še večjemu razvoju fizkulture med brigadirji Novega Beograda. Partizan je dal na ta na6in vzpodbudo vsem drugim športnim društvom. ZAGREB. Tekma v hokeju na travi med reprezentancami Beograda in Zagreba je končala z rezultatom 5:0 (3:0) za Zagreb. Gole sta dala Part 2, Strižič in Haufeld 2. OSIJEK. Pred 6000 geldalci se .1e vršila nogometna tekma med Proleter- Jem iz Osijeka in Podrinjem iz šabca. Proleter .le zasluženo zmagal g 4 :2. BEOGRAD. Novoustanovljeni boksarski klub Jedinstvo, ki je pred kratkim zmagal nad Crveno zvezdo s 15:1, .1e dosegel novo zmago nad Kad. ničkim iz Beograda s 11:1. NI&. V Nišu s>o se vršila prva sred. nješolska tekmovanja v košarki, odbojki in rokometu, v kateri so sodelovala tnoštva iz Leskovca, Prokuplja, Bele Palanke. Bosiljgrada in Niša, V košarki j e zmagalo moštvo Trgovske akademije iz Niša, v odbojki gimnazija iz Prokuplja, v rokometu gimnazija iz Leskovca. ZAGREB. V okviru prvih športnih Iger gluhonemih se je sestalo v Zagrebu 450 gluhoti, fizkulturnikov, ki so tekmovali v atletiki, nogometu, stre-lianiu, odbojki, namiznem tenisu in šahu.'Sodelovali so gluhonemi fizkul. turniki Srbije Slovenije in. Hrvatske. Troboj med reprezentancami gluhoneme mladine Srbije. Slovenije in Hrvaške je bilo obenem izbirno tekmovanje za sestavo reprezentance FLRJ, ki bo sodelovala naslednjega meseca rs olimpia.di gluhonemih fizkulturnikov v Kopenhagenu. Rezultate objavimo v prihodnji številki. ' POLA. Naslov prvaka, jugoslovanske vojne mornarice v nogometu si je osvojil garnison Pola. ZAGREB. Juniorji »Mladosti« so Imeli društveno tekmovanje, na katerem so popravili več juniorskili re- kordov LR Hrvatske. Dagda Bogid. je tekla 100 m v Času IS.6, a 200 m 28 7-Novi rekord je dosegla tudi Puškarski v metu kopja — 2 6.90 m. SARAJEVO. Prvak II. zvezne lige Sarajevo je odigral dve tekmi z nogometaši Naših kril. V prvi tekmi je zmagalo Sarajevo z 1 :0, druga, tekma pa sc je končala neodločeno z 1:1. SKOPLJE. V vvaterpolo tekmi so Ohridski Branovi zmagali nad moštvom Železničarja ir. Beograda z 2 ‘0. V »plavalnem dvoboju je beograjski Železničar zmagal nad plavači Ohrida s 94:8.3. ZRENJANIN. Znani splitski strokovnjak za vvaterpolo inž. Roje bo v tej sezoni treniral vvaterpoliat® Pro-leterja, ki je član I. zvezne lige. SARAJEVO. Od 14 do 17. julija se bo vršil kvalifikacijski turnir za vstop v II. zvezno vvaterpolo ligo. Na turnirju bodo nastopili Mornar (Split), Beograd, Naprijed (Zagreb). Bolet (Maribor), Ohridski Branovi, Pobeda (Sentn) in Sarajevo, Dve prvoplasira-ni moštvi imata pravico tekmovanja v II. zvezni ligi ZAGREB. Na stadionu Miličnika v Zagreba se je vršil »Dan športa« fiz. kulturnikov ~a**r©ba, na katerem so sodelovali tudi fizKuiturn$ip«inoma blizu tej Segedin je osmi evropcjec v teku na 3000 m meji, vendar se mu ni posrečilo je prekoračiti. Lani ga je že dohitel talentirani Dimitrijevič, ki je z novim slogom preskočil 1.91. popravil državni rekord, ter se s tem uvrstil med najboljše skakače v Evropi. Met diska Žerjal je z letošnjim novim rekor dom v metu diska z rezultatom 51.01 postavil po vrednosti naš najboljši rekord. Vrednost tega rezultata znaša 1089 točk kar bi v primeravl z drugimi rezultati pomenilo 57.25 v metu kladiva. 8.00 m v skoku v daljino, 16.01 v troskoku, — kar je boljše od svetovnega rekorda —, 10.3 na 100 m itd. V Evropi je uspelo le njemu in obema Italijanoma Tosiju in Consoliniju, da so prekoračili 50m mejo. Na svetovni lestvici pa je Žerjal s tem rezultatom na Sedmem mestu. Le žal je dejstvo, da je Žerjal precej nestalen, v svoji formi in se zaradi tega na večjih mednarodnih nastopih ne more uveljaviti. Met kladiva V kolikor je Žerjal nestalen in ne-siguren tekmovalec, lahko o Gubrijanu trdimo prav nasprotno. Značilno zanj je lansko leto, ko je stalno metal kladivo skoro 2 metra manj od svojega rekorda. ki ga je postavil v letu 1947. Toda kljub temu je Gubrijan v odločil-nezn momentu na olimpijskih igrah v Londonu — ponovil svoj lanski najboljši rezultat In sigurno osvojil srebrno medaljo. Letos je bil v začetku sezone nekoliko nestalen, v zadnjih nastopih pa se je že ustalil in postavil svoj drugi najboljši rezultat, ter se plasiral na tretje mesto v Evropi. Na svetovni lestvici je na 4. mestu za obema Evropejcema in Amerikancem Fultonom (55.35). SKOK V DALJINO ZENSKE ■ Spomenka Koledin je poleg Marije Radosavljevič nedvomno naša najboljša atletinja, ki se je že lani s svojim odličnim rekordom uvrstila med najboljše skakalke na svetu. Njen letošnji rezultat 5.55, ki je le za 10 cm krajši od njenega rekorda jo uvršča na 5. mesto v Evropi pred vsemi odličnimi Nizozemskimi in Sovjetskimi tekmovalkami. SKOK V VIŠINO ZENSKE Mlada Celjanka Knezova se je tudi z novim rekordom v skoku v višino 1.51 m uvrstila med najboljše v Evropi. Res, da v tej disciplini tablica še ni realna, ker večina najboljših tekmovalk, še ni zabeležilo boljših rezultatov. Poleg teh tekmovalcev, so se med 20 najboljših v Evropi uvrstili še Juvančič in Brnad na lOOm (10.8) na 17. mesto Stefanovič na 5000m (14:52.6) na 16 mesto; Dimitrijevič v troskoku (14.01 metra) na 14 mesto; Krupalija v metu krogle (14.64 m) na 19 mesto; Miler v metu diska (46.03 m) na 20 mesto; Dangublč v metu kopja (64.73 m) na 18 mesto; Radosavljevičeva v metu krogle (12.36 m) na 12 mesto in Der-žkove v metu krogle (12.24 m) na 15 mesto. 1308 rn 3:47.6 Hansenne (Francija) 3:48.2 Rieff (Belgija) 3:48.6 Vernier Jean (Francija) 3:50,2 Mabrouk (Francija) 3:53.0 Strand (Švedska) 3:53.2 ErikSson (Švedska) 3:54.0 Everaet (Belgija) 3:55.0 Ceraj (Jugoslavija) 3:55.0 Vernier Jacques (Francija) 3:55.4 Herman (Belgija) 3000 m '8:05.0 Reiff (Belgija) 8:19.6 Vernier Jean Francija) 8:23.4 Zatopek (CSR) 8:25.4 Makala (Finska) 8:25.8 Koskela (Finska) 8:26.8 Herman (Belgija) 8:30.0 Johansson (Finska) 8:31.2 Ceraj (Jugoslavija) 8:31.8 Segedin (Jugoslavija) 8:32.2 Slijkhuis (Nizozemska) SKOK V VIŠINO 2.00 Paterson (Anglija) 1.97 Thram (Francija) 1.96 Damitio (Francija) 1.95 II jaso v (ZSSR) 1.95 Soetter (Romunija) 1.95 Ahman (Švedska) 1.95 Gudmundsson (Danska) 1.93 Nacke (Nemčija) 1.91 Dimitrijevič (Jugoslavija) 1.91 Sidorenko (ZSSR) MET DISKA 54.02 Toši (Italija) 53.55 Consolini (Italija) 51.61 Žerjal (Jugoslavija) 49.15 Klics (Madžarska) 48.48 Raiča (Romunija) 48.12 Johnsen (Norveška) 48.10 Marktanner (Nemčija) 48.09 Lipp (ZSSR) 48.01 Winker (Švedska) 47.29 Lomovvski (Poljska) MET KLADIVA 58.06 Nemeth (Madžarska) 55.37 Wolf (Nemčija) 55.00 Gubian (Jugoslavija) 54:14 Tadia (Italija) 54.00 I,oderquist (Švedska) 53.64 Kanaki (ZSSR) 52.57 Petika (Madžarska) 52.53 B. Eriksson (Švedska) 52.16 Karlsson (Švedska) 51.88 Toma (Romunija). SKOK V DALJINO 5.92 Gyarmati (Madžarska) 5.82 Brunemann (Nemčija) 5.76’ Kirchhoff (Nemčija) 5.67 Curtet (Francija) 5.55 Koledin (Jugoslavija) 5.51 Sohasc (Madžarska) 5.50 Rohonczi (Madžarska) miti Cudina (ZSSR) 5.43 Knikina (ZSSR) 5.40 Pierrucci (Italija) SKOK V VIŠINO 1.65 Taylor (Anglija) 1.63 Cudiria (ZSSR) 1.60 Ganeker (ZSSR) 1.55 Palmesino (Italija) 1.55 Borodina (ZSSR) 1.51 Janovis (Italija) 1.51 Knez (Jugoslavija) slede tekmovalke z 1.50 m. Liublianski Železničar - prvak Slovenile v odboiki Po lanski formi moške odbojkaške vrste ljubljanskega Železničarja ni nihče računal, da se bo plasirala na kvalifikacijskih tekmah v slovensko ligo, vendar smo bili ugodno presenečeni, ko so odbojkaši Železničarja dosegli 2. mesto 'za Borcem in si tako priborili vstop v slovensko ligo. Ze v prvem srečanju so nale"tell na težkega nasprotnika Krko iz Novega mesta, pa so že to tekmo odločili v svojo korist. Temu uspehu so pridružili še pet zaporednih zmag nad Rudarjem iz Idrije, mariborskima Železničarjem in Kovinarjem, nad Prešernom iz Radovljice in Slovenjgradcem. Tako so sl priborili skupaj ti zmag z 12 točkami ln jim je preostalo odigrati še odločilno tekmo z ljubljanskim Borcem, ki spada trenutno med najboljša slovenska odbojkaška moštva in je uspel celo premagati člana zvezne lige ljubljansko Enotnost. Za to zadnjo tekmo, ki je bila odigrana v sredo na igrišču ob Sercerjevem domu, je vladalo precej zanimanja, tako da se je zbralo na tekmi preko 200 gledalcev, ki so prisostvovali borbeni in tehnično lepi tekmi. Ze prvi niz je pokazal, da se bo razvila zagrizena borba med obema ekipama, ki sta bili precej Izenačeni v igri. Po precej dolgi borbi je prvi set pripadel Železničarju, nekoliko krajši drugi set pa 1e Borec z velikim naskokom odloči! v svojo korist. V tretjem setu sta si obe strani hoteli zagotoviti prednost in s tem tako rekoč tudi končno zmago. Po napeti in lepi igri. v kateri je vsekakor dominiral Skudnik (Borec), se je ta set zaključil z rezultatom 15:12 za Železničarja, nakar je Borec v četrtem setu zopet Izenačil na ,2:2. Zadnji set, ki naj prinese dokončno odločitev, se je začel z nervozno igro obeh moštev, kjer si je Borec kmalu priboril vodstvo, ki pa ga je Železničar ne dolgo za tem prevzel In že vodil z rezultatom 14:10. Pri tem stanju se je situacija večkrat izmenjala. Borec ki je hotel na vsak način prevzeti vodstvo in zmagati, je uspel zmanjšati razliko na 14:13, vendar je končni poen pripadel Železničarju, ki je zmagal z rezultatom 15:13. Vsa tekma je trajala polni 2 uri in jo lahko uvrstimo med najlepše v letošnjem letu odigrane tekme. S to končno zmago 3:2 (15:12. 7:15, 15:12, 5:15, 15:13) si je Železničar zasluženo priboril naslov slovenskega prvaka, kar je vsekakor zasluga vestnega treninga in požrtvovalnosti igralcev, ki so zastopali svoje barve v slovenski ligi. Na tej zadnji tekmi moramo omeniti zelo dobro igro Skudnika (Borec), kt je eden med najboljšimi strelci v odbojki, ter Šumaka od istega društva, med igralci Železničarja pa so prinesli levji delež k tej lepi zmagi Rupnik. Sivka, Gašperšič in Volčič. V okviru slovenske lige je neodigranih še nekaj tekem, ki pa stanja pri vrhu lestvice ne bodo izpremenile. Odbojka-šem Železničarja pa čestitamo nad doseženim uspehom. — Bič Naše atletinje v leto 1949 Ko se Je prvič po vojni I. 1946 sestavljala ženska atletska Iržavna reprezentanca, je bila slika v mnogočem drugačna, ka-tor je danes. Rezultati, ki so jih tekmovalke takrat dosegle, bi fanes že davno ne zadoščali, da bi se uvrstile med najboljše — ned atletske predstavnike, kakor pravimo, ze leto 1947 je pri-teslo velik napredek, posebno pa leto 1948. Vendar so bile ijedro« reprezentance še vedno »stare« tekmovalke in le malo Je lilo novink. Verjetno pa bi že danes Jugoslovanska ženska ekipa zgledala v marsičem drugače, dasi siuo šele v sredi sezone 1949. TEKI Sprinterske proge, 100 in 200 m, so še vedno domena rekorderke Butia Alme, vendar se je razlika med njo in ostalimi že precej zmanjšala. Mlada Petauerjeva ima vse možnosti, da doseže rezultat pod 13 sekund. Pretiran trening in premnoga tekmovanja pa bi ji znala prej škoditi kakor koristiti. Sumakova je na zadnjem tekmovanju dosegla na UK) m rezultat 13,1 sek., kar je lep uspeh. Ima pa še vedno težak tek in »sedi«, kakor pravimo. Njen odriv bi ji omogočil ta rezultat doseči večkrat. Zakaj odriv? Močan odriv omogoča namreč dolg korak in sili telo v najprirodnej.šo držo. kar je pri teku največje važnosti. Mnogi ga dolgo vežbajo, nekaterim pa je prirojen. V teku na 200 m smo na tekmovanju zvezne atletske lige v Ljubljani videli mlado Zagrebčanko Bogičevo. Stara je šele 17 let in je letos prvič videla atletsko stezo. Alma sama je dejala, tla je strašno vzdržljiva in hitra. Njen tek je še trd in neizpiljen — po nepotrebnem troši mnogo sile, a na koncu se ji vendar še ne opaža utrujenost V splošnem pa velja pravilo, da je 200 m poleg teka na 800 m najtežja ženska disciplina in jo dovolimo le odraslim tekmovalkam, oziroma onim, katerim telesni razvoj ta napor dopušča. Isto, a še v večji meri velja za tek na 800 m, kjer vidimo razmeroma mnogo tekmovalk, a le malo jih kaže tisto vztrajnost in vzdržljivost, ki omogoča preteči progo brez izčrpanosti do skrajnosti, kar nikakor ni cilj atletike. Najboljša jugoslovanska tekmovalka je še vedno rekorderka Re-povževa, nevarno pa se ji približuje Zagrebčanka Zadravčeva, in bo morala prva krepko »podrgniti podplate«, če bo hotela obdržati svoj naslov. Zadravčeva teče taktično zelo dobro s sicer še neizpiljenim slogom, a neverjetnim finišem, ki sliči skoraj na sprint, Skoda, da tek na 80 m z zaprekami ne zvabi več tekmovalk. To je ena najlepših atletskih disciplin, ki zahteva sicer mnogo \7ežbanja, ima pa prednost, da je tehnično skoraj do konca lahko uvežbamo v telovadnici, na igrišču pa potem povežemo brzino in vztrajnost s pridobljenim tehničnim znanjem. V Sloveniji še vedno prednjačijo Celjanke s Posinekovo, ki je letos postavila že nov državni rekord s časom 12,6 s. Cas pa bi bil, da sc tudi Ljubljančanke, ki še vedno dremajo v atletiki, skupaj z Mariborčankami (o katerih se malo sliši, odkar Muravsova ne trenira več redno) predramijo, saj Imajo vse možnosti za kvalitetni in množični razvoj v atletiki. Pri tem se nehote spomnimo na mladinke Litije, ki se ped mnogo težjimi okoliščinami počasi uveljavljajo in dosegajo lepe rezultate, kar nam Priča nedavni dvoboj z Železničarjem, katerega so z visokim rezultatom odločile v svojo korist. Kaj je pokazala zvezna odbojkaška liga T, prvem delu prvenstva je bila najuspešnejša vrsta CD J A Partizana Da bi se kvaliteta odbojke v Jugoslaviji še bolj dvignila ter privabila na tekme čim več gledalcev, Je Odbojkaška zveza Jugoslavije odredila, da se tekmovanje moških vrst spremeni v ligaški sistem. Po prvih tekmah, ki su se pričele 30. aprila 1949, smo opazili, da bodo vse tekme zelo zanimive ter borba za mesta zelo ostra. Moštva Partizana, Crvene zvezde. Mladosti (državni prvak 1. 1948), Enotnosti, Poleta, Beograda, Spartaka in Sarajeva so nastopala z najmočnejšimi in najboljšimi igralci ter se ostro borila za najboljša mesta na tabeli. V pasameznih kolih je bilo več presenečenj, ki pa v glavnem niso vplivala na vrstni red tablice, kakor n. pr.: Zmaga Crvene zvezde nad Partizanom ter zmaga Beograda nad Crveno zvezdo, ki je prav zaradi tega poraza zdrknila na tretje mesto. Sedaj pa še nekaj o posameznih moštvih. PARTIZAN je pokazal od vseh moštev najstalnej-šo formo. V moštvu so se najbolj odlikovali dr. Kovačevič. Markovič in Snldatovič. Igralci Partizana so bili v Vsem prvenstvu najpreeiznejši. pokazali so najbolj vigrani sistem igre ter zmagovali z veliko premočjo. SPARTAK se je kljub dveni začetnim porazom zelo popravil v formi ter zasedel v spomladanskem delu prvenstva drugo mesto, kar je vsekakor največji uspeh mladih subotiških odbojkašev. Najboljši v moštvu so Radovanj, Markovič in Budišin. spremenljivo srečo, dočlm se moštvo Sarajeva v pivem delu tekmovanja še ni .znašlo ter je izgubilo vse tekme. V drugem delu ligaškega tekmovanja, ki se bo pričelo septembra, želimo vsem vrstam novih uspehov. Partizan Tablica 7 6 1 19: 5 12 Spartak 7 5 2 18 3 10 Crvena zvez-da 7 5 2 18:11 10 Polet 7 4 3 13:13 8 Mladost 7 3 4 12:15 6 Enotnost 7 3 4 11:15 6 Beograd 7 2 5 11:17 4 Sarajevo 7 0 7 3:21 0 CRVENA ZVEZDA ki igra tudi izredno lepo ter efikasno odbojko, je kot edino moštvo premagalo Partizana ter bilo tudi kot edin' »boljše« moštvo poraženo od domačega rivala »Beograda«. Ima sicer isto število točk kot Spartak. toda slabši količnik ter je zato na tretjem mestu. POLET iz Maribora se je plasiral kot najboljši slovenski predstavnik v ligi na četrto mesto. Z malo več požrtvovalnosti pa bi lahko dosegel še boljši plas-man, predvsem v zadnjih tekmah proti Spartaku in Enotnosti. Stalne spie-membe v moštvu se niso prav dobro obnesle, toda pohvaliti pa moramo vodstvo, da uvaja v moštvo mlade igralce, ki so že ter še bodo pokazali lepe uspehe. Stebri moštva so Vergles, Škof,Tomažič in Čopič. MLADOST lanskoletni prvak, pa nas je s svojo igro, lahko rečemo, v zadnjem času precej presenetila, ker je utrpela kar štiri poraze. Moštvo je bilo z odhodom Straniča k vojakom precej handicapi-rano, kar pa gotovo ni glavni vzrok izredno slabe igre bivšega prvaka. Najboljšo igro v vseh prvenstvenih srečanjih sta predvedla Surkalovič in Fingerhut. ENOTNOST je ix) prikazani igri ter formi zasluženo na šestem mestu. V vseh igrah smo opazili, da moštvo igra vedno slabše. Moštvo je pokazalo le na momente svojo visoko kvaliteto (n. pr. v igri proti mariborskemu Poletu), v vseh ostalih srečanjih pa je igralo izpod forme. Vzrok porazov ter slabih iger ni morda v primeru z drugimi moštvi starost igralcev, temveč je slabost drugega slovenskega Ugaša pomanjkanje borbenosti, prav tako pa tudi požrtvovalnosti ter srčnosti, ki so pri igrah z žogo zelo pomembni faktorji. Priporočamo pa vodstvu Enotnosti, da preizkusi v posameznih tekmah, posebno sedaj v prijateljskih, mlajše moči. V glavnem je bil najboljši v vseh igral Kosec. Ostali, kakor Garibaldi. Weisbaeher, Slanina Itd. pa so igrali slabše kot lani. Na repu tabele pa sta ostala Beograd in Sarajevo. Beograd je igral s KAKO JE S SKOKI Skoki so discipline, kjer smo po vojni skoraj najbolj napredovali. Knezova je z 1.51 m v višino postavila nov državni rekord, na tabeli pa ji sledita Posinekova in Aubelova s 1.45 m, za njima pa večje število skakačic z rezultatom 1.40 m, kar je bil pred dvema letoma že najboljši rezultat. (Lani je bila to znamka, s katera si lahko postal član državne reprezentance!) Isto je pri skoku v daljino, kjer sicnr še vedno daleč prednjači Koledinova, slede pa ji Knezova, Majcenova, Sumakova in Petauerjeva — vse z rezultati preko 5 m. Napredek vidimo, če pomislimo, da so rezultat preko 5 m 1. 1947 (ob koncu sezone!) dosegle le tri tekmovalke in je 480 m pomenil zelo dober rezultat. Danes odloča le še daljina od 5 m dalje, med 5 m in 4.80 m pa je že mnogo tekmovalk, da o onih nad 4.50 m ne govorimo, dasi je bilo 4,50m leta 1946 že lep uspeh. (Dalje) jugoslovanskih atletov Atletska sezona .it- v polnem razmahu. Že v sredini so jnivprečki nekaterih di-seiiplin boljši, k«kor v letu tots.. prekašajo pa vse poa prečke iz letu 1941. Najbolj razveseljiv je napredek naših šprintt rjev. Odlični rezultati Brunda. Jo-vančiča. Suletl u v tč it in Kačiča, na 19« ter fon m so dvignili tudi to zaostalo disciplino. Rezultati omenjenih pa 1-So kon-možnost, tako, da lahko v kratkem pričakujemo nove res"rde na 100 in 2(3) ni, tor \ filafedi 4 109 m. P"Sto..i- nik in Pecelj Imsta s pravilnim treningom gotovo tekla ;md 11 sekund. Tekači im srednje in dolge proge ko zla»i. na umi in IIIIIHI lil postavili rezultate velikih vrednosti. l:»r posebno velja zn oba Cera jeva rfekoi da. Rezultati v& lO.CKK) rn so bili postavljeni na manjših tekmovanjih. Najbolj prijetno pa so presenetili naši metalci. Iicstviee nam pokažejo, da imamo v Jugoslaviji 12 metalcev, ki mečejo kladivo preko 4U metrov in 11 atletov, ki vržejo kopje Ml in več metrov daleč. 10 metalcev diska, ki so kot posamezniki zmožni, da z njihovo tehniko in močjo disk poleti proso 49 metrov. 19 lakih atletov je redkost, tudi v državah, kjer je atletski ši-ort na najvišjem nivoju. Nahajamo se v ea.su, ko se postavljajo najboljši rezultati in rekordi, ki pa po dosedanjih uspehih naših atletov sigurno pridejo. Ki-atiec pomenijo: P — Partizan. CZ = Or ven a zvezda. JZ ~ Jedinstvo Zemun, K = Kladivar. M = Mladost. Sp. = Spar-iak. B — Enotnost, DP Diname Pančevo, Z ~ Z«."ru!i. PO —Proleter ksijek, L = Litija. SL = Sloga-Novi San. SB = slaven - Borovo Dl F Državni institut za literaturo, , n = Železničar - Maribor. MOŠKI IM M 10.8 Juvančič (CZ) Brnad (P) 11.(1 Pecelj (CZ) Račič (P) Posteljnih (JZ) 11.1 Slanac (POl 11.2 Sabolovič IP) Rožman (E) 1U Tnrkalj (Z) Stefanovič (P) Dolenc (E) Matovski (IMF) Kr'ž (UII ) 2611 m 22.1 Juvančič (CZ) 22.3 Račič (P) Sabolovjč (P) 22.7 Brnad (P) 22.8 Stankovič (P) 23.(1 Posteljnih (JZ) 23.2 Relja (M) Tot (Sp.l 23.3 Dolenc (E) 23.4 Rožman (E) 40« m 50.1 Sabolovjč (P) 51.0 Račič (P) Stankovič (Pl Zupančič (K) ltelja IM) 513 Mikuška (Sp.) 51.s Tot (Sp.) 51.1 Bulič (Z) fosič (l)P) 52.3 Radulovič (P) 860 m 1.50.7 Ceraj (P) 1.58.7 Hanc (K) 1.59.3 fosič (DPI 1.59.7 Feri liga (K) Tomič (PO) 1.59.8 Mikučka (Sp.) Olicršek (E) 2.01,2 Vcrhovnik (M) 2.01.4 Petrovič (CZ) 2.01.5 Durič (Z) 1500 m 3.55.0 Cenil (P) 4.00. 1, SmiljkovV (CZ) 4.00. 8 Stefanovič (P) 4.01.0 Štritof (Pl 4.01.8 Mikuška (Sp.) 4.02.1 Hane (KI 4.02.3 Dukič (Z) 4.04.8 Pavlovič (P) 4.05.4 Ilič (CZ) 4.08,0 Mihalič (P) Ostali rezultati v prihodnji številki Polfinalno teSmovanje za Davisov poKal Italija premagala Jugoslavijo 4sl RIM, 10. julija. Danes sta bili v Rimu na stadionu »Foro Italico« odigrani preostali igri posameznikov v polfinalnem srečanju tekmovanja za Davisov pokal Italija : Jugoslavija. V prvi igri sta igrala Marcelo del Bello (Italija) in Josip Balada (Jugoslavija). Zmagal je Italijan del Bello z rezultatom 6:1, 6:3, 7:5. V drugi igri, kjer sta se srečala Dra-gutin Mitič (Jugoslavija) in Canepelle (Italija) pa je zmagal Mitič z rezultatom 6:1, 6:4, 6:3 ter tako dosegel edino točko za Jugoslavijo. Dvoboj Italija—Jugoslavija se je tako končal z zmago italijanske teniške reprezentance z razmeroma visokim rezultatom 4:1. S to zmago je Italija postala prvi finalist evropske cone tekmovanja za Davisov pokal ter se bo srečala v finalu z zmagovalcem dvo- FRANC1JA : MADŽARSKA 2:1 V Budimpešti se je včeraj začel drugi polfinalni dvoboj za prvenstvo evropske cone v tekmovanju za Davisov pokal med teniškima reprezentancama Francije in Madžarske, Včeraj sta bili na sporedu prvi igri posameznikov, danes pa je bila odigrana igra parov. V včerajšnji prvi igri je Asboth (Madžarska) premagal Bernarda (Francija) s 3:6, 6:0, 6:0, 6:3. V drugi igri pa je Francoz Abdesselam premagal Madžara Stolpci s 6:1, 6:3, 6:8, 6:8, 8:6. V današnji igri parov pa sta Francoza Bernard in Bolelli premagala madžarski par Asboth - Feher s 6:1, 6:2, 6:3. Zmagovalec tega srečanja bo postal drugi finalist evropske cone tekmovanja za Davisov pokal ter se bo srečal konec julija v finalu z Italijo, ki je boja Francija : Madžarska, ki bo jutri pravkar premagala Jugoslavijo z ne- zaključen v Budimpešti. zultatom 4:1. Ostali nedeljski dogodki Dinamo : Racing (Bruselj) 3:3 ZAGREB, 10. jul. Nad 20.000 gledal-cev je prisostvovalo prvemu nastopu belgijskega moštva Racing iz Bruslja v Jugoslaviji. Splošno se je pričakovalo, da bo Dinamo dal dobro igro in Sigurno zmagal, saj je Racing šele na 10. mestu belgijske lige. Toda Dinamo je dal danes eno svojih najslabših iger in le malo je manjkalo, da ni tekme izgubil. Zadovoljil ni niti en igralec Dinama. Belgijski igralci so igrali požrtvovalno, enostavno in dobro. Od začetka do kraja so se zelo potrudili in so vzdržali oster tempo. Za časa tekme je deževalo, kar je nekoliko oviralo normalni potek igre. Gole so dali za Dinamo Wolfl 2, enega iz enajstmetrovke in Benko enega, za Raeing pa Wanse Wewer, Dewin in Coenen. Tekmo je sodil Podubski iz Zagreba. Nadaljevanje s 1. strani turno šibke predele, kot so Pripiorska, Dolenjska in Prekmurje, bomo pridobili pogoje, da lahko v najkrajšem čaru dosežemo nivo drugih republik. Po vsem tem je popolnoma jasno, da po pri n,ag vsi pogoji za razvoj vrhunskega nogometa. Kritično pregledano, slovenski nogomet doslej ni mogel uspeti zaradi naših slabosti, katerih nismo mogli dovolj hitro ugotavljati in pravočasno odpravljati. Najbolj značilen pojav v nogometu so nepravi ljudje, ki so se uk peli zasidrati v upravah nogometnih društev in klubov in s svojo staro miselnostjo še vedno škodujejo liniji pravilnega razvoja nogometa. Poleg tega razvijajo škodljivo klubaštvo in ozkost v nogometu. Na drugi strani na imajo opravka še s starimi igrači, ki s svojo bolestno ambicijo in podedovanim nepravilnim nastrojeniem dušijo mlajšo okolico, katera je večji del sproščena. stare miselnosti, podkupovanja in drugih osebnih koristi, katere pr j posameznih nogometaših starega kova še vedno pronicajo. Nezdravo klubaštvo v našem nogometu se danes še pojavlja v raznih oblikah na škodo množičnega in kvalitetnega razvoja, škodljivo je gledanje gotovih sodnikov, kateri zaradi kluba-ški,h nastrojeni vrše izpade na. rovaš drugih društev. Nepravilni odnosi posameznih predstavnikov na raznih no. nometnih prireditvah do ostalih klubov. še podžigajo in zastrupljajo pravilne športne odnose na igriščih in z nepravilnimi gestami čestokrat stremijo za tem. da. onemogočijo uspehe ostalih društev. Vsa. ta. ožina in nezdrava ambicija, zavirajo pravilen razvoj kvalitete našega nogometa, kakor tudi pomoči. katero bi moral; nuditi funkcionarji posameznih društev pri podpiranju in sodelovanju meri seboj v kvalitetnem in kvantitetoem smislu. Na podlagi omenjenih dejstev, napak in izkrivljanja linije slovenskega, nogometa, podaja plenum Nogometne zveze Slovenije sledeče zaključke v nftdaljnje uspešno delo. 1. Vsi nogometni odbori kakor tudi vedstva klubov in sekcij se morajo očistiti vseh nezdravih elementov, ki s svojim sovražnim delom ovirajo zdrav razvoj slovenskega nogometa. Kakor na vseh področjih, tako tudi v nogometu morajo naše športnike vzgajati ljudje, ki so poleg strokovnega znanja tudi politično-kulturno razgledani. V stalni borbi proti škodljivim, kakor tudi proti vsem slabim pojavom moramo iskati izdatne pomoči pri naših množičnih organizacijah %a. dosego in dvig splošnega nivoja v nogometu je potrebno vnesti več vzgoj. hega, dela.rin za Sportno-političn.a predavanja. iskati pomoči pri Oblastnih ali okrajnih komi tet ih. 2. Plenum _ nogometne zveze Slovenije ugotavlja, da se mora nogomet še bolj množično razviti. Novi klubi in sekcije se morajo ustanavljati predvsem na Primorskem, Dolenjskem in v Prekmurju. Prav tako moramo Izvršiti registracijo, utrditi vodstva sekcij in klubov in formirati po novi upravni razdelitvi oblastne nogometne odbore. 3. V cilju, da dosežemo tudi porast kvalitete slovenskega nogometa, se bo reorganiziralo tudi dosedanje prvenstveno tekmovanje in se dalo poudarka. tekmovanju sindikalnih in vaških fizkulturnih aktivov kot osnovne množičnosti. Po oblasteh bodo osnovane oblastne nogometne lige z odgovarjajočim številom tekmujočih, nižje razrede pa tvorijo grupe več okrajev skupaj. V eni kvalitetni republiški ligi bo tekmovalo 12 najboljših moštev, v kater<= je vključen tudi predstavnik STO-ja. kvalitetno republiško ligo z 12 moštvi pridejo vsi predstavniki bivše I. slovenske lige in sicer: železničar (Lj.), Rudar, Branik, železničar (Mrb). Korotan. Nafta.’ Sobota,« Kladi var; prvoplasirana, iz II. slovenske lige. Gorica in Jadran : predstavnik STO-ja Koper: 12. moštvo pa. bo zmagovalec iz kvalifikacijskih tekem. Kvalifikacijske tekme igrajo vsi preostali iz II. slovenske lige: Proletarec, Zagorje. Železničar (Postojna). Tekstilec (Tržič). Gregorčič (Jesenice), Ločan (Škofja Loka) in zmagovalci con Miličnik (Lj.). Volga (Solkan). Prešeren fRadovljica), Bratstvo (Hrastni), Drava (Ptuj). Za našega pfedstavnika v zvezni ligi bomo poskrbeli za potrebno ojačen j e. da bo v stanju -čimbolj renrezenttrati slovenski nogomet. V tej zvezi morajo pokazati vse uprave nogometnih klubov in sekcij, knlcor tudi po edini igralci vse razumevanje. V?i registrirani klubi in sekcije so dolžni, da se udeleže tekmovanja za Titov cup. Veliko več moramo napraviti za dvig nogometa med mladino Zato _ se za prihodnje leto uvede mladinska liga z desetimi predstavniki. 4. V?i nogometni, klubi in sekcije so dolžni na skupnih sestankih temeljito proučiti to resolucijo. Plenum NZS, Stran f Drava : Železničar (Šempeter na Krasu) 8:0 (i:0) Ptuj, 10. jul. V okviru turneje po Sloveniji je danes moštvo Železničarja iz Šempetra na Krasu gostovalo v Ptuju, kjer je odigralo prijateljsko nogometno tekmo z domačo Dravo. Gostje so sicer pokazali tehnično lepo igro, vendar pa niso bili kos hitri in efektni igri prvaka mariborskega okrožja, ki je zmagal z visokim rezultatom 8:0 (1:0). Zanimivemu srečanju je prisostvovalo okoli 1000 gledalcev. Koser. Branik : Drava 4:2 (2:2) Maribor, 10. jul. V četrtek je bila odigrana povratna nogometna tekma med Branikom in Dravo. Po začetni enakovredni igri je v drugem polčasu Branik prišel v vodstvo in zmagal z rezultatom 4:2 (2:2). Sodil je z napakami Božičev iz Maribora. Koser. Pionirsko nogometno prvenstvo mariborskega okrežj a Maribor, 10. jul. Danes je bila odigrana nogometna prvenstvena tekma med pionirskima moštvoma Branika in Drave. Boljše moštvo Maribora je zasluženo zmagalo s tesnim rezultatom 1:0 (0:0). Koser. TD Sldvenjgradec na 2. mestu slovenske odbojkaške lige Slovenjgradec, 10. jul. Danes bi se morala odigrati prvenstvena tekma v odbojki med TD Slovenjgradcem in Borcem iz Ljubljane, Polet pa ni nastopil in je prepustil tekmo Siovenj-gradcu 3:0 w. o. Zatem je bila odigrana med obema moštvoma prijateljska tekma, ki se je končala z zmago Borca 3:2 (10:15, 15:7, 11:15, 15:9, 15:6). Kljub slabemu vremenu je prisostvovalo tekmi okrog 150 gledalcev. Sodil je Šinkovec iz Ljubljane. Cajnko. ZfTtm timi®1 PARTIZANSKI MARS — PRVA IZBIRA Na dvorišču v Litiji je telovadna ura. Skupina dijakov in dijakinj prvega razreda čaka na znak profesorja, da začne partizansko hojo, ki bo po. kazala naravne sposobnosti posameznikov . Na oknih šole novo skupino radovedno ogledu jele starejši letniki in nekaj profesorjev, ki so so v zadnjih letih zelo navdušili za fizkulturo. Na znak piščalke je prva skupina začela s tekom. 20 m teka 20 m hitre hoje. Oko prof. Bitenca, ki danes vzgaja nov kader atletov na. gimnaziji v Litiji. pazljivo spremlja' vsak gib tekmovalcev. že po prvih urah takega treninga, profesor približno ve. kdo od mladincev in mladink ima naravne pogoje za tek, čigav telesni razvoj, drža. mišičevje ali druge lastnosti dajejo pogoje za uspehe v drugih panogah. Tako se vrši izbira tistih, ki so pokazali nadpovprečne rezultate In trening z njimi se potem nadaljuje posamezno. Izbira se vrši v šoli, telovadnici. na igrišču, na izletih —• oko profesorja Bitenca povsod budno spremlja mladino in odkriva novP talente. Skupni treningi razvijajo veselje in ljubezen do fizkulturo. ŠAH Turnirja prvokategornikov v Ohridu in Kumanovu Po končanih republiških turnirjih sta se te dni začela v Ohridu in Kumanovu turnirja prvokategornikov za državno šahovsko prvenstvo za leto 19-49. Na turnirju v Ohridu sodelujejo predstavniki vseh republik izvzemši Orne gore. Igralci so razporejeni v naslednjem vrstnem redu: Sabadoš (Srbija), Sacer (JA), Pelva (Vojvodina), Kukinski (Makedonija), Timet (Hrvat-ska), Jovanovič, Savič (Sr). Miholič (II). Bajec (Slovenija)'. Ježev (Make-donim), Fidler (BiH). Krivec LSI.) Kržišnik (Si), Komororni, Djuraševič (Sr). Stanje po VII. kolu: Savič in Mikolič 5 In pol (1), Krivec, Sacer, Timet 4 točke itd. Martina Pustinek, prvakinja v teku na 100 in 60 m NAJMLAJSIM — NAJVEČ POZORNOSTI! Največja pozornost se mora posvetiti najmlajšim iz prvih razredov *— pravi tov. Bitenc. V šolah velikih mest se ravno pri tem posveča premalo pažnje. že v samem začetku se razvija smisel in veselje do fizkulture. Vzgojitelj mora biti vztrajen pedagog mora razumeti slabosti in hibe posameznikov in jih vskladiti s svojim delom. Veliko število mladih talentov gre mi-mo nas neopazno, se ne razvija p ra-Vilno in se kasneje izgubi. Za kvalitetni dvig nagega športa je to velika škoda. Na igrišču ob Savi se mladi litijski atleti zbirajo dvakrat tedensko. Ves šolski aktiv redno prihaja in težko jih spraviš z igrišča. V prejšnjih letih takega zanimanja ni bilo. REKVIZITI — Kako bomo mi tekmoval; ir> "dosegali v borbi z mladino Ljubljane, Maribora ali Celja uspehe? Mladina velikih mest ima večj'e možnosti razvoja in dosega rezultate, katerim mi nismo kos, — so govorili mladi atleti Litije. Kje imamo rekvizite? Z rekviziti j6 bilo res težko. Mladinci so tekli bosi, z eno palico so skakali vsi po vrsti in če se je zlo- nasledn.il igralci: Sušnik (Slovenija). Krznarič (II), Levačič (Sl), Bevič (H), Benedičič (Sl). Boganovič in Ko-iak (BiH), Kovačič (H), Boškovič (Vo.iv.) Mohorčič (JA), Muzlovič (Sl) Cisar (Sl) in Zalevski (Makedonija) in Atanackovič (Vojvodina) Po VI. kolu vodi Sušnik s 5 točkami pred Krznaričem in Levačičem 4 in pol, Bevičem in Benedičičem 4, Bogda. novičem in Kovačičem 3 in pol Bo-škovičem 2 in pol (1). Mohorčičem 2 . ln P°'. Muzlovičem 2. Cisar jem in Za-Na turnirju v Kumanovu sodelujejo levskim 1 in pol, Atanackovičem 1 j'1 sk»«l ameriški črnec BrOwn v da- n = H s , Lij1', da 'le četrtem n človeku na svetu, uspelo skočiti S, • Marsikdo se bo vprašal, alj je sploh mogoče leteti po zraku ; nc da_ hi se prej dotaknil ali ponovno odbil c d la!? Nedvomno inJ8 ?*liaj Posebnega ln ga more doseči samo človek izrednih sno- Irnonoiti y?TU,° 'L* zaol-i slučaj, da so dosegli skoke nad S m deje j samo fiJčnP»1del.enpie,'„?1Čemer se "-0trJ",i<' mnenje, da imajo zaradi svoj« mluTše črkami OWENS 8,l:s rn (1. 193.1) PKACOOK S,lll. m (i. 1935) STEKLE 8,08 m (I. 1947) BROWN 8,112 lil (1. 1949). '{* se,svetovni rekord v tej disciplini še izboljšal, če bi se bila tekma za najboljši rezultat med Chvensom in ni ero vi m 1. 1936 najnevarnejšim nasprotnikom -'tako v tekih kot skokih'-'Peac^kom ali no nase Pavom, joda Peacock »Pav« se je poškodoval jn ie moral atletiko pustih, ‘f o ^a ic O^ens brez tejav osvoj« tri olimpijska prven. Nadaljevanje s 1. strani. 200 m prsno ženske: 1. Ivnik (Pol) 3:32.4, 2. Bradic (Pol) 3:53.0,3. Mežnar (Pr) 4:08.0. 100 m hrbtno moški: 1. Nikolič (Pr) 1:20.4, 2. Pavlovič (Pr) 1:24.7, 3. Kancler (Pol) 1:29.7. 100 m prosto ženske: 1. Nikolič (Pr) 1:32.4, 2. Sajko (Pol) 1:39.4, 3. Nadja-rev (Pr) 1:41.0. 4X200 m prosto moški: 1. Proleter (Kiburski, Nikolič, Solodo, Mihajlov) 10:58. 2. Polet (Tušek, Košenina, Kancler, Brandner) 11:17. Najlepša borba celega dvoboja je bila štafeta 3X100 m mešano za ženske, ki je odločala o končnem izidu tekmovanja. Dekleta Poleta so v krasnem stilu premagale nasprotnice in tako prinesle zmago svojemu društvu. 1. Polet (Vauhnik, Ivnik, Ribič) 5:09.6; 2. Proleter (Nikolič, Mežnar, Nadjarev) 5:13.8. Končno stanje točk dvoboja: Polet 70, Proleter 67 točk. Moštvi obeh društev sta oba dneva odigrali vvaterpolo tekmi, ki sta se končali z rezultatom 11:0, 12:1 za Zrenjanin. Kancler, Kanclar in Brandner imata med moškimi največ zaslug za zmago »Poleta« M6 metra.86861 olimpiiskih israh L »36 ponovno skok nad Vm, i,j sicer I)„MlnstLiL9 {i01?1,1,1 12 !efv"6. ,!a ,?« kdo samo približal tej daljini. močmi 7rihli Ji ' 'i,.1"''-1, kl 'V' 1iotrd1.1 možnost takega rezultata in se niocno približal svetovnemu rekordu, m 1)a inoirei izholišai Srrlai ir» na vrst, «row„, da pokaže, če je Owens v sL“ki" v daljino »‘‘'vedno-ne-premaKljjv Al, mn ho uspelo? Kaj mora izboljšati, ,|* premaga Owensa uealdivenV^110 vodl^° I>0 tal)e*ah svetovnih rekorderjev, čeprav je že dolgo Največja Owensoys odlika kot skakalca v daljino je bila niea-ma lllfrtinn’ lzbxTIj1”1 p0les sko6a V daljino tudi svetovni rekord v Jeku "«}**. "\ T -L1- I1t'1vom,no pa ie *««». 1» -i« imel izredno odrivno sposob-Jiifnr, skoka, čeprav ne vemo, koliko je lahko največ skSčfl v 41SU10, Bit, hitrejši od Owensa, novemu svetovnemu rekorderju verieino ne bo uspelo, saj človekove možnosti v hitrosti niso dosti večie od Owen sovega svetovnega rekorda v teku „* 1(1(1 m, čeprav ga je doseglo že n^kai li6 MVi,N/>|le< i”,J" proseči. Jz tega izhaja, da bo moral biti tisti' U hi hotel izboljšati rekord, v prvi vrsti prožnejši od O w e i ’ sa m vsaj enako hiter kakor on, če predpostavljamo0 da ho imel tudi vse ostale lastnosti, ki jih ,»cra imeti Svetovni rekordi"’ to le” sposobnost popolne konentracije, popolen slog skakanja, mirne živec dobro zalet,šce, idealno vreme ln podobno, kar vpliva ria rezultat Le v r^ilaUino1 Ill6rU lahko Pričakujemo izboljšanje svetovnega rekorda v" skoku Mednarodne špertoe vesti V Mexico-Cityju je bilo prvo kolo ameriške cone v Davis cupu. Mexica, je zmagala nad Kubo s 5 :0 in se tako plasirala v drugo kolo, kjer se bo sestaja z zmagovalcem srečanja. Avstralija : Kanada, ki bo od 26. do 23. julija v Montrealu. Pred kratkim je bilo v Moskvi srečanje plavalnih reprezentanc Češkoslovaške in SSSR. Srečanje se ie končalo z zmago sovjetskih piavačev z rezultatom 75:59. Na tekmovanju je bilo postavljenih nekaj novih rekordov, med njimi tudi pet češkoslovaških. Rezultati so naslednji: 160 m prosto: i, D'šapi (ZSSR) 58.3, 2. Marik (C-SR) 59,4 (nov češkoslovaški rekord); 100 metrov hrbtno: Krjukov (ZSSR) 1:35.8: 160 metrov prsno: Meškov (ZSSR) 1:97,5; 4X290 m: 1. ZSSR z moštvom Uša&cv, Meškov, Libel, Giadilin 9:03,5 (nov sovjetski rekord), 2. CSR 9:22.8 (nov češkoslovaški rekord, Marik je kot prvi plavalec postavil nov rekord s 2:16.2): 290 m ursno: Komade! (CSR) 2:45.6 (nov češkoslovaški rekord). Na 100 m prosto za ženske je zmaga!?, "basi! jeva (ZSSR) s 1:10.0 pred Betčva-rovsko (CSR) 1:15.0, medtem ko je na 200 m prsno Cehoslovakinia Prašilo-va postavila nov rekord z rezultatom 3:06,8. Nov madžarski rekord v skoku s palico je postavil v Budimpešti Hom-monay z rezultatom 4,1.4 m in tako popravil svoj nedavno dosežen rezultat še za 2 cm. Ob priliki tradicionalnega atletskega srečanja Leningrad : reprezentanca Estonije, ki jo bilo v Leningradu, je Ileino Lipp v metu krogle postavil najboljši evropski rezultat v tej sezoni z metom 16.04 m. Disk je vrgel Lipp 48.49 m. V Nagy Kanlzsi je na atletskem srečanju ženskih reprezentanc Avstrije in Madžarske zmagala Madžarska s 55,5 : 43.5 točkami. Doseženi so bili mm7 nji rezultati: 100 m Lohasz (M) 12.1 (nov madžarski rekord); 289n, Egri (M) 26.0; skok v višino Gvarmatl (M) in Steinegger (A) 1.54 m; skok v daljino Lohasz (M) 5.38 m; met kršile Schlager (A) 11.29 m: inet disk? degger (A) 42.52 m (nov avstrijski rekord); met kopja Rohnim? (M) 42.25 m (nov madžarski rekord); 4X!6f> m Madžarska 49.2 (rekord), 2. Avstrija 51.7 m. Na atletskem urvenstvu Češkoslovaške so bili doseženi naslednji rezultati: Moški: 100m: Horčič 10.8, "81 m: Horčič 22.1, 400 m: Rek 50.9. 869 m: VVinter 1:56.5, 1509 m: Švajger 4:92.5, 5000 m: Roudny 15:22.2, 110 m z zaprekami: Tošnar 14.9 (nov rekord), 400 m zzaprekami: Tošnar 56.1, 3900 m 2 prekatni: Slaviček 9:38.6, skok v daljino: Fikejz 7,23 m, skok v višino: Ma-tys 1.85 m, troskok: Jon 13.87 m, met krogle: Kalina 15.24 m, met diska: Mutira 44.03 m, met kladiva: Dadalc 48.65 metra, met kopja: Kiesewstter 58.53 ra, Zenske : 100 m? Sicnerava 12.4, 2(19 metrov: Hykiova 27,5, 800 ra: Matesova 2:39.0, 89 m z zaprekami: Vrskova 12.7 skok v daljino: Sicnerova 5.22. skok v višino: Modrakova 1.48 m, met jtop.ia: Zatopekova 40.20 m. met krogle Komar-kova 12.59 m, met diska: 'Ljungrova 38.31 m, Nasl|v swef«miesja pr-wa=« ka ni priznan čprsssa! EZZARD CHARLES SLEDI JOE LU1S-U G h i c a g o. V ringu Comiskey Ps-rk stadione, kjer si je pred 12 leti pr#;, boril Joe Lnis naslov svetovnega prvaka v težki kategoriji, ko je porazil Jim Brad doc ka, si je te dni priboril naslov prvaka Ezzerd Charles, ko j? po točkah premagal Joe Walcotta. Kljub tenu pa je Charles sedaj kralj »brez krone", kakor to imenujejo. Naslov svetovnega pirvaka n a iv reč nočejo priznati črncu niti atletska komisija v Ncw Vovku, niti iiiteriiaeionalna evrop; ka federarv To opravičujejo z izgovorom, el* ‘m-m;7 k a iti »na strani« Charles??, mne- nja je tudi amerikanska Boksarska zveza. (NBA), kateri je bil predložen pr odlog za priznanje, samo da ne bi pr;5]a navskriž z interesi ameriških organizatorjev boksarskih dvobojev za svetovno prvenstvo v težki kategoriji. Odkar :2 Joe Luis zapustil ring, imajo oni popolnoma proste roke. iany, O. ¥aS8es*e?f in ameriški plavalci h s da nastopili preti Japensean Mnogim turnejam francoskih in ameriških tekmovalcev še ni konec. Z novim sprejetjem Japonske v FINA (internacionalna plavalna Zveza) se je odprla 'možnost tekmovanja tudi na Daljnem vzhodu. Američanom in Francozom je to zelo po godu in v mfdelra se bodo pomerili njih najboljši plavalci Jany in Vallerey z najbolj znanimi japonskimi plavalci, katerih najopu-larnejši zastopnik je Furuhasiii, ki je izrazil zadovoljstvo nad tem. da se jim nudi prilika dokazati pred Svetom moč japonskega plavalnega športa. Enotnost pred zvezno plavalno ligo Han jo deževen. Zaprta vhodna vrata kopališča še z daleč ne opo-o!ai?/ivi"*1 '"in*,'-e 7 kopališču kakršno koli živo bitje. Toda najbolj marljivi prihajajo tudi ob drz.io. Ni zvezan samo s priletnim plavalni da