[ Velika nagradna akcija Štajerskega tednika ] /vv «J— ticem MU iMjo/m - mu Poiščite kupon v časopisu. J ^tfzggltèfia, v se 53 dni Perutnina Ptuj 110 YEARS •S maraton 2015 Staro mestno jedro PTUJ / www.poiimaraton.si Podravje Poljčane • Vrtec dobitnik Plečnikove nagrade O Stran 7 Ptuj, torek, 21. aprila 2015 letnik LXVIII • št. 31 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89,8° 98,2-10473 www.radio-pl-uj.si DANES PRILOGA Podravje • Nepravilnosti pri obračunu storitev ravnanja z odpadki tudi na Ormoškem nr/ro) Politika Podravje • Haloze so tudi državni problem O Strani 6 in 7 Aktualno Benedikt • Brez sanacije nevarnega cestnega odseka v Štajngrovi O Stran 4 Šport Nogomet • Športni park ni več »trdnjava« O Stran 11 Motokros • Gajser v Italiji do premierne zmage O Stran 11 Nadzor nad oblikovanjem cen komunalnih storitev in izvajanjem gospodarskih javnih S služb je slab. Potrjevanje cen je v pristojnosti občin (občinskih svetov). Ker se v strukturo cene nihče ne poglobi, ali pa redko kdo, lahko izvajalci komunalnih storitev s cenami manipulirajo po mili volji. Posebna postavka na ptujski položnici »Cero Gajke« je že ^ doživela sodni epilog, uporabnikom je bila zaračunana neupravičeno. Na nogah so zdaj tudi Ormožani. Zahtevali bodo povračilo preveč plačanih storitev. O Strani 2 in 3 Foto: Črtomir Goznik Ptuj: Ko bela zdravniška halja izgublja ugled ... O Stran 32 Ormož: Je bil v Mihovcih v javni razgrnitvi vrisan podvoz? O Strani 4 in 5 i Podravje: 755 vpisnih mest v srednje sole, a le 419 prijav O Strani 2 in 4 Hajdina: Cestnik toži devet svojih svetniških/" kolegov O Stranit4Jinl5 Slovenija^ Bo država* /pa vojakom povrnila 15 milijonov evrov? O Strani 8 in 9 ■ - 'i ffl 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 14. aprila 2015 Ormož • Zahtevali bodo povrnitev domnevno previsoko obračunanih cen za smeti Ali na področju gospodarskih javnih Nedavno smo poročali o sodnem epilogu o neupravičeno zaračunanih stroških za investicijo Cero Gajke, ki sta jih uporabnikom v prete- ■■ klosti zaračunavala izvajalca gospodarske javne službe (GJS) na ptujskem območju. Posebni dodatek za pridobivanje novega odlagališča 2 \ so plačevali oziroma ga še plačujejo tudi na ormoškem koncu. Kot pravi nekdanji ormoški župan Vili Trofenik, naj bi se lumparije na področju zaračunavanja cen za storitve ravnanja s komunalnimi odpadki dogajale tudi na Ormoškem. Trofenik opozarja na nenamensko porabo najemnin za infrastrukturo, namenjeno izvajanju GJS, ki jo skozi ceno plačujejo uporabniki storitev in se odvaja v občinski proračun. Nadalje poudarja, da so cene storitev GJS ravnanja s komunalnimi odpadki previsoke, storitev obdelave (sortiranja) mešanih komunalnih odpadkov pa da naj se sploh ne bi izvajala. Pa čeprav je občanom na položnici zaračunana v znesku 1,24 evra mesečno (120-litrska posoda). »Kamioni pripeljejo smeti na odlagališče, jih stehtajo, stresejo na depo, povaljajo oziroma poteptajo. V skladu z Uvodnik okoljevarstvenim dovoljenjem ARSO bi morali odpadke stre-sti na ploščad, jih pregledati, odbrati nedovoljene vsebine, odpreti vsako vrečko ... To se ne izvaja, je pa uporabnikom zaračunano. Letni priznani strošek te dejavnosti, ki jo seveda plačajo uporabniki, je med 90.000 in 100.000 evrov. Gre za neupravičeni prihodek koncesionarja za delo, ki ga ne opravlja. Občina nadzora nad načinom izvedbe GJS kot tudi finančnega nadzora ne opravlja,« trdi Trofenik. Podobno kot na Ptujskem, kjer se je plačevala investicija Cero Gajke, se namenska sredstva za investicijo v odlagališče (kasneje domnevno neupravičeno preimenovana v sredstva za sanacijo odlagališča) obračunavajo tudi na Ormoškem. »Iz tega naslova je bilo v letu Je to res še šport? Šport je po Slovarju slovenskega knjižnega jezika opisan kot »po ustaljenih pravilih izvajana telesna dejavnost za krepitev telesne zmogljivosti, tekmovanje, razvedrilo«. Nekateri se z njim ukvarjajo iz veselja, drugi za denar (o, nekateri športniki so dobro plačani, že pretirano za »normalnega« državljana), tretji ga spremljajo kot gledalci, spet nekateri pa niti to ne. Kot občasni športni gledalec pričakujem od športa užitek v spremljanju dogajanja, ko moč in spretnost enega tekmovalca pripelje do njegove zmage. Eden hitreje teče, drugi višje skoči, tretji natančneje strelja, četrti v skupini brcajo ali mečejo žogo uspešneje kot druga skupina... Cel kup možnosti za to, da se z nekom pomerimo in ugotovimo, koliko smo boljši. Na vse to pomislim, ko mi kdo omeni šport. Nikoli pa ne pomislim, da bi bil cilj športnika nasprotnika telesno onesposobiti. Vem, da se bom z naslednjimi besedami marsikomu zameril, ampak potem pač zamahnite z roko in kot moj prijatelj Fre-di pomislite: »Eh, Jože je za tamburico, ne za šport!« Zame to, da te z nekom zaprejo v ograjo 6 x 6 metrov in pričakujejo, da ga tako dolgo tepeš, da omaga, ni šport; da človeka tako močno udarjaš v glavo, da se onesvesti, ne more biti športni dosežek (in potem šte-ješ do deset, da se prepričaš, ali je čisto zares nesposoben vstati in dobiti še kak udarec); da ga tolikokrat naciljaš na eno in isto občutljivo mesto nad očesom, da zakrvavi in zato nič več ne vidi - hvala lepa. Pa če to počne -brez zamere - simpatikus ali antipatikus. Vam je ob zadnjem dvoboju našega boksarskega asa res bila všeč vsa tista kri? Od prve do zadnje runde in ves čas vmes? Ne, šport v mojih očeh ne more biti tak. Pa tudi če boks proglašajo za plemenito veščino. Oprostite -najbrž so za cesarja Nerona bile gladiatorske igre najljubši šport; nekoč v daljni prihodnosti pa bodo prebivalce Kapitola najbolj navduševale igre lakote (o čemer govori istoimenski film). Kakšen je cilj in rezultat pri prvih in drugih igrah, pa najbrž veste. Jože Šmigoc 2014 v občinski proračun odvedenih 683.000 evrov, od leta 2004 pa skupno dobre tri milijone evrov. Ta tako imenovana namenska sredstva se uporabnikom od 1. maja 2013 neupravičeno in prikrito zaračunavajo pri postavki odlaganja odpadkov,« poudarja Trofenik in dodaja, da je bil občinski svet pri potrjevanju elaborata zaveden. V elaboratu naj bi manjkali bistveni podatki, ki utemeljujejo predlagane cene. »Zaradi previsokih cen storitev koncesionar ustvarja presežek prihodkov nad odhodki (dobiček) in ga na podlagi nezakonitih sklepov občinskega sveta odvaja v občinski proračun v nasprotju z veljavnimi predpisi. V skladu s predpisi bi namreč moral kon-cesionar morebitne presežke ali primanjkljaje iz naslova GJS poračunati v naslednjem obračunskem obdobju.« Presežki se ustvarjajo na škodo občanov oziroma uporabnikov storitev. Bili naj bi tudi precej višji od uradno prikazanih, a da se jih domnevno umetno znižuje. Trofenik je izračunal, da naj bi se na odlagališču Dobrava letno iz ormoškega območja odložilo okrog tisoč ton smeti, cena za uporabnike pa je slonela na predpostavki, da se jih je odlagalo tri tisoč ton. Prikrivanje podatkov o odloženih količinah naj bi bil po Trofenikovem mnenju tudi razlog za nepopolni elaborat. Glede na to, da se na odlagališču Dobrava odlagajo odpadki iz številnih koncev Slovenije, s čimer se seveda ustvarjajo lepi prihodki, je nekdanji ormoški župan prepričan, da bi morala biti storitev odlaganja za obča- ne na območju upravne enote Ormož brezplačna. Mojca Zemljarič Koncesije za opravljanje različnih gospodarskih javnih služb v občini Ormož so se v večini iztekle v obdobju zadnjih dveh mandatov. Trofenik pravi, da občinsko vodstvo v nobenem izmed teh primerov razpisov za nove koncesije ni pripravilo, kot tudi ne razpisov za morebitno podaljšanje obstoječih koncesij. »Z javnim natečajem bi bilo treba preveriti cene storitev in usposobljenost koncesionarja. Koncesijske pogodbe se brez javnih razpisov podaljšujejo z istimi izvajalci. Problem ni samo v nezakonitosti postopka. Problem je vprašanje ustreznosti cen storitev, ki jih plačujemo občani. Gre pa tudi za nedovoljeno omogočanje pridobivanja dohodka mimo tržne konkurence oziroma zagotavljanja privilegijev določenim koncesionarjem, kar ustreza definiciji korupcije,« pravi Trofenik. Podravje • Manj prijav kot razpisanih mest 755 prostih mest, a le 419 prij Po objavi stanja prijav za vpis v srednje šole v podravski regiji je postalo jasno, da bodo imeli v prihodnjem šolskem žav s sestavljanjem oddelkov. Prijav je namreč skoraj povsod manj, kot je predvideno število novincev, zaradi vseh programov ne bodo izvajali. Predvideno Razlika med Šola število prostih mest Število prijav prijavami in razpoložljivimi mesti Gimnazija Ptuj 130 125 -5 Biotehniška šola Ptuj 150 47 -103 Ekonomska šola Ptuj 110 56 -54 Elektro in računalniš- 164 94 -70 ka šola Ptuj Strojna šola Ptuj 200 97 -103 Gimnazija Ormož 84 28 -60 Upad števila osnovnošolcev, ki zaključujejo šolanje, se pozna tudi pri vpisu v ptujske srednje šole. 9. aprila je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport objavilo informacijo o stanju prijav za vpis v srednje šole za šolsko leto 2015/2016. Sodeč po tem je število prijavljenih kandidatov, ki bi želeli šolanje nadaljevati na kateri izmed petih ptujskih srednjih šol, 419, medtem ko je bilo razpisanih prostih mest bistveno več, in sicer 755. Od tega je največ prijavljenih v gimnazijska programa, in sicer 125. Na razpisanih 112 mest gimnazije je prispelo 106 prijav, in še 19 za športni program (razpisanih 18 mest). S 97 prispelimi prijavami je na drugem mestu po zanimanju med bodočimi dijaki Strojna šola Ptuj, ki pa kljub temu beleži bistveno manj prijav, kot je bilo razpisanih mest. Predvidenih je bilo namreč kar 200 prostih mest. Edina programa, kjer je interes dijakov večji od števila predvidenih mest, sta strojni tehnik in avtoserviser. Slovenija • Nadzor nad bolniškimi o Ko v času bolniš V lanskem letu je bil opravljen nadzor pri 2.108 zavaro pridobitnega dela v času bolniškega dopusta ter Lani je bil opravljen nadzor pri 2.108 zavarovancih, najpogosteje pri delavcih (65,5 %), nato samozaposlenih (27,7 %), kmetih (6 %) in zavarovancih, ki so prejemniki denarnih nadomestil iz sredstev Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (0,6 %). „Nadzori so se v letu 2014 izvajali ciljano. Zato so bili najpogostejši nad- zori pri številčno največjih kategorijah zavarovancev in kategorijah, pri katerih dejansko večkrat prihaja do kršitev ravnanja v času »bolniškega dopusta« (npr. samozaposle-ni). Tudi v letu 2014 so se kršitve po ugotovitvah laičnega nadzornika nanašale predvsem na neupravičeno odsotnost od doma in opravljanje Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 21. aprila 2015 Aktualno ŠtajerskiTEDNlK 3 služb nepravilnosti res mrgolijo? Mi^ T' Vzdiževanje občinskih cest (KP Oimož): potekla 2010, biez razpisa z aneksom podaljšana za eno leto, nato je bila koncesijska pogodba biez razpisa podaljšana še za pet let o 2016). Odlagalno komunalnih odpadkov (KP Oimož): potekla 2012, sklenjena dva aneksa o podaljšanju biez razpisov, pivič do 16. 9. 2013 in diugič do 31. 10. 2014. u (Danilo Ivanuša, s. p.): potekla 2009, sklenjen aneks biez iazpisa do 26. 9. 2014. potekla 2013, sklenjen r-aneks do 5. 7. 2014. SV potekla 2011, biez iazpisa podaljšana do 1. 4. 2017. av letu na večini šol veliko te-česar je pričakovati tudi, da Ob enem prijavljenem kandidatu več, kot je bilo predvidenih mest v gimnazijskem športnem oddelku, so to tudi edini programi na Ptuju, kjer je zanimanje preseglo predvidena števila mest za novince. Slab interes za vpis pa je bil po prijavah sodeč na ptujski Strojni šoli za programe inštalater strojnih inštalacij, izdelovalec kovinskih konstrukcij, pomočnik v tehnoloških procesih ter klepar-krovec. Za te programe so prispele po dve ali tri prijave. Manj interesa, kot je predvidenih mest, pa je tudi v vseh programih Elektro in računalniške šole Ptuj. Skupaj je za njihove programe prispelo 94 prijav, razpisali pa so kar 164 prostih mest. Še s težjo situacijo pa se bodo očitno morali soočiti na Ekonomski šoli Ptuj, kjer bi šolanje želelo nadaljevati 56 kandidatov, v vseh treh programih pa je interes manjši od predvidenega števila prostih mest. Svoja vrata so na stežaj odprli s kar 110 prostimi mesti, a jih bo očitno zasedenih le polovica. Znatno je zanimanje upadlo za program aranžerski tehnik (predvidenih 28 mest, prijav pa le 7). Najmanj prijav med vsemi šolami je kljub vsemu trudu zabeležila Biotehniška šola Ptuj, in sicer 47, kar je zelo malo v primerjavi z razpisanimi 150 prostimi mesti. Največ zanimanja med vsemi njihovimi programi je bilo za nov program: gastronom hotelir. Prijavo je oddalo 14 kandidatov, kar pa je še vedno manj, kot je bilo predvidenih prostih mest: 26. Sodeč po številkah drugih podravskih šol pa se s težavami ne srečujejo le na Ptuju. Tudi v Mariboru in Ormožu je na veliki večini šol prijav manj, kot je predvidenih prostih mest. V Ormožu imajo na primer le 21 prijav za program gimnazije in sedem za predšolsko vzgojo. Kar je bistveno manj od razpisanih 84 prostih mest. V Mariboru pa je interes večji od števila razpisnih mest le za programe predšolska vzgoja, veterinarski tehnik in za II. Gimnazijo. Dženana Kmetec Od kod in kako se lahko na položnici znajde »neki dodatek«? Tudi na ormoškem se (podobno kot v preteklosti na Ptujskem) posebna sredstva za investicije uporabnikom zaračunavajo brez ustrezne pravne podlage. Znesek tega »dodatka« sta v aneksu h koncesijski pogodbi septembra 2013 dorekla občina in koncesio-nar. »To ne more biti stvar dogovora med koncesionarjem in županom. Cene komunalnih storitev se potrjujejo na občinskem svetu. Sklep občinskega sveta za ta dodatek ni bil nikoli sprejet. Zahtevali bomo poračun in vračilo nezakonito oziroma preveč zaračunanih storitev. Občane, ki to želijo in s tem soglašajo, pozivamo, da se nam pridružijo. Na tak način bomo prisilili, da pride do rešitve. Če ne drugače, pa na sodišču. Podobno kot je sodišče odločalo v nekem drugem primeru. Zahtevke bomo za zdaj vložili posamezniki. Ni nujno, da nam vrnejo denar. Lahko nam preplačane zneske poračunajo na položnicah v prihodnjih mesecih. Razplet tega problema bo zanimiv,« pravi Vili Trofenik. dsotnostmi v lanskem letu ikega dopusta delajo na črno ... vancih, ki so bili bolniško odstotni z dela. Velika težava ostaja neupoštevanje navodil, predvsem opravljanje neupravičena odsotnost z dela. pridobitnega dela," pojasnjuje strokovni sodelavec ZZZS Peter Rutar. Ko se v času bolniške odsotnosti dela na črno ... Velika težava pa zraven odsotnosti od doma v času bolniškega dopusta ostaja opravljanje pridobitnega dela. Največji delež kršitev je bil ugotovljen pri samostojnih zavezancih. 10,8 % vseh opravljenih nadzorov je pokazalo kršitve pri tej kategoriji zavarovancev, pri čemer se je delež v primerjavi z letom 2013 (11,7 %) nekoliko znižal. Zvišal pa se je pri prejemnikih nadomestila iz naslova brezposelnosti, in sicer s 5,4 % v letu 2013 na 7,7 % v letu 2014, in pri kmečkih zavarovancih, kjer je delež v letu 2014 znašal 5,4 % , kar je za 1 odstotek več kot leto poprej. Pri nekaterih zavarovancih očitno niti nadzor ne zaleže, zaradi ugotovitev, da zavarovanec v času bolniške odsotnosti opravlja pridobitno delo, se zato nadzor ponovi večkrat. Kakšni so ukrepi? Najpogosteje so kršitve navodil v času bolniškega dopusta sankcionirane z zaključkom bolniškega dopusta. Lani so začasno zadržanost od dela predčasno končali v 212 primerih, v 61 primerih je bilo ugotovljeno, da so zavarovanci zmožni za delo v krajšem delovnem času, v 45 primerih so bili vabljeni na razgovor, v 42 primerih pa je bila zadeva odstopljena oddelku za izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja. Odločba o odvzemu oziroma zadržanju denarnega nadomestila (za brezposelne osebe v bolniškem staležu) je bila izdana v 18 primerih. Dženana Kmetec Kdo naroči nadzor, kako se izvaja ZZZS izvaja t. i. laični nadzor nad bolniškimi odsotnostmi oziroma začasno zadržanostjo od dela, ko gre nadomestilo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Imenovani zdravnik Zavoda naroči laični nadzor za vsak primer posebej. Tudi na podlagi prijav (anonimne, delodajalčeve ...) se te najprej posredujejo imenovanemu zdravniku Zavoda. „Laični nadzornik, ki je delavec Zavoda, ob obiskih zavarovancev ugotavlja, ali je ravnanje zavarovanca v skladu z navodili osebnega zdravnika, imenovanega zdravnika ZZZS oziroma zdravstvene komisije ZZZS. Nadzornik nima pravice vpogleda v medicinsko dokumentacijo, ima le podatek o zdravnikovih navodilih za ravnanje zavarovanca v času bolniške (npr. zavarovanec naj počiva doma oz. sme na kratke sprehode v okolici doma ...). Svoja opažanja nadzornik zapiše v zapisnik o opravljenem laičnem nadzoru, ki ga podpiše tudi nadzirani zavarovanec (če zavarovanca ni doma, podpiše zapisnik samo nadzornik). Zapisnik o opravljenem laičnem nadzoru laični nadzornik posreduje imenovanemu zdravniku ZZZS," pojasnjuje Rutar. 4 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 14. aprila 2015 Ormož • Domačini glasno proti nivojskemu prehodu v Mihovcih pri Veliki Nedelji Prvi korak: peticija za nadaljevanje Trume vozil, ne samo osebnih, ampak tudi tovornih, bodo v samem strnjenem delu naselja Mihovci pri Veliki Nedelji zaradi povečanega pornicami na glavni cestnoprometni žili med Ptujem in Ormožem ohromile promet. Ne samo, da se bo poslabšala prometna varnost, pač pa na minulem petkovem občnem zboru krajanov KS Velika Nedelja glasno opozarjali občani ter vztrajali, da se poleg izvennivojskega prehoda vodja projekta Dejan Jurkovič jim ni dajal lažnega upanja. Po toči zvoniti ... Nekdanja ormoška občinska svetnika Vili Trofenik in Boštjan Štefančič sta na tiskovni konferenci Foruma za zakonitost in varstvo pravic Ormož med drugim poudarila, da so zdajšnja prizadevanja občine Ormož glede izvennivojskega križanja v Mihovcih nesmiselna. »Po stari ormoški navadi se občina oglaša skoraj ob koncu del modernizacije železniške proge Pragersko-Hodoš, v sklopu katere so bila zgrajena številna izvennivojska križanja, in to na manj prometnih ter obremenjenih cestah, kot je glavna cesta skozi Mihovce. Ormoški občinski svet je na 5. izredni seji 9. januarja 2009 podal pozitivno mnenje k državnemu prostorskemu načrtu (DPN) za projekt obnove in nadgradnje proge Pragersko-Hodoš, ne da bi takrat zahteval rešitev za Mihovce. O prehodu Mihovce se na seji sploh ni razpravljalo. Takrat je bil čas, da bi občina podala pripombe. Današnja zapoznela reakcija je nesmiselna, služi odvračanju odgovornosti in prikrivanju neustreznega ravnanja v času, ko bi bilo ustrezno rešitev možno doseči. To pa še zlasti zaradi tega, ker je bil DPN v neskladju z Nacionalnim programom modernizacije železniške infrastrukture, ki je bil v državnem zboru potrjen leta 2001. Gradnja izvennivojskega križanja v Mihovcih je bila po tem dokumentu predvidena. Zdaj je prepozno. Vemo, da se morajo dela na železnici zaradi črpanja evropskih sredstev končati. Župan zdaj mobilizira ljudi zaradi napak, ki jih je v preteklosti naredil on sam in je za njih odgovoren,« je povedal Štefančič, Trofenik pa dodal: »Problem Mihovci danes ne bi bil tako velik, če bi bila zgrajena hitra cesta. Tik pred koncem projekta sklicevati zbore krajanov in s prstom kazati proti Ljubljani, je nesmiselno. In to je samo še ena običajna ormoška praksa. Mi v Ormožu smo ubogi, vse so krivi oni v Ljubljani. Ironija je še toliko večja, saj je bil Nacionalni program, po katerem je gradnja izvennivojskega križanja Mihovci predvidena, sprejet v času, ko je imel Ormož dva poslanca, Soka in mene. Stranka NSi je takrat z amandmajem, ki je bil sicer zavrnjen, predlagala gradnjo izvennivojskega križanja v Pavlovcih. Potrjena sta bila dva izvennivojska prehoda: Mihovci in Pušenci. Prehod, ki bi moral biti v Mihovcih, je bil nato prenesen na lokacijo nekdanjega mejnega prehoda v Središču ob Dravi. V Mihovcih pa je stanje, kakršno je ... Sokriva sta Ljubljana in Ormož.« MZ E4 Ogorčeni občani se tako upravičeno bojijo, da bodo ostali brez izvennivojskega prehoda in tudi že leta obljubljene hitre ceste. Začeli bodo s peticijo za nadaljevanje gradnje hitre ceste. Zbora občanov so se poleg približno 70 krajanov udeležili župan občine Ormož Alojz Sok, predsednik KS Velika Nedelja Marjan Mušič, državni svetnik in podžupan občine Ormož Branko Šumenjak ter Bojan Vogrinec in Dejan Jurkovič z Ministrstva za infrastrukturo in prostor, sicer tudi vodja projekta Nadgradnja in elektrifika- cija železniške proge Prager-sko-Hodoš, ki je že v samem uvodu zbora praktično zatrl vsa upanja občanov glede možnosti izgradnje izvennivojske-ga prehoda v Mihovcih. Takratno odločitev glede ohranitve nivojskega križanja pa je hitel pojasnjevati z izgradnjo hitre ceste Ptuj-Ormož, ki je bila v času izdelovanja projektne dokumentacije za rekonstrukcijo proge Pragersko-Hodoš v teku: »Niti v sanjah ni nihče razmišljal, da bi lahko prišlo do tega scenarija, ki je danes. Pričakovali smo, da bi sedaj bila hitra cesta že zgrajena in »Iz dneva v dan bodo tukaj kolone vozil. Ne vem, kako se bodo v ta kaos v dolžini 100 metrov vključile tri, štiri stranske ceste. Na prehodu se nekaj pili, ruši, vsi skupaj pa vemo, da to ni rešitev. Rešitev je izvennivojski prehod,« je jasno dal vedeti domačin Franc Krabonja. potem bi bila ta cesta, o kateri se danes pogovarjamo, lokalna. Železniški odsek med Ptujem in Ormožem mora biti končan avgusta letos. Zato danes čisto realno povem, da v sklopu projekta ni moč pričakovati kakšne rešitve tega nivojskega prehoda. Ni financ in ne projektnih rešitev. Je pa odločitev odvisna tudi od hitre ceste, ki pa jo je strategija razvoja prometa v RS postavila pod vprašaj. Ne briše je, tudi potrjuje ne.« Gradnja izvenni-vojskih križišč na stranskih cestah, na glavni pa ne A ogorčeni domačini so se spraševali, zakaj v okviru projekta rekonstrukcije proge Pragersko-Hodoš na mnogo manj pomembnih, stranskih cestah gradijo tako nadvoze kot podvoze. »Na celi trasi poteka izgradnja izvennivojskih križišč. Tri so tudi v občini Ormož. Pri Veliki Nedelji, kjer pa ne gre za stransko cesto, pa tega prehoda ni. Ne samo, da bomo doživljali smrad kolone vozil, ki bodo čakale pred že- Foto: ML Benedikt • Potrdili zaključni račun »Slej ko prej se bo na tem kritičnem cestnem odseku v Štajngrovi kaj zgodilo« Člani sveta občine Benedikt so se minulo sredo sestali na šesti redni seji, na kateri so med drugim potrdili tudi zaključni račun občine. Medtem ko so slednjega svetniki in svetnice sprejeli brez pripomb, pa so se precej razgovorili pod točko pobude in vprašanja. Svetnika Igorja Bartona je zanimala rešitev kritičnega cestnega odseka, med domačini poznanega kot Štajngrovski klanec: »Rekonstrukcija ceste Benedikt-Štajngrova že poteka, a samo do kapele. Kdaj bo na vrsti kritični odsek Štajn-grovski klanec?« Župan Milan Gumzar je pojasnil, da so celotni cestni odsek razdelili na tri etape, jih prijavili državi, a dobili sofinancirano samo eno etapo. Čeprav se je strinjal, da gre za izjemno kritičen cestni odsek, denarja za to nimajo: »Tam bi sicer, če ne bi bilo treba narediti podpornega zidu zaradi hiš na desni strani, lahko z nizkimi stroški naredili pešpot, ki bi bila v gramozira-ni obliki. A se bojim, kaj se bi zgodilo s to brežino, če ne bi gradili podpornega zidu. Ker projektant je napisal, da mora biti zadaj za pločnikom zid, ki bi varoval hiše. V tem trenutku si ne znam predstavljati, da bi posegli v tisto zadevo.« Pešci ne vedo, kam bi se umaknili A Bartona to ni prepričalo: »Slej ko prej bo tam prišlo do prometne nesreče ali še česa hujšega, saj se tam gibljejo otroci, ki hodijo peš v šolo.« Župan pa je pribil: »V glavnem se čez ta klanec otroci vozijo v šolo, kar tudi plačamo. Če hodijo peš, je to zelo velika nevarnost. V tem trenutku bi sicer hitro našli dodatna sredstva, če rečemo, da vozimo samo tiste, ko so od šole oddaljeni nad štiri km, drugi pa naj hodijo peš in bi namesto 70.000 dali 20.000 evrov za prevoze. Za tistih 50.000 evrov pa bi lahko naredili kilometer pločnika. Lani smo poskušali zmanjšati šolske prevoze, pa ve- ste, kakšna revolucija je bila ...« »Tu so tudi drugi, ne samo otroci, ki ne vedo, kam bi pobegnili, ko se srečata dva avtomobila,« je še vztrajal Igor Barton. »Jaz lahko samo vzamem na znanje, ne morem pa obljubiti, kdaj bi to bilo,« je razpravo sklenil župan. Občina še za lansko leto gasilskemu društvu dolguje okrog 1.600 evrov Svetnik Jožef Maurič pa je izpostavil problematiko financiranja domačega gasilskega društva. Kot je dejal, je financiranje od občine za lansko leto v zaostanku. »Društvo ima svoj program dela, tako kot vsako leto. Tam so navedene številne stvari, ki jih je treba realizirati, denarja pa je vedno manj. Sprašujem, kako bo s tem v prihodnje, da vemo, kako se spraviti k nabavi zaščitne osebne opreme, tehničnih pripomočkov in še in še stvari ...« Župan je odvrnil, da so akontacijo v višini 828 evrov nakazali v minulem tednu ter še zagotovil, da bodo sredstva, ki so bila rezervirana v lanskoletnem proračunu, v celoti nakazali. »Res je, da smo prejšnji teden prejeli nakazilo. Ampak ste dolžni še dve akontaciji. Za letos pa se pravzaprav financiranje ni še niti začelo,« je še opozoril Maurič. Župan je temu pritrdil, nato pa šef pikro dodal: »Če sem čisto pošten, v prvi polovici leta vaše društvo preživi s sredstvi, ki ste jih zbrali s koledarji. Potem pa drugo polovico leta potrebujete denar za vse ostalo, kar celo leto nabavljate. Mislim, da je nesmiselno, da tam stoji 20.000 evrov. Mi pa se bomo trudili, da boste dobili, kolikor vam po proračunu pripada.« A Maurič z odgovorom ni bil ravno zadovoljen. Monika Levanič Jožef Maurič je na minuli seji izpostavil, da občina za delovanje domačega gasilskega društva za lansko leto dolguje še približno 1.600 evrov. Foto: ML torek • 21. aprila 2015 Aktualno ŠtajerskiTEDNlK 5 gradnje hitre ceste števila vlakov po rekonstrukciji železniške proge pred železniškimi za-tudi življenjski pogoji domačinov, ki se bodo dušili v izpušnih plinih, so v Mihovcih nadaljuje tudi gradnja hitre ceste med Ptujem in Ormožem. A lezniškimi zapornicami. Vemo, da bo promet potekal v mnogo večji intenziteti. In bojim se, da tisti, ki stanujemo tukaj, enostavno ne bomo prišli več na to cesto. Preden se bo kolona premaknila, bo že prišel nov vlak,« je izpostavil domačin Vladimir Pajek. Krabonja: »Ne vem, kako se bo v ta kaos vključilo več stranskih cest.« Da bo v samem strnjenem delu naselja Mihovci na glavni prometni žili med Ptujem in Ormožem promet dobesedno obstal pred zaprtimi železniškimi zapornicami, so se strinjali vsi krajani. Tudi domačin Franc Krabonja, ki si - tako kot večina - tega kaosa ne zna niti predstavljati: »Hitre ceste še zagotovo ne bo v nekem bližnjem obdobju, še vsaj »»• - -»i rii '"¿i ■ ' ' t, ' • ■ i, A t?'. ' ' 10 let. In v tem času bo na tej cesti promet takšen, kot je, če ne celo še gostejši, torej nekaj 1000 vozil na dan, toliko in toliko tovornjakov, več vlakov, dušenje v plinih, ogrožanje naših ljudi ... Promet se z vstopom Hrvaške v EU še povečuje. Tega projekta se držimo kot pijan plota in pravimo, da se ne da nič spremeniti, česar ne verjamem. Ker ko se narod »zbuni«, se hitro najdejo milijoni. Mi pa kot pohlevne ovčke tukaj sedimo ... Na prehodu se nekaj pili, ruši, vsi skupaj pa vemo, da to ni rešitev. Rešitev je izvenni-vojski prehod. Za take zadeve se mora najti denar.« Strinjanje z besedami Krabonja so z glasnim aplavzom izrazili tudi drugi krajani. Izvennivojski prehod po zakonu obvezen za glavno cesto, več kot 70 vlakov in več kot 7.000 vozil dnevno »V naši zakonodaji sta dve odločbi, ki morata veljati. Prva pravi, da je izvennivojski prehod obvezen, ko govorimo o avtocestah, hitrih cestah in glavni cesti. Druga odločba pa pogojuje več kot 70 vlakov na železniški progi in več kot 7.000 vozil povprečnega letnega dnevnega prometa. Ker smo se mi takrat navezovali na drug projekt (hitro cesto), ki je takrat bila dejstvo, je to zagotovo problem, ki ga bo v prihodnje treba rešiti,« je pojasnil Jurkovič. A Krabonja ni bil zadovoljen z odgovorom. Izrazil je tudi skrb glede zatajitve zapornic. Jurkovič se je s po- Je bil na problematičnem prehodu v javni razgrnitvi vrisan podvoz? Sicer pa je Jurkovič občanom pribil, da so imeli možnost podajanja pripomb na celotni projekt rekonstrukcije železniške proge Pragersko-Hodoš v času javne razgrnitve, kar je krajane še dodatno razhudilo. Na plan je tako prišlo, da naj bi bil v javni razgrnitvi leta 2008 na omenjenem železniškem prehodu v Mihovcih vrisan podvoz. Besede domačinov je potrdil tudi župan Sok. A Jurkovič je trdil nasprotno. »V roku enega tedna bomo poslali skico in dokumenti bodo pokazali, da tukaj ni bilo predvidenega izvennivojskega prehoda. En izvod ima verjetno tudi občina, tako da lahko preverite tudi tam, da ne boste rekli, da smo kaj priredili,« je dejal Jurkovič in še dodal: »Če sem se pa slučajno zmotil, se bom opravičil.« Ed večanjem prometa, predvsem števila vlakov, strinjal. A dejal, da tukaj ne gre pričakovati hitrih rešitev. Opozorili na zmanjšanje vidljivosti zaradi protihrupnih ograj Kljub temu so domačini vztrajali, da je prehod izjemno nevaren, še posebej zaradi protihrupnih ograj, ki so občutno zmanjšale vidljivost. Za večji občutek varnosti so tik ob prehodu predlagali postavitev steklene ograje, a je Jurkovič odvrnil, da bi s postavitvijo steklenih ograj povečali hrup. Jurkovič pa je proti koncu debate le zagotovil, da na omenjeni prehod ne bodo pozabili ter znova poudaril, da je rešitev slednjega odvisna od odločitve glede hitre ceste. S peticijo za hitro cesto Po več kot dve uri trajajoči burni debati je tako župan Sok občane pozval k peticiji za nadaljevanje izgradnje hitre ceste. Slednja bi namreč po njegovem mnenju občutno zmanjšala promet po sedaj glavni žili med Ptujem in Ormožem. »Da bi država financirala oboje (izgradnjo izvennivojskega prehoda in hitro cesto), je verjetno neizvedljivo. Zato moramo vztrajati pri tej cesti in predlagam, da bi začeli zbirati podpise za hitro cesto po celotni občini. Če želimo doseči več, bo treba naprej na ministrstvo,« je še prepričan Sok. Monika Levanič Markovci • Četrta seja občinskega sveta Z umirjenimi toni v občinsko praznovanje uri so se markovski svetniki sestali na četrti redni seji in se lotili predlaganih devetih točk dnevnega reda. Sejo so brez pretresov kon- V četrtek, 16. aprila, ob 17. čali v manj kot uri in pol. V uvodu so svetniki občinsko upravo opozorili na pomanjkljivosti, ki so jih opazili v svojem okolju ali so jih nanje opozorili občani - predvsem na razne infrastrukturne nepravilnosti, se pozanimali, kdaj bo v katerem zaselku začeta, nadaljevana ali končana katera od pomembnih pridobitev, predlagali razmislek o tem, da bi tudi v Markovcih spremenili odlok o kurjenju v naravi, kot so to ponekod že storili, in dali še nekaj drugih pobud. Brez večjih pomislekov so sprejeli odlok o zaključnem računu proračuna za leto 2014, pri čemer niso bili najbolj navdušeni nad 76-odstotno realizacijo proračuna, pa tudi nad skoraj 300.000 evri denarja, ki je na nekaterih postavkah ostal povsem nedotaknjen. Po župa- novih pojasnilih so zaključni račun potrdili. Pri naslednjih treh točkah so imeli na seji goste. Najprej jim je direktorica Skupne občinske uprave Alenka Korpar razložila, zakaj so potrebne spremembe pri odloku o ustanovitvi SOU (dosedanjim 21 občinam, ki so ta skupni organ ustanovile, se je pridružila 22., občina Sv. Jurij ob Ščavnici, po- leg tega so dejavnost uprave razširili še s skupnim računovodstvom in skupno revizijsko službo), Kristijan Lovrenčič iz Čistega mesta jim je utemeljeval spremembe cen pri ravnanju s komunalnimi odpadki in posebej opozoril na začetek delovanja osmih zbirnih centrov za odpadke, ki bodo začeli delati že po prvomajskih praznikih, kot tretji gost pa jim je Kazniva dejanja zoper predsednik občinske komisije za odlikovanja in priznanja Miran Milošič predstavil predlog komisije za letošnja priznanja ob občinskem prazniku. Komisija tokrat ni nikogar predlagala za častnega občana, saj je menila, da naj se ta izjemna čast podeli samo enkrat na štiri leta; svetnikom so predlagali, da se v tem smislu spremeni oziroma dopolni tudi občinski je na območju občine Markovci odlok o priznanjih. Očitno so bili vsi trije gostje dovolj prepričljivi, saj so njihove predloge svetniki večinsko potrdili. Pri tem je župan glede potrebnosti odprtja zbirnega centra za odpadke, na katerega bodo občani dovažali tiste odpadke, ki jih koncesionar ne zbira od vrat do vrat, povedal, da ga je občina dolžna ustanoviti, saj ji je že bila zagrožena globa. Do konca seje so potem še potrdili dopolnitve programa športa za leto 2015, sprejeli dva premoženjskopravna sklepa in se seznanili s poročilom vodje policijskega okoliša Marjana Vrbnjaka o varnosti v občini Markovci v lanskem letu. Čisto ob koncu zelo umirjene seje je župan Milan Ga-brovec občane povabil (naj spomnimo, da markovske seje prenaša lokalna televizija) na prireditve ob letošnjem občinskem prazniku. jš kazniva ovadba preiskano s t kršitve prometne dejanja javnega reda nesreče kršitve predpisov o tujcih velike tatvine tatvine goljufije poškodovanje zatajitev skupaj tujih stvari Varnostni pojavi v občini Markovci v letih 2013 in 2014 Vir: Policijska postaja Ptuj 6 Štajerski1TEDNIK Politika torek • 14. aprila 2015 Haloze • Na pravi poti za rešitev ljudi in območja? Unuk: »Haloze niso problem samo z vidika Delovna skupina za razvoj Haloz je 15. aprila na Ptuju orisala dosedanje dejavnosti na projektu razvoja Haloz ter predstavila nadaljnje ukrepe za razvoj zelo splošni, je uvodoma opozorila direktorica ZRS Bistra Ptuj Aleksandra Pivec. Konkretizirani in finančno ovrednoteni n^j bi bili do poletja. Kot je povedal direktor KGZ Ptuj Andrej Rebernišek, se s problematiko Haloz na zavodu ukvarjajo že od leta 2007, ko so začeli aktivno opozarjati na problem zaraščanja kmetijskih površin na tem območju. Haloze specifične tudi v svetovnem merilu »Zdaj smo zadovoljni, da je vendarle prišlo do trenutka, ko lahko naredimo nekaj res koristnega. Res je bilo že v preteklosti spisanih kar nekaj projektov, a po pozivu parlamentarnih odborov za gospodarstvo in kmetijstvo, da pripravimo konkretne rešitve, smo na pravi poti,« je dejal Rebernišek. O Halozah pa je dejal, da je to območje specifično tudi v svetovnem pogledu. »Skorajda ni reliefa in zemljiščne strukture, kot je tukaj v Halozah. Na nadmorski višini do 500 metrov so zelo izrazite strmine, kar ima za posledico izjemno zahtevno kmetovanje. Haloške kmetije niso konkurenčne in dandanes ni več mogoče pričakovati, da bo nekdo kmetoval zaradi ljubezni do kmetijstva, zato moramo zagotoviti preživetje. Do konca junija bomo pripravili predloge ukrepov, zlasti v smeri zagotavljanja gospodarnosti kmetijske dejavnosti,« je napovedal Rebernišek in med drugim omenil predloge o davčnih olajšavah ter možnostih odkupa zemljišč, ki so v lasti sklada kmetijskih zemljišč, saj kot je poudaril, je tretjina vinogradov v lasti sklada. Haloški kmetje v večini nimajo naslednikov Predsednik KGZS Zavod Ptuj Milan Unuk pa je izrazil strah, da je veliko možnosti za razvoj Haloz že zamujenih: »Tisti, ki so iz Haloz odšli, bodo težko nazaj prišli. Staviti moramo na te, ki so še v Halozah. Da bodo mladi videli perspektivo v življenju na Foto: Mojca Vtič Delovna skupina za razvoj Haloz: direktor Las Haloze Jernej Golc, direktorica ZRS Bistra Ptuj Aleksandra Pivec, direktor KGZS Zavod Ptuj Andrej Rebernišek, predsednik Društva bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah Vladimir Korošec, predsednik KGZS OE Ptuj Milan Unuk, državni sekretar na MDDSZ Dejan Levanič. tem območju. Že leta 2007 sem se zavzemal, da bi kmetje od sklada kmetijskih zemljišč dobili zemljo v dolgoletni najem ali lastništvo, vendar posluha ni bilo. Zemljo naj se da družinskim kmetijam. Haloze niso problem samo s kmetijskega vidika, temveč so tudi državni problem.« Skrb vzbujajoče podatke je podala tudi Suzana Lep Šimen-ko iz stranke SDS, ki je bila pobudnica sklica nujne seje odborov za kmetijstvo in gospodarstvo v državnem zboru o pro- blematiki Haloz. Opozorila je, da je bila v preteklih letih med 480 hribovskimi kmetijami na haloškem območju narejena anketa, ki je med drugim pokazal, da je kar 80 %vprašanih odgovorilo, da nimajo naslednikov, enak delež ljudi ne vidi priho- dnosti haloških kmetij. Dodala je, da je ključno, da politiki in pripravljavci programov črpanja denarja iz nove finančne perspektive 2014-2020 spoznajo problematiko Haloz in postanejo pozorni na področja razvoja podjetništva in ustvarjanja delovnih mest še posebej za problemska območja, kamor sodi tudi sedem haloških občin Makole, Majšperk, Žetale, Podlehnik, Videm, Cirkulane, Zavrč. Kot je še povedala Lep Ši-menkova, bodo ravno delovna mesta zadržala ljudi v Halozah, s tem pa se bo ohranjala tudi poseljenost ter površina obdelanih zemljišč. Zgolj vinogradniške površne so se po letu 2000 zmanjšale za 383 hektarjev in se za 430 hektarjev povečale površine v zaraščanju. Državni sekretar MDDSZ Dejan Levanič pa je k povednemu dodal, da bo do cilja treba narediti še veliko korakov, da pa je uspeh že, da politika Haloz ne obravnava kot politični ukrep, Hajdina • Cestnikov primer preiskujejo kriminalisti Svetnik toži devet svojih svetniških kolegov Čeprav so se lokalne volitve že zdavnaj končale, pa bojne sekire na Hajdini očitno še niso zakopane. Svetnik Anton Cestnik namreč v teh dneh pripravlja tožbo, ki jo bo vložil zoper devet svetnikov občine Hajdina, ker mu niso želeli potrditi mandata. Zadevo preiskujejo tudi kriminalisti. komisijo, kar bi morala biti. Če stitutivno sejo, Viktor Markovič, bi pritožbo dobila v roke pred- ima pri vsej tej zadevi zagotovo sednica te komisije, se taka svi- veliko moralno odgovornost," njarija ne bi dogajala. Tudi pred- je oster Cestnik. sedujoči, ki je vodil prvo, kon- Dženana Kmetec Makole • Gradnja v polnem teku Strošek priključitve na pred koncem projekta Kraj Makole je v teh dneh podoben gradbišču, saj je gradnja kajo na lokalnih cestah, bo še dober mesec prihajalo do zača „Tožba je pripravljena in prepričan sem, da jo bom dobil, ker so kršili tako občinski statut kot zakon o lokalni samoupravi. Nekaj so si izmislili in to naredili kavbojsko. Mislili so, da me bodo prestrašili. Kdo je bil pobudnik, nisem prepričan, vem pa, da se je vse začelo v SDS, ki je nato prepričal še predstavnike SLS in SD, da mi ne potrdijo mandata," pojasnjuje svetnik občine Hajdina Anton Cestnik. Pritožbo je vložil takoj po volitvah in zatem, ko mu niso želeli potrditi mandata svetnika, vse skupaj pa je sedaj v rokah kriminalistov. Tožbo bo, kot pojasnjuje, vložil proti devetim svetnikom: Karlu Svenšku, Ivanu Ogrincu, Urošu Krajncu, Janku Malin-gerju, Urošu Matjašiču, Francu Krajncu, Ivu Rajhu, Viktorju Markoviču in Jožici Lešnik, od vseh pa bo zahteval tudi odškodnino (o višini še ni razmišljal). Cestnik poudarja, da so se na hajdinski občini že pred volitvami delili na vaše in naše, a da se sedaj dogajajo nenormalne stvari, ki ne sodijo v občinski svet. Kaj se je dogajalo? Pred volitvami oktobra lani je Cestnik občanom Hajdine poslal pismo, v katerem jih je seznanil z vprašanji, za katerih odgovore naj bi večkrat zaprosil župana, a odgovorov ni dobili. V tem je med drugim zapisal, da je zahteval (svetnik je bil že v prejšnji sestavi občinskega sveta) odgovore na vprašanja v zvezi z izplačili nekaterim posameznikom, podjetjem in zavodom od občine, a zmeraj neuspešno. To pismo je bilo povod za tako imenovano pritožbo na mandat Antona Cestnika, ki so jo podpisali Marjan Leber (SDS), Uroš Gojkovič (SD) in Karl Svenšek (SLS). Kot so zapisali v svoji pritožbi, so zahtevali, da se o mandatu Cestnika zaradi po njihovem neresničnih navedb, posredovanih občanom, razpravlja ločeno. A se je Cestnik na dogodke, ki so se nato odvijali na prvi, konstitutivni seji občine Hajdina dne 21. 10. 2014, pritožil. Izpostavil je več napak, ki naj bi bile takrat storjene. Zapletlo se je takoj zatem, ko je mandatna komisija poročala o ugotovitvi izvolitve župana in ko je bilo treba potrditi mandat članom sveta. „Postavlja se vprašanje, kako bi člani sveta potrdili mandat na izvolitev župana, ko pa še sami nismo imeli potrjenega mandata. Mandatna komisija najprej krši 9. in 10. člen poslovnika, ker ni pobrala potrdil občinske volilne komisije o izvolitvi članov in osebnih dokumentov. Ja, treba je tudi prebrati poslovnik, ne samo napenjati mišice in početi take neumnosti in krivice določenemu članu, ki je bil legitimno izvoljen. Zanimivo je, zakaj ni bila pritožba strank SDS, SD in SLS poslana na občinsko volilno Tako bo odsek od krožišča do osnovne šole dnevno zaprt med 7. in 17. uro od 20. aprila do 20. maja, istočasno bodo dela potekala in bodo s tem postavljene začasne zapore tudi od odcepa za Rove (cesta Varoš-Makole) do centra Makol. Zapori sta potrebni zaradi gradnje fekalne kanalizacije in gradnje čistilne naprave oziroma varovanja gradbene jame, so pojasnili na občini. Dela se izvajajo v sklopu izgradnje čistilne naprave, vrednost del po pogodbi znaša 212.333 evrov, in kanalizacije, izgradnja slednje naj bi stala 272.037 evrov. V kraju Mako-le se bo položilo 1,5 kilometra gravitacijskega voda in 160 metrov tlačnega voda. Ob tem pa je treba zgraditi še tri črpališča in 42 hišnih priklopov. Pogodbeni rok dokončanja del je prvi julij, cena priključitve na kanalizacijski sistem pa po besedah Mojce Vantur z občinske uprave Makole še ni znana. Lani je sicer nekdanji župan Alojz Gorčenko na zboru krajanov dejal, da bo priključitev brezplačna in da bo edini strošek gospodinjstev nakup in položitev cevi od hiše do jaška. V teh dneh pa prihaja tudi do začasnih zapor na lokalni cesti Pečke-Slovenska Bistrica v kraju Ložnica (na meji z občino Glažar o Cestniku: v. »Anton Cestnik je bil občinski svetnik že v preteklem mandatu (2010-2014), kjer je sodeloval pri delu in sprejemanju odločitev T občinskega sveta. Pred lokalnimi volitvami je zadnji dan (ni bilo možnosti odgovora) po pošti posredoval vsem občanom občine Hajdina letake z neresničnimi in zavajajočimi podatki, ki so blatili delovanje občine. Vodstva treh političnih strank so se odločila vložiti pritožbo na potrditev mandata, dokler se ne ugotovi njegova odgovornost za posredovano. Poudariti je treba, da je dosedanji občinski svetnik na svoja vprašanja, ki jih je zastavil, prejel vse odgovore občinske uprave. Potrjeval je vse proračune občine Hajdina v zadnjem mandatu ter bil tako seznanjen z vsemi proračunskimi postavkami. O zapisanih dejstvih v omenjenem dopisu občanom pa je bilo večkrat njemu osebno razloženo na kolegiju župana in občinskih odborih. Kljub temu pa je bil avtor dopisa, posredovanega občanom, ter tako zavajal občane z neresničnimi zapisi in neposredno vplival na rezultat volitev. Omenjenega svetnika je občinski svet potrdil na naslednji redni seji. Anton Cestnik je s svojimi izjavami že večkrat škodoval ugledu občine, za svoja neprimerna dejanja pa bo odgovarjal na za to primernem mestu.« J torek • 14. aprila 2015 Aktualno Štajerski TEDNIK 7 kmetijstva « omenjenega območja. In kakšni so ti? Zaenkrat so še Jože Vovk »Naši potenciali so razvoj ' turizma ter malega in mikro gospodarstva. Cilj je, da se obdrži kmetijstvo, to, ki ga je še možno obdržati, in da se zagotovi lastna samooskrba ter kulturna in socialna poseljenost krajine. Cilje pa bomo lahko dosegli, če bodo ukrepi, o katerih se govori, dosegljivi malim kmetom in potencialnim vlagateljem. Trenutna težnja pa je, da se sofinancira investicije do 30 ali 50 %, to je neustrezna oblika financiranja haloškega razvoja,« je povedal Jože Vovk iz Starega Gradu pri Makolah, ki kmetuje na šestih hektarjih in se ob tem ukvarja še s turizmom. In kateri konkretni ukrepi bi bili ugodni za haloške kmete? »Če gledam našo kmetijo, vsekakor podpora pri razvoju turizma in podpora pri nabavi kmetijskih strojev za strmine. Ob tem pa naj se zmanjša zbirokratiziranost, saj so ukrepi, ki jih nudi država, nedosegljivi, tudi zaradi stroškov, ki nastanejo pri pripravi projektne dokumentacije,« je odgovoril Vovk. temveč da se prebivalcem na Haloze prehitijo znamenito To- omenjenem območju poma- skano tako po ponudbi kot tudi ga na dolgi rok. S temi ukrepi, ljudeh. kot je prepričan Levanič, lahko Mojca Vtič Anton Cestnik, občinski svetnik, bo tožil devet svetniških kolegov. kanalizacijo tri mesece še ni znan kanalizacije in čistilne naprave v polnem zamahu. Ker dela pote-snih popolnih zapor. Slovenska Bistrica). Obnavljajo približno 200 metrov cestišča v okviru projekta vodooskrbe. Začasne zapore naj bi trajale še do 24. aprila med 7. in 17. uro. Mojca Vtič Ptuj • 129 let Turističnega društva Ptuj Nekateri bi ga kar izbrisali V pripravah na 130-letnico svojega delovanja so se aprila na rednem letnem občnem zboru zbrali najzvestejši člani, predstavniki nekaterih okoliških društev in simpatizerji, medtem ko predstavnikov lokalne oblasti tokratni občni zbor enega od petih najstarejših (in izjemno aktivnih) tovrstnih društev v Sloveniji ni zanimal. Praktično ni turističnega in drugega dogodka v mestu, na katerem ne bi bili prisotni člani TD Ptuj, četudi jih uradno ni med organizatorji. Trudilo pa se je tudi za cvetlična korita, ki jih je zdajšnja oblast odstranila, ne zavedajoč se dejstva, da so prav ti cvetlični nasadi, čeprav v ne najbolj posrečenih koritih, odločilno vplivali na vse dosedanje uvrstitve Ptuja v tekmovanju Moja dežela - lepa in gostoljubna; tudi v lanskem letu na prvo mesto med srednjimi mesti. Člani TD Ptuj so pričakovali, da se bo lokalna oblast, ki ob vsaki priložnosti poudarja pomen sodelovanja, o odstranjevanju korit vsaj posvetovala s TD Ptuj. Če so korita morala iti pred uradnim začetkom turistične sezone, ko v TZ Slovenije pričenjajo tudi priprave na vsakoletno tekmovanje Moja dežela - lepa in gostoljubna, bi jih morali nemudoma nadomestiti z novimi, da mesto ne bi ostalo brez cvetlic. Turistično društvo Ptuj ni nebodigatreba „Civilna združenja, kot je TD Ptuj, je treba upoštevati, sploh pa s takšno tradicijo. Upam, da bo to kmalu dojela tudi nova Foto: Črtomir Goznik Z občnega zbora TD Ptuj mestna oblast. Čas pa je tudi, da spoznamo, da je Ptuj nastal zaradi Drave in ne obratno," je izpostavil Emil Mesarič. „Če kaj, bi se na Ptuju morali dogovoriti o ureditvi krožišč. Soroptimistke smo dale svoj prispevek, zgled, ko smo vzorčno uredile krožišče pri ptujski bolnišnici. Upale smo, da nam bodo sledili lionsi, rotarijci, TD Ptuj, da bo končno tudi PP naredila nekaj za naš Ptuj. Veliko se pogovarjamo o tem, kaj bi morali narediti za (Za) Ptuj, nič konkretnega pa se ne naredi. Če bo se vse po sreči, bomo do konca leta uredile Vinarski trg. Prava katastrofa za mesto je Novi trg. Nekaj je treba narediti tudi proti pasjim iztrebkom, številna območja mesta so jih polna," je opozorila Jana Valentin iz Soroptimist kluba Ptuj. Na to, da je bilo ob lanskih županskih volitvah marsikaj obljubljenega, kaj vse se bo naredilo, spremenilo, tudi na področju turizma, po končanih volitvah pa se je na vse pozabilo, je spomnil Franc Hercog. „Povezati se moramo z novim vodstvom občine. Pred volitvami je bilo veliko povedanega, vsi si želimo lepo mesto. Treba je zastaviti neki skupni plan. Prav gotovo je TD Ptuj tisti naslov, na katerega se je treba nasloniti, ne pa ga dati na stran. Povedati moramo jasno, da je TD Ptuj tisti aktivni dejavnik v mestu, ki mora imeti enakovreden položaj z morebitnimi novimi institucijami v mestu, ki naj bi jih vzpostavili v tem letu," je povedal Andrej Klasinc, tudi novi član UO TZ Slovenije. Mesto se mora ponovno ocvetličiti Zdravko Valentin: „Presenečen sem, da novega župana danes ni med nami. Moral bi biti med nami in nam prisluhniti. Vrsto let smo bili prejemniki priznanj za urejenost mesta in cvetlice. Vse to so največ pripisali TD Ptuj. Župana bi želel danes vprašati, ali smo mestu še potrebni ali ne. Če nismo potrebni, bomo delovali drugače, vsak po svoje. Ne more pa se čez noč tisto, kar smo gradili desetletja, kar tako odstraniti. Meni osebno tudi niso všeč korita, že pet let smo jih „metali" ven, a ker ni bilo denarja za nadomestilo, smo jih pustili. Zdaj še tega nadomestila ni. Pločnike pa po novem krasijo avtomobili namesto cvetlic. Pričakujem, da nam bo nova mestna oblast znala prisluhniti, saj se zavedamo, da brez njene podpore ne bomo mogli delovati." MG Poljčane • Arhitekturni dosežki Vrtec dobitnik Plečnikove nagrade Poljčanski vrtec, ki je občino stal približno štiri milijone evrov in bo proračun bremenil še naslednjih 15 let, je dobitnik prestižne arhitekturne nagrade; zaslužil si je namreč Plečnikovo medaljo. FOTO: Mojca Vtič Strokovna komisija Sklada arhitekta Jožeta Plečnika je o Vrtcu Poljčane, ki pod eno streho združuje 176 otrok, dejala, da zgradba dobro izkorišča vse potenciale prostora, kjer stoji, kljub temu da podolgovata in globoka oblika zemljišča za organizacijo zgradbe ni enostavna. »Navezuje se na obstoječe šolsko poslopje, kar je pomembno predvsem za racionalno organizacijo dostopov ter povezavo funkcij šole in vrtca. Vse igralnice imajo neposreden izhod v zunanji prostor in se z odprtimi prostori povezujejo v celoto. Orientacija prostorov omogoča poglede na okolico, na Boč in nižino ob Dravinji ter vabi k dnevnim aktivnostim na prostem,« so opazili v komisiji. Vrtec je skoraj v celoti zgrajen iz lesa. In kot so zapisali arhitekti: »Zaradi tankočutne prostorske umestitve, inovativne zasnove prostorov in spretne uporabe lesene konstrukcije vrtec v Poljčanah prejme Plečnikovo medaljo za leto 2015.« Na razpis za Plečnikova odli-čja 2015 je prispelo 42 predlo- gov, od tega 35 predlogov za izvedene zgradbe in ureditve, en predlog za opus avtorja, en predlog za urbanistični projekt in pet predlogov za prispevek k arhitekturni kulturi. Župan: »Dokaz več o pravilnosti načrtovanja.« »Prijetno presenečeni smo bili, ko smo zvedeli, da je naš vrtec nominiran kot objekt, ki je pritegnil pozornost komisije, ki podeljuje Plečnikova odli-čja. Teh je zelo malo. Izhodišče gradnje vrtca je bilo zasnovati in zgradili arhitekturno in funkcionalno lep objekt, ki bo služil svojemu namenu mnoga desetletja, celo stoletje. Svojo priložnost so izkoristili tako arhitekti kot vzgojiteljska stroka. Verjamem, da bodo njihove zamisli svojo potrditev dobile v naslednjih letih, ko bodo prepričani tudi zadnji dvomljivci. Plečnikovo odličje je pomemben dosežek, ki potrjuje pravilnost načrtovanja in dela ter omogoča odlična izhodišča za premisleke o upravičenosti tovrstne gradnje,« je povedal župan Občine Poljčane Stanislav Kovačič. Mojca Vtič Foto: Sklad arhitekta Jožeta Plečnika Foto: DK 8 Štajerski1TEDNIK Politika torek • 14. aprila 2015 Svet je majhen EU-napake Na podlagi Lizbonske pogodbe je EU dobila visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. Danes to mesto zaseda Italijanka Federika Mogherini. Po 21. členu evropske pogodbe so pristojnosti Unije v zunanji politiki izredno omejene in dejansko obsegajo le področja, za katera so se države članice kompromisno dogovorile, kar pomeni, da jih zaznamuje pravilo najmanjšega skupnega imenovalca. Evropska unija v svetu lahko enotno nastopa le pri zagotavljanju večje stopnje demokracije, človekovih pravic, vladavine prava ter spoštovanja mednarodnega prava in v prid trajnostnega razvoja ali z aktivnim spodbujanjem integracije vseh držav v svetovno gospodarstvo. Prav omenjena točka v zadnjih mesecih predstavlja temeljni kamen, na katerem Komisija skuša oblikovati neko novo pobudo v zunanji politiki. Komisija je v resnici le administrativni organ Unije. Politično vodenje pripada medvladnemu organu EU Svet, vendar Komisija izkorišča svoje pristojnosti zaradi stalnega mandata, ki ga ima pri pripravljanju stališč in pobud. Gospodarska kriza je dokazala, da resnično ne more obstajati skupna valuta brez skupnega političnega vodstva, ampak istočasno je tudi dokazala, da ni samoumevno, da skupna valuta ustvari skupno vlado, in dokler ne bo skupne vlade, nikoli ne bo enotne zunanje politike v Evropski uniji. EU-ko-misija pa skuša iz nastale situacije izvleči zase najbolje. Predsednik Junker očitno želi pridobiti čim več avtonomije pri svojem delu in v svet poslati občutek, da ima Unija trdne inštitucije. Komisija si prepisuje vsak dan večje pristojnosti, sploh pa v zunanji politiki. Na podlagi odločila evropske pogodbe, po kateri Unija nastopa enotno na področju standardizacije svetovnega gospodarstva, Junkerjeva ekipa od začetka mandata vodi pogajanja za skupni trgovski prostor s Kanado in ZDA. Kot smo že videli v enem od prejšnjih člankov, bi takšen dogovor lahko izredno koristil evropskemu gospodarstvu, ampak istočasno bi pomenil potrditev strateškega zavezništva Stare celine z ameriškim velikim bratom. Kot zagovornik Severnoatlantskegapakta v tem ne vidim nič slabega, a le dokler našo združevanje ne izključuje oziroma ogroža drugih. V trenutku, ko se posredno spopadamo z rusko federacijo, je za Evropo tvegano nekritično podpirati vsa stališča washingtonske administracije, ki kažejo željo po dodatni gospodarski in politični izolaciji Moskve. Za to mislim, da bi moral spremljati z dobro dozo zaskrbljenosti priporočilo, ki ga je sprejel marca letos EU-parlament in v katerem se priporoča visoki predstavnici za zunanjo politiko - ki je tudi podpredsednica komisije - tesnejšo povezavo EU z ZDA, dodatno poglobitev sodelovanja s strukturami NATO pakta, oblikovanje novih vojaških koordinacijskih struktur na tleh Stare celine in sodobnejšega medijskega prostora, ki se bo lahko soočal z manipuliranimi informacijami, ki prihajajo iz ruskih informativnih infrastruktur. Resolucija uradno ni zavezujoč dokument, ampak kaže na stališče večine bruseljskega parlamenta, kar pomeni, posredno, vseh nas. Sprejem takšnega dokumenta pomeni še dodatno oddaljenost od Rusije in opomin vsem državam Evrope in Nato pakta. Komisija in države severne Evrope spominjajo druge, da dolgujemo svojo stabilnost glavnemu zavezniku in ta isti zaveznik je tisti, ki nas lahko preko trgovskega sporazume pripelje iz krize. Parlament, ki bi moral biti predstavnik naše samostojnosti in identitete, nas brez ovinkarjenja preda v roke Obamove administracije in poglobi občutek razkola z rusko federacijo. Vse to je v popolnem nasprotju z ideali, vrednotami in razumevanjem zgodovine evropskih narodov. Mišljenje lahko končam le z ugotovitvijo, da na predsednika komisije mogoče močno pritiskajo tisti lobistični sistemi anglosaksonskih bančnih kapitalov, ki so omogočili Luksemburgu - v času, ko je bil tamkajšnji prvi minister - da je postal svetovno finančno središče. Laris Gaiser Slovenija • Težave zaradi vojaških pokojnin se stopnjujejo Ali bo država vojakom povrn Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) izplačuje vojaške pokojnine na podlagi (ZPIZVZ), ki je bil uveljavljen leta 1998. Zaradi domnevne diskriminatornosti in neupoštevanja Po podatkih ZPIZ je bilo v letu 2014 v Sloveniji povprečno 2.750 prejemnikov vojaških pokojnin, v januarju 2015 pa je bilo uživalcev vojaških pokojnin natanko 2.661. V minulem letu 2014 je bilo za vojaške pokojnine namenjenih 33.468.952 evrov, po zadnjih podatkih je januarja letos najnižja vojaška pokojnina znašala 262,65 evra, najvišja pa 1.857,89 evra. Vojaki na ustavnem sodišču zaradi diskriminatornosti Sindikata ministrstva za obrambo in vojakov sta marca 2014 na ustavno sodišče vložila zahtevo za presojo ustavnosti zakonov o obrambi in o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Omenjena sindikata sta zahtevala oceno ustavnosti v delih, ki se nanašata na upokojevanje vojakov, saj se dodana doba ne upošteva pri odmeri starostne pokojnine in je pokojnina zato nižja. Kot je pojasnil predsednik vojaškega sindikata Gvido Novak, jim delovno razmerje prekinjajo, ko Za vojaške pokojnine v obdobju 2004-2014 Leto Odhodki za vojaške pokojnine (€) 2004 37.138.568 2005 37.270.058 2006 37.665.838 2007 38.207.017 2008 39.551.545 2009 39.064.273 2010 37.851.372 2011 36.211.201 2012 31.049.004 2013 31.874.544 2014 33.468.952 Vir: Martin Ozmec izpolnijo pogoje za poklicno upokojitev, čeprav imajo potem tudi od 20 do 30 % nižjo pokojnino, dodane dobe pa jim pri odmeri starostne pokojnine ne upoštevajo. Upokojujejo jih tudi z nepolno pokojnino, medtem ko imajo vsi drugi pravico delati do polne pokojnine ali celo dlje. Sindikat ministrstva za obrambo pa je zatrdil, da je zdajšnja ureditev, ki velja le za vojaške osebe, »edinstvena in do vojaških oseb diskriminatorna«. Vojaške osebe namreč obravnava nedopustno različno, v primerjavi z ostalimi primerljivimi poklici, katerih delodajalec je dolžan plačevati prispevke v sklad obveznega dodatnega poklicnega zavarovanja po prejšnjem pokojninskem zakonu, oz. v poklicno zavarovanje po zdaj veljavnem pokojninskem zakonu. Prepričani so, da takšna ureditev hkrati ogroža socialno varnost vojaških oseb in jim jemlje pravico do izbire, ali se bodo poklicno upokojili in do izpolnitve pogojev za predčasno ali starostno upokojitev uživali poklicno pokojnino, ali bodo odložili začetek uveljavljanja poklicne pokojnine ali pa bodo uveljavljali pravico do enkratnega izplačila sredstev. Ministrstvo za obrambo ne spoštuje delovne zakonodaje! Po mnenju Sindikata vojakov Slovenije ministrstvo za obrambo v Slovenski vojski ne spoštuje tudi delovne zakonodaje. Zato so na obrambnega mini- Cirkulane • Izveden še en natečaj Radioklub usposobil že 85 novih operaterjev Izvedba radioamaterskega tečaja je v našem klubu postala že kar nekaj samoumevnega. Tako smo vse od leta 2010 pa do danes usposobili skupno 85 novih radioamaterjev, od tega so tudi trije telegrafisti. Letos je tečaj potekal v devetih terminih od januarja do aprila. Izpit je aprila 2015 opravilo 11 kandidatov iz širše okolice Ptuja, Maribora, Lenarta in Ormoža. Izpostaviti velja najmlajša kandidata, to sta 10-letni Klemen in 13-letna Mateja, ki je odlično opravila tudi preizkus telegrafije. Ekipo predavate- ljev smo sestavljali: Ivan Švaj-gl-S51KV, Jernej Golc-S59KM, Toni Štumberger-S57MAK, Miro Kužner-S52KK, Bruno Lubec-S51M in Boštjan Pola- jžer-S58MW. Podelitev diplom bo na Hamfestu Radiokluba Cirkulane, ki bo predvidoma 6. 6. 2015 v klubskih prostorih. Boštjan Polajžer Foto: Arhiv Radiokluba Cirkulane Udeleženci letošnjega radioamaterskega natečaja torek • 21. aprila 2015 Podravje Štajerski TEDNIK 9 ila okoli 15 milijonov evrov? Zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev zakonodaje pa se pojavljajo težave. stra Janka Vebra januarja letos naslovili zahtevo, naj se delovna zakonodaja spoštuje in da želijo biti pripadniki in sindikati seznanjeni z letnim razporedom dela. Čas pripravljenosti v službi se namreč pripadnikom SV po obrambnem zakonu tudi ne šteje v redni delovni čas, kar je v popolnem nasprotju s pravnim redom EU, zatrju- Foto: M. Ozmec je Gvido Novak. V zahtevo so vključili tudi seznanitev pripadnikov SV in sindikata z letnim razporedom dela in določenim referenčnim obdobjem. Doslej za SV sploh niso določali referenčnega obdobja, v katerem se lahko prerazporeja polni delovni čas, niti niso izdelovali letnega razporeda dela. Zaradi tega imajo pripadniki SV tudi do 1000 in več kompenzacijskih ur (viška ur), ki bi se ob izteku vsakokratnega referenčnega obdobja morale izravnati na ničlo s plačilom nadurnega dela. Ker pa se referenčna obdobja za zaposlene v SV ne določajo, so lahko pripadniki SV nezakonito obremenjeni preko zakonskih omejitev. Pripadniki sami namreč niti v sindikatu ne morejo spremljati obremenitev zaposlenih, saj v SV letno ne razporejajo delovnega časa in določajo referenčnih obdobij. Ker do sedaj niso prejeli letnega razporeda delovnega časa in določenega referenčnega obdobja, so na inšpektorat za delo podali prijavo kršitev delovne zakonodaje, proti odgovornim pa bodo zaradi kršenja pravic delavcev tudi ustrezno ukrepali. Z odgovorom niso zadovoljni V Sindikatu vojakov Slovenije so na poziv k odpravi povzročene škode pripadnikom SV, ki so jo utrpeli z uporabo nezakonitih delov pravilnika o letnem dopustu, sicer prejeli odgovor, a z njim niso zadovoljni. »Vsem pripadnikom SV naj bi bila povzročena škoda za leti 2014 in 2015 odpravljena v celoti, in sicer z novimi sklepi o letnem dopustu. Preostali deli spornega pravilnika, ki so predmet novega kolektivnega spora na delovnem sodišču, pa ostajajo v veljavi in pri njihovi veljavi ministrstvo neomajno vztraja,« je nezadovoljen Gvido Novak. V sindikatu vojakov že proučujejo, ali so bile v primeru podpisa nezakonitega pravilnika o letnem dopustu kršene temeljne pravice delavcev z zlorabo uradnega položaja. »Če se bo v novem kolektivnem sporu izkazalo, da je sporen pravilnik nezakonit tudi v drugih izpodbijanih členih, v kar smo v SVS prepričani, bomo podali kazensko ovadbo zoper odgovornega, verjetno podpisnika pravilnika, takratnega obrambnega ministra Romana Jakiča,« je zatrdil Gvi-do Novak. Ob tem velja dodati, da se je prejšnji teden pojavila neuradna ocena, da naj bi za odpravo nepravilnosti, ki je bila povzročena pripadnikom SV v minulih letih, v generalštabu SV potrebovali okoli 15 milijonov evrov. M. Ozmec Na MORS trdijo, da je vse v skladu z zakonodajo Na ministrstvu za obrambo so prepričani, da poteka vse v skladu z zakonodajo. Tiskovni predstavnik SV Simon Korez namreč pravi: »Dejstvo je, da se vsem zavarovancem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja starostna pokojnina odmeri od dosežene pokojninske dobe. Zavarovanci, ki so vključeni v poklicno zavarovanje, pridobijo dodano dobo, ki se upošteva pri izpolnjevanju pogojev za starostno pokojnino, ne upošteva pa se pri odmeri starostne pokojnine. Za dodano dobo namreč delodajalec ne plačuje prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Slovenska vojska (SV) je dolžna spoštovati zakonodajo, res pa je, da iz SV zaradi tega odhajajo razmeroma mladi pripadnice in pripadniki, z relativno nizko odmerno stopnjo za izračun pokojnine, kar pa je posledica sistema poklicnega zavarovanja.« Kaj pa menite o očitkih sindikata vojakov, da MORS ne spoštuje delovne zakonodaje ? »Trditev sindikata ni celovita in natančna, saj je SV dolžna opravljati naloge skladno s področno zakonodajo ter s pravili službe v SV. V SV izvajamo naloge tudi v t. i. prerazporejenem delovnem času. Presežek ur, ki nastanejo iz tega fonda, pa je potrebno izkoristiti. V SV smo pristopili k celovitemu reševanju tako nastalih prerazporejenih ur, ki so se nakopičile v zadnjih nekaj letih. Zakonodaja nam organizacijo neenakomerne razporeditve in prerazporeditve delovnega časa omogoča zaradi narave dela.« Ali je realna ocena, da bi za odpravo nepravilnosti in vzpostavitev zakonitih razmer v SV potrebovali vsaj 15 milijonov evrov? »Ocena ni realna. Prerazporejenih ur je v zadnjih letih nastalo za okoli 5 milijonov evrov, če bi jih ovrednotili kot nadure, kar pa niso, saj niso bile opravljen kot nadure. Te se v SV lahko izplačajo le kot opravljene ure, ki bi nastale zaradi nenačrtovanih nalog, nalog zaščite in reševanja pri reševanju v gorah ipd. Pripadniki SV zaradi prerazporejenih ur niso bili oškodovani, saj so bili za opravljene ure izplačani potrebni dodatki za posebne pogoje dela, same ure pa bodo zaposleni izkoristili kot proste ure do konca leta 2015.« Sv. Tomaž • Obnovljena cesta v Rucmanskem vrhu Prlekija • Nova pridobitev za Veržej Boljši pogoji za življenje Parkirišče za 62 vozil Občina Sveti Tomaž je svojemu namenu predala modernizirano cesto v dolžini 1,6 kilometra, ki vodi na t. i. Rucmanski vrh. V Veržeju, na območju med trgovino, pokopališčem in cerkvijo, bodo dobili 62 parkirnih mest. Podjetje Markomark s Pobrežja v občini Videm pri Ptuju je že začelo gradbena dela. Dela je izvedlo Cestno podjetje Ptuj, vrednost opravljenih del pa znaša 111.394 evrov. Ves denar za obnovo ceste je občina Sveti Tomaž zagotovila v proračunu. Obnovljena cesta, ki bo nudila boljše pogoje za življenje vaščanom Rucman- cev, Trnovcev in Mezgovcev, se vzpenja na 317 metrov visok Rucmanski vrh. Priključke oziroma dovoze do hiš so si va-ščani plačali sami. Na odprtju smo izvedeli, da je ob cesti, ki vodi na Rucmanski vrh, 25 hiš, večina jih je stalno naseljenih, nekaj pa je tudi vikendov. Najstarejša prebivalca tega dela občine Sveti Tomaž sta 86-letna Anton Kovačec in Leopold Lo-vrec, ki sta skupaj z županom Mirkom Cvetkom tudi prerezala trak obnovljene ceste. MŠ Župan občine Veržej Slavko Petovar pravi, da gre za tretji sklop urejanja osrednjega dela v naselju. Pred tremi leti je bil urejen trg Slavka Osterca in obnovljena osrednja prometnica, lani pa so novo podobo dobile ulice v trškem jedru. Na razpis za postavitev doslej največjega parkirišča v občini se je prijavilo deset ponudnikov. Najugodnejši, podjetje Markomark, bo poleg parkirišča uredil tudi dostopno cesto in pločnik, vrednost gradbenih in inštalacijskih del pa znaša okoli 160.000 evrov. Skupna vrednost projekta je 208.847,25 evra, ki bo v višini 89.200 evrov pokrit iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, razlika pa bo bremenila občinski proračun. NŠ Foto: Miha Soštarič Županu Mirku Cvetku sta pri odprtju ceste pomagala 86-letna Anton Kovačec in Leopold Lovrec. Območje med trgovino in cerkvijo, kjer bo pridobljenih 62 parkirišč. Foto: NS 10 TEDNIK Kultura torek • 21. aprila 2015 Ptuj • Regijsko srečanje mladinskih gledaliških skupin Festival Vizije 2015 V četrtek, 16. aprila, je območna izpostava Javnega sklada za kulturo v sodelovanju z Mestnim gledališčem Ptuj pripravila regijsko srečanje mladinskih gledaliških skupin - festival Vizije 2015. Kot je v uvodnem nagovoru mladim nastopajočim in gledalcem povedala Branka Be-zeljak, legendarna mentorica ptujskih otroških in gledaliških skupin, ravno letos mineva 30 let, odkar so mentorji mladih ljubiteljev gledališča v državi vzpodbudili nastanek posebnih srečanj mladih skupin, takrat imenovanih alternativno gledališče, ločeno od srečanja odraslih gledaliških skupin, danes imeno- vanega Linhartova srečanja: »Iz tega je nastalo srečanje, ki se danes imenuje Vizije, na njem pa se srečujejo mladinske gledališke skupine po vsej Sloveniji. Takrat smo začeli prav na Ptuju, na odru mestnega gledališča, še prej pa v Klubu mladih; sočasno je nastala mladinska gledališka šola tudi na Prvi gimnaziji v Mariboru, kmalu za tem še v Kopru, nato na Drugi gimnaziji v Mariboru, pa v Celju in na Gorenjskem. V tistih časih je festival lahko trajal več dni, tudi z neformalnim druženjem mladih.« Na ptujskem regijskem srečanju so se predstavila štiri gledališča mladih: Prva gimnazija Maribor (predstava Jaz ali kdo drug), Druga gimnazija Maribor (predstava Rešeni), Gimnazijsko kulturno društvo Slovenj Gradec (predstava 5xNE) in Dvojezična osnovna šola Lendava (predstava Varuh spominov). Na regij- Pevska in plesna znanja so 404 otroci, stari med tri in pet let, pokazali staršem, starim staršem ter drugim obiskovalcem, ki se jih je v športni dvorani Srednje šole Slovenska Bistrica zbralo več kot 600. Ravnateljica vrtca, ki ima enote v občinah Makole, Oplotnica, Poljčane in Slovenska Bistrica, se je zahvalila vzgojiteljicam, ki so mladenkam in mladcem omogočile nastop pred tako veliko množico. Vrtec pa ne daje poudarka zgolj kulturnemu udejstvovanju otrok, pozornost v veliki meri namenja tudi zdravemu načinu življenja in lokalno pridelani hrani. Tako so vrtčevski otroci in vzgojiteljice na začetku vrtčevskega leta zbirali semena fižola, paradižnika, pa semena sončnic, ajde, celo pekočega fe-ferona, nato so nekatera semena posadili in v igralnicah vzgojili sadike paradižnika, gozdnih in vrtnih jagod ter številne druge. Sadike, ki so plod njihovega truda, in semena so otroci po kon- cu prireditve podarili staršem in obiskovalcem. »Seme je mali čudež, tako kot otroci, posejmo ga. Samo mi lahko poskrbimo, da bo Slovenija samooskrbna,« je povedala Ivana Leskovar, ravnateljica vrtca, ki je koordinator projekta štafeta semen za vse slovenske vrtce. Zato je Irena Rotar iz Eko-civilne iniciative Leskovarjevi ob Slovenska Bistrica • Vrtec poje in pleše Nekaj več kot 400 otrok širilo pesem in ozaveščenost o lokalni samooskrbi Bose nožice in široke folklorne oblekice, mladi glasovi, gibčni plesalci in plesalke iz 11 enot Vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica so oblikovali tradicionalno prireditev Vrtec poje in pleše, ki je bila 15. aprila v Slovenski Bistrici. Prireditev so otroci in vzgojiteljice dopolnili še s štafeto semen. ski reviji v Ptuju si je ogledala predstave selektorica za državno srečanje, ki poteka vsako leto v Novi Gorici, Ana Ruter. Vizije sicer potekajo na razičnih izraznih področjih: gledališkem, lutkarskem, recitatorskem (Žive besede), glasbenem (Rock vizije) in fotografskem (letošnja tema fotografskega natečaja je Vizija Foto: Črtomir Goznik drevesa), z njimi pa želijo zagotoviti razvoj in kakovostno rast tovrstne mladinske umetniške produkcije. jš Ptuj • Območna revija mladinskih pevskih zborov 56. Glasbeni vrtiljak V sredo in četrtek, 15. in 16. aprila, se je v telovadnici OŠ Mladika odvrtel 56. Glasbeni vrtiljak - območna revija mladinskih pevskih zborov. tej priložnosti izročila tudi priznanje omenjene organizacije ter dodala, da slovenjebistriški vrtec, ki združuje približno 1300 otrok, z izredno prizadevnostjo izvaja svoje poslanstvo prenosa znanja na najmlajše in jih uči znanj za življenje. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Pevski zbor Krtki iz vrtčevske enote Makole je pel o strašnem levu in Juriju Muriju. Organizatorica prireditve - območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti iz Ptuja - je v sodelovanju z OŠ Mladika privabila 14 pevskih zborov: prvi večer devet, drugi večer pet. In koga vse smo letos slišali? Sredin nastop je začel mešani gimnazijski pevski zbor pod vodstvom Jožice Lovrenčič Lah, nadaljevali pa so komorna skupina OŠ Markovci pod vodstvom Slavice Lajh, pevci OŠ Dornava z Metko Zagoršek, OŠ Majšperk s Stanko Ejvec, pevski zbor Zvonček KUD Mar-kovski zvon iz Markovcev, ki ga je vodil Gregor Zmazek, pevci OŠ Cirkovce z zborovodjem Marjanom Krajncem, OŠ Podlehnik z Jakobom Fegušem, zbor OŠ Destrnik-Trnovska vas z zborovodjem Ernestom Kokotom, prvi večer pa je sklenil veličasten, skoraj 70-članski pevski zbor OŠ Markovci s Slavico Lajh. (Vsaka čast Markovčanom, ki so nastopili s kar tremi skupinami, med dru- gim z najštevilčnejšim zborom! Spomnimo, da je tudi v njihovem otroškem zboru pred mesecem dni pelo skoraj pol šole!) V četrtek pa so se predstavili MPZ OŠ Ljudski vrt - podružnica Grajena z zborovodkinjo Jernejo Bom-bek, MPZ OŠ Videm z Dejanom Štuhecem, MPZ OŠ Ljudski vrt z Jernejo Bombek, MPZ OŠ Olge Meglič, ki ga vodi Marija Feguš Friedl, in OŠ Mladika z Jasno Drobne. Oba večera je povezovala Mateja Kuharič, nastope pa je strokovno spremljala Alenka Korpar. jš Foto: Črtomir Goznik Na Glasbenem vrtiljaku so se zavrteli tudi učenci dornavske šole z zborovodkinjo Metko Zagoršek. Slovenska Bistrica • Moški in ženski deželi Ptuj • Iz glasbenega šolstva Slušatelji razvili drugačno tezo Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica je 13. aprila gostila predavanje Jollande Her-cog z naslovom Potovanje v deželo ženskih občutkov in deželo moških dejstev. A na predavanju sklepne misli ni podala predavateljica, temveč slušatelji. Diplomirana indijska astrolo-ginja je prepričana, da je dežela ženskih občutkov dežela, kjer prevladujejo skrb za druge, razumevanje drugih in njihovih občutkov ter opravljanje več stvari hkrati. »Druga je dežela moških dejstev, tekmovalnosti in logike, svet problemov, opravil in izzivov, osredotočenosti na eno stvar naenkrat,« je povedala. In kako torej premagati te razlike in zaživeti v harmoniji? Tega predavateljica ni natančno definirala, saj če se prilagajamo in torej sami sebe spremenimo zaradi odnosa, potemtakem odnos ni več skupek dveh oseb, temveč, kot je dejala Foto: Mojca Vtič Z diplomirano astrologinjo Jol-lando Hercog slušatelji niso delili enakega mnenja. Hercogova, fasad. Toda slušatelji se z idejami predavateljice niso strinjali, prepričan so, da če delaš bolj na sebi in gledaš zgolj nase in ne na odnos, je to prej razhajanje kot učvrstitev partnerstva. Jollanda Hercog je na to odvrnila, da je miselnost, da je treba imeti s partnerjem nekaj skupnega, zgolj rezultat našega uma. In kakšen je bil rezultat predavanja? Slušatelji so v nasprotju s predavateljico sklenili, da osebi morata delati na partnerstvu, saj osebnostne spremembe niso nujno slabe in tesnejši, kot je odnos, več dela oziroma igre zahteva. MV Sodelovanje na Horniadi 2015 V Ljubljani je bila konec marca tretja Horniada učencev glasbenih šol Slovenije, namenjena srečanju mladih hornistov. Med učenci iz osmih glasbenih šol sta bila tudi hornista iz Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Nik in Jan Špurej s profesorjem Bojanom Bezja-kom. »Srečanje je pokazalo trenutne smeri pedagoškega razvoja mladih hornistov vseh starosti in naša učenca sta se pokazala v lepi luči kot najmlajša udeleženca,« je bil ponosen prof. Bezjak. Uradnemu nastopu je sledilo druženje nastopajočih in njihovih mentorjev, kjer so izmenjali izkušnje in poglede na razvoj roga v slovenskem šolskem sistemu. Obisk je bil presenetljivo ^ Foto: Črtomir Goznik dober. Mlada hornista Nik in Jan Špurej s profesorjem Bojanom Bezja- jš kom iz Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Rokomet Na Hardeku pravična delitev točk Stran 12 Rokomet Gorišnica z zmago čez Škofljico Stran 12 Nogomet Za zmago garali do zadnje minute Stran 13 Boks Iz BK Ring zmagala Kujavec in Jabločnikova Stran 13 Tenis »Južna Amerika mi je zelo všeč« Stran 15 Mestna hiša Sprejem za Bloudkove nagrajence Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik iPoiHilajh na.i na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 28. krog Završki športni park ni več »trdnjava Zavrč - Celje 1:2 (1:0) « STRELCI: 1:0 Novoselec (23.), 1:1 Jeslinek (51.), 1:2 Omoregie (77.) ZAVRČ: Petrovič, Novoselec, Bogdan, Datkovič, Antič, Cvek, Polič (od 75. Balič), Matjašič (od 69. Monjac), Muminovič, Grez-da, Kiš. Trener: Ivica Solomun. CELJE: Kotnik, Žitko, Kle-menčič, Soria, Miškič, Gobec, Jugovič, Jeslinek, Šporn (od 65. Omoregie ), Kubo (od 46. Verbič, od 90. Klemenčič), Lendrič. Trener: Simon Rožman. Srečanje med Zavrčem in Celjem je minilo v dinamičnem tempu, kar je bilo glede na mladost igralcev obeh ekip tudi pričakovati. Vseeno je skromno število občinstva, le kakih 250 gledalcev se jih je zbralo, pričakovalo boljše domačine, ki pa tokrat niso pokazali vsega, kar znajo, zato je tudi »padla« doslej nepremagljiva završka trdnjava. Celjani so v precej okrnjeni zasedbi vzeli, kar jim je bilo ponujeno, beli pa bodo morali v nadaljevanju prvenstva spremeniti kar nekaj stvari, če bodo želeli spet parirati najboljšim. Grofje so še enkrat več dokazali, da niso zastonj tako visoko na prvenstveni tabeli. Zavrčani so tokrat nastopili v precej močnejši postavi kot na zadnji tekmi z Gorico, rumeno-modri pa so zaradi pričakujočega povratnega pokalnega srečanja z Mariborom spočili precej igralcev, ki so v sredo zable-steli v Ljudskem vrtu. Uvod je Ivan Novoselec (Zavrč, beli dres) je na tekmi s Celjani dosegel edini zadetek za svojo ekipo. postregel s čvrsto predstavo obeh tekmecev, podjetnejši pa so bili gostje. Domačini so se osredotočali predvsem na branjenje svojih vrat, gol pa so skušali doseči predvsem preko protinapadov. V 11. minuti je od daleč najprej za-pretil Kubo, toda zgrešil. Precej bližje zadetku je bil nekaj minut kasneje Jeslinek, ki je le za las zgrešil gol. Zavrč je modro čakal na svojo priložnost in iz prvega resnejšega napada na tekmi tudi pove-del. Matjašič je v 23. minuti izvajal sploh prvi kot na tekmi za Zavrč, obramba Celja je pozabila na Novoselca, ki je z glavo zadel za navdušenje na tribunah - 1:0. Do konca prvega dela večjih priložnosti ni bilo, grofje so bili podje- tnejši, toda izid se do odmora ni spremenil. Verbič, najboljši igralec Celja in po mnenju mnogih tudi slovenski lige, je ob polčasu menjal Kuba in takoj poživil igro Celja. Gostje so bili precej boljši in v 51. minuti tudi izenačili: po asistenci Lendrica je priložnost realiziral Jeslinek - 1:1. Kmalu zatem je na drugi strani poskušal Matjašič, toda ni bil pri strelu. Celjani so postajali vse dominantnejši, temnopolti Omoregie je menjal Šporna in v 77. minuti iz bližine po pre-dložku iz desne zadel za vodstvo rumeno-modrih - 1:2. Še PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 28. KROGA: Zavrč - Celje 1:2 (1:0); strelci: Novoselec 24.; Jeslinek 51., Sunny 77.; Domžale - Gorica 3:1 (1:1); strelci: Vuk 28., 64., Podlogar 89.; Žigon 24.; rdeči karton: Caputo 72./Gorica; Luka Koper - Radomlje 2:0 (1:0); strelec: Lotrič 23., 57.; Rudar - Maribor 2:0 (1:0); strelca: Babic 45., Knezovic 72.; rdeči karton: Rajčevič 55./Maribor; Krka - Olimpija 0:0. 1. MARIBOR 28 18 5 5 52:26 59 2. DOMŽALE 28 1T 4 T 35:15 55 3. CELJE 28 15 9 4 42:18 54 4. OLIMPIJA LJUBLJANA 28 14 9 5 46:19 51 5. ZAVRČ 28 12 3 13 2T:39 39 6. RUDAR VELENJE 28 9 9 10 34:30 36 7. KOPER 28 11 2 15 30:45 35 8. KRKA 28 6 T 15 28:42 25 9. GORICA 28 6 6 16 26:39 24 10. RADOMLJE 28 3 4 21 14:61 13 Ivica Solomun, trener Zavrča: »Celje je bilo boljše, čeprav smo jim na začetku uspešno parirali in tudi zadeli po prekinitvi. To bi v nadaljevanju morala biti voda na naš mlin, toda nismo odigrali dovolj dobro V tem trenutku nismo dovolj izkušeni in nimamo dovolj znanja, da takšno prednost ohranimo do konca.« Simon Rožman, trener Celja: »Moram reči, da so fantje že 'načeti', smo pa izpolnili cilj, bolje si nismo mogli srečanja niti zamisliti. Rezervisti so tehtnico prevesili na našo stran, čeprav smo bili kar malo presenečeni, saj smo Zavrč držali precej stran od naših vrat. Sveži igralci so dvignili nivo igre, kar se je lepo izšlo, tako da smo zelo veseli." - Maribor je izgubil drugo zaporedno tekmo: po porazu v 1. tekmi pol-finala Pokala Slovenije proti Celju je klonil še v Velenju; - za Rudar je to druga zaporedna zmaga, odlično je branil tudi vratar Matjaž Rozman, ki je spomladi na sedmih tekmah prejel le tri zadetke; - Domžalčani in Celjani so se z zmagama znova realno vključili v boj za naslov prvaka; - za Koper je drugič v zadnjih treh srečanjih dva zadetka dosegel Mitja Lotrič; - Olimpija je prvič v sezoni osvojila točko v Novem mestu; - Rudar in Koper sta se v sredini lestvice močno približala Zavrču; - Radomlje nimajo več realnih možnosti za obstanek. Motokros • SP razreda MX2 Gajser v Italiji do prve zmage na dirki 18-letni Tim Gajser iz Pečk pri Makolah je postal zmagovalec dirke za svetovno prvenstvo v Italiji. Foto: Črtomir Goznik pred tem je sijajno priložnost po napaki Datkovica zapravil Jeslinek. Do konca domačini niso znali in zmogli resneje ogroziti gostov. Že v petek bele čaka nov, še tretji zaporedni domači obračun, v goste prihaja vse bolj razpoloženi Rudar iz Velenja. tp S četrto dirko sezone se je karavana najboljših motokro-sistov v svetovnem prvenstvu preselila v Evropo. Na dirki v italijanski Pietramurati je v razredu MX2 Tim Gajser zmagal in tako prvič v karieri slavil v skupnem seštevku na dirki. Prvič v sezoni pa je v razredu MXGP nastopil Klemen Gerčar in končal na 32. mestu. Na prejšnji dirki v argentinskem Neuquenu je šele 18-le-tni Tim osvojil 5. mesto, kar je bila njegova druga najboljša uvrstitev dotlej v sezoni, potem ko je bil četrti v Katarju in 11. na Tajskem. Tokrat pa je že v prvi vožnji začel zelo dobro in nazadnje moral priznati premoč le vodilnemu v skupnem seštevku Nizozemcu Jef-freyju Herlingsu. »Proga je zelo spolzka, na njej je težko prehitevati, zato sem zadovoljen z doseženim. Veseli pa me, da je tukaj tudi veliko navijačev iz Slovenije, tako da je vse skupaj še bolje,« je bil na prvem evropskem prizorišču že po prvi vožnji dobro razpoložen mladi slovenski dirkač. Za Gajserjem je prvo vožnjo na tretjem mestu končal Francoz Jordi Tixier. Gajser je nato v drugi vožnji v napetem boju premagal Herlingsa, ki je dobil prvo vožnjo. Gajser je hitro prevzel vodstvo in na koncu prednost tudi zadržal. Nizozemec je v lovu na Slovenca v zadnjem krogu tudi padel. Pred tem je Gajser takoj po startu že prišel do drugega mesta, nato pa kmalu Dirka v Pietramurati, Italija, rezultati: 1. Tim Gajser SLO Honda 47 2. Jeffrey Herlings NIZ KTM 47 3. Jordi Tixier FRA Kawasaki 40 4. Dylan Ferrandis FRA Kawasaki 34 5. Benoit Paturel FRA Yamaha 32 Skupni vrstni red: 1. Jeffrey Herlings NIZ 172 2. Dylan Ferrandis FRA 159 3. Pauls Jonass LAT 133 4. Tim Gajser SLO 126 točk prehitel Tixier j a in prevzel vodstvo. Herlings je nato iz ozadja napadal in se tudi nevarno približeval, Gajserjeva prednost, ki je znašala približno deset sekund, se je že nevarno topila. Toda za zadnji napad mu je zmanjkalo časa, pri tem pa je tudi pretiraval; v zadnjem krogu je namreč padel in tako zapravil še zadnji kanček možnosti, da bi se morda prebil na prvo mesto. »Hvala vsem, ekipi, navijačem, super je bilo,« je takoj po prihodu skozi cilj težko našel besede mladi slovenski dirkač iz Pečk pri Makolah, ki so mu za dodatno spodbudo številni njegovi navijači s slovenskimi zastavami pripravili pravo vzdušje domače dirke. Za Gajserjem je skupno drugo mesto na dirki osvojil prav Herlings, oba sta zbrala po 47 točk. Skupno je Gajser po četrti dirki sezone na četrtem mestu v SP, vodi Herlings s 172 točkami. Sezona se bo nadaljevala že čez teden dni na preizkušnji za VN Evrope v Valkenswaar-du. sta, JM 12 Štajerski Šport torek m 21. aprila 2015 Rokomet • NLB leasing liga (m), 24. krog Na Hardeku pravična delitev točk Jeruzalem - Slovan 25:25 (11:9) JERUZALEM: Balent (9 obramb), Škalički; Kolmančič 1, Bogadi, Radujkovic 6, Čudič 3, Gregorc 3, Veselko, Mesaric 4, Lukman, Grizolt, Kocbek 4, Kosi 2 (2), Levak, Petrovič, Rajšp 2. Trener: Saša Prapotnik. SLOVAN: Nunčič (11 obramb - 3x7m), Selakovič, Kolakovič; Purkart, Ži. Matajič 1, Grojzdek 6, Marinček, Bogdanič Jenko 5, Kete 2, Erak, Krivic 4, Topolovec 4, Kovačič 1, Ža. Matajič, Planinc 2, Mlakar. Trener: Boštjan Ficko. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 5/2; Slovan 1/0. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 8; Slovan 14 minut. IGRALEC TEKME: Siniša Radujkovic (Jeruzalem Ormož). Predzadnjo domačo tekmo v prvenstvu 2014/15 so Or-možani kljub veliki želji po zmagi le remizirali. Na Hardeku so se gostje iz Ljubljane prikazali v solidni luči in točka je na koncu zasluženo odromala v glavno mesto. Prvi polčas si bomo zapomnili po slabi igri obeh moštev, slabem sojenju in odličnih obrambah vratarjev To-mislava Balenta (8 obramb) in Klemna Nunčiča (7 obramb, tudi dve 7-m, Janu Gregorcu v 17. in Bojanu Ču-diču v 29. minuti). Ormožani so v dveh primerih vodili za tri (9:6, 10:7), prednost pa bi lahko bila še višja, če ne bi gostitelji zapravili številnih »zicerjev«. V nadaljevanju je bil boljši Slovan, ki je začel 2. polčas z 1. NLB LEASING LIGA REZULTATI 24. KROGA: Go- renje Velenje - Celje Pivovarna Laško 24:27 (9:10), Krka — Sev- niea 2B:30 (14:1S), Istrabenz Plini Izola - Urbanscape Loka 27:27 (14:14), Jeruzalem Ormož - Slovan 25:25 (11:9), Slovenj Gradec 2011 - Sviš Ivančna Go- rica 32:30 (1S:14), Krško - Riko Ribniea 2B:3S (13:19), Trimo Trebnje - Maribor Branik 28:27 (12:12). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 24 24 0 0 4B 2. GORENJE VELENJE 24 22 0 2 44 3. MARIBOR BRANIK 24 19 l 4 39 4. TRIMO TREBNJE 24 1B l 7 33 5. RIKO RIBNICA 24 1S l B 31 6. URBANSCAPE LOKA 24 10 2 12 22 7. JERUZALEM ORMOŽ24 9 3 12 21 8. KRKA 24 9 2 13 20 9. SLOVENJ GRADEC 24 10 0 14 20 10. SLOVAN 24 9 1 14 19 11. ISTRABENZ IZOLA 24 B 2 1B 14 12. SEVNICA 24 B 1 17 13 13. SVIŠ IVANČNA G. 24 4 2 1B 10 14. KRŠKO 24 1 0 23 2 Foto: Črtomir Goznik Siniša Radujkovič (Jeruzalem Ormož) je bil najboljši igralec srečanja Jeruzalem Ormož - Slovan. delnim izidom 0:4 (11:13). V času največje krize v ormoški igri je Nunčič v 36. minuti zaustavil še tretjo 7-m, drugič zapored kapetanu Čudiču, ki se mu je pri metih poznala poškodba ramena. Četi tre- Saša Prapotnik, trener Jeruzalema Ormoža: »Čez vso tekmo nam igra nikakor ni stekla. Nismo bili sproščeni, kar se nam je poznalo v 1. polčasu, ko smo zapravili številne zicerje in zamudili priložnost, da na odmor odidemo z višjo prednostjo. V 2. polčasu je bil boljši Slovan, vendar smo bili na podlagi izkušenosti nekaterih naših igralcev celo blizu zmagi. Čestitke gostom za borbenost in igro ter zasluženi točki.« viti z minuto odmora. Ta je pomagala, saj so Ormožani najprej v 52. minuti izenačili na 20:20, nato pa v treh primerih zapored povedli za zadetek (23:22, 24:23, 25:24). V zaključku tekme so stvari v svoje roke prevzeli izkušeni Siniša Radujkovic, Danijel Mesaric in Čudič. Gostom je pripadel zadnji napad in Andraž Kete je po odlično izvedeni akciji napad končal z golom iz cepelina 12 sekund pred koncem. Ormožanom do konca tekme več ni uspe- lo ogroziti gola Slovana in ostalo je pri remiju, ki je po prikazanem tudi najpravič-nejši izid te tekme. Z novo osvojeno točko so Ormožani napredovali na 7. mesto lestvice, le točka pa jih loči od končnega 6. mesta. V 25. krogu v soboto, 25. 4., ekipo Jeruzalema čaka gostovanje v Ivančni Gorici, nato pa še zadnja domača tekma proti Ribnici. Cilj Jeruzalema je prvenstvo končati brez poraza. Uroš Krstič nerja Saše Prapotnika ni in ni šlo. Obramba je pokala po vseh šivih, napad je bil statičen, vratarja sta od 22. do 60. minute zbrala eno samo obrambo ... Na srečo je obe 7-m zadel 16-letni Tilen Kosi. V 43. minuti je prednost Slovana narasla na +3 (13:16) in domača klop je nalet Ljubljančanov poskušala zausta- Mladinci med elito, Ormož v pričakovanju dveh Final 4 Poleg obstanka v ligi članske ekipe je bil v RK Jeruzalem en izmed največjih ciljev uvrstitev mladinske ekipe v elitno druščino. To je Ormožanom po domači zmagi s 33:27 (15:13) proti Sevnici tudi uspelo. Pravico nastopa v tej sezoni imajo letniki 1994, ekipo Jeruzalema pa v veliki meri sestavljajo igralci letnika 1997 in 1998, zato je uspeh še toliko večji. Torek in sreda, 21. in 22. 4., bosta pomembna dneva tudi za mlajše dečke A (letnike 2002) in kadete (letniki 1998). Mlajši dečki A v torek ob 17.20 na Hardeku gostijo sovrstnike iz Brežic in v primeru zmage jih za nagrado čaka Final 4 v Ormožu. O podobnem odloča tudi tekma v sredo med kadeti Jeruzalema in Celja. Večna rivala se bosta v trdnjavi Hardek pomerila v sredo ob 19.30. Ker so rokometaši Gimnazije Ormož že osvojili naslov državnih podprvakov, lahko že zdaj ugotovimo, da je ormoški rokomet že zdaj izvedel zelo uspešno sezono. Rokomet m 1. B SRL (m), 23. krog Gorišnica z zmago pred Škofljico, Dobova čez Dravo - < A fr - Nikola Ranevski (Moškanjci-Gorišnica) Foto: Črtomir Goznik Moškanjci-Gorišni-ca - Škofljica Pekarna Pečjak 34:28 (19:14) RD MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Petek 3, Kovač 4, M. Bedrač 6, Valenko 7, Ranevski 9, Balas, Lo-zinšek 3, Šincek, Škorc, Lukaček 1, Vesenjak 1, Tement, Žuran, T. Bedrač, Sok, Mendaš. Trener: Sebastjan Oblak. Igralci Moškanjcev-Gori-šnice so vknjižili še drugo zaporedno zmago, tokrat na domačem terenu. Z novima točkama so na tabeli prehiteli ravno petkovega tekmeca iz Škofljice. Rume- 1. B SRL (m) REZULTATI 23. KROGA: Radeče Mik Celje - Grosuplje 27:30, Velika Nedelja Carrera Optyl -Mokerc Ig 29:38, Brežice - Črnomelj 32:28, Drava Ptuj - Dobova 23:25, Herz Šmartno - Dol Tki Hrastnik 28:25, Moškanjci Gorišnica - Škofljica Pekarna Pečjak 34:28, Cerklje - Koper 2013 19:43. 1. KOPER 2013 23 21 1 1 43 2. DOBOVA 23 21 0 2 42 3. HERZ ŠMARTNO 23 1B 1 4 37 4. DOL TKI HRASTNIK 23 1B 1 B 33 5. DRAVA PTUJ 23 14 2 7 30 6. BREŽICE 23 10 4 9 24 7. MOŠKANJCI - GOR. 23 9 1 13 19 B. ŠKOFLJICA PEČJAK 23 9 1 13 19 9. GROSUPLJE 23 7 4 12 1B 10. ČRNOMELJ 23 7 1 1S 1S 11. MOKERC - IG 23 7 1 1S 1S 12. RADEČE MIK 23 7 1 1S 1S 13. CERKLJE 23 3 1 19 7 14. V. NEDELJA C. O. 23 2 1 20 S no-črni končno igrajo tako, kot se od njih pričakuje in kot taki bodo do konca prvenstva na preostalih treh tekmah nevarni vsakemu tekmecu. Sam začetek tekme sicer ni nakazoval kasnejšega dogajanja, saj je bilo kar nekaj časa izenačeno, nazadnje 6:6. Nato so pobudo počasi začeli prevzemati domačini, s serijo 4:0 so pobegnili na 10:6, največja prednost v prvem delu pa je bila 19:12. S potrpežljivo igro so rumeni v drugem delu navduševali in že kmalu je bila tekma odločena. V 43. minuti je bilo že +11 (30:19), nato pa je domači stratega Sebastjan Oblak zamenjal celotno zasedbo. Mladci so se pogumno upirali, vendar pa so gostje v sami končnici ublažili poraz. Pohvale za igro si zaslužijo vsi igralci, ki so spet igrali kot pravo moštvo. V naslednjem krogu bodo igralci Moškanj-cev-Gorišnice gostovali pri verjetnem prvaku 1. B-lige Kopru 2013. Vse slabo se je preneslo na tekmo: Velika Nedelja Carrera Optyl -Mokerc-Ig 29:38 (10:20) RK VELIKA NEDELJA CARER-RA OPTYL: Škerjanec, Zorec 5, Bombek 1, Mavrič, Bezjak, Hržič 4, Štefičar 3, Preac, Kneževič, Dogša, Lorenčič 4, Ščavničar 1, Šerod 10, Hojžar, Marin 1. Trener: Tomi Matjašič. Tudi v predzadnjem letošnjem domačem obračunu rokometaši v zelenih dresih niso uspeli slaviti. Tekmec je bil vsekakor premagljiv, toda kot smo že večkrat pisali, je stanje v ekipi Tomija Matja-šiča po seriji neuspehov ta- kšno, da vsi le še čakajo na konec prvenstva. Če le ne bo kakšnega posebnega zasuka, bodo zeleni v naslednji sezoni igrali v 2. ligi. Škoda, kajti začetek prvenstva ni obetal takega razpleta, toda številne težave so privedle do tega, da so zeleni dokaj lahek plen za vsakega tekmeca, v zadnjem obdobju se poznajo tudi osiromašeni treningi. Domačini so začeli dobro in v 8. minuti vodili za zadetek (5:4), nato pa je kot že tolikokrat letos prišlo do paca koncentracije. Prednost gostov je naraščala na 5 ali 6 zadetkov, ob polčasu pa je bilo že vse odločeno (+10). Ker je bil vknjižen še en poraz, so v nadaljevanju dobili priložnost igralci, ki sicer ne igrajo toliko in jo solidno izkoristili. Mladci v zelenem so se v sami rotaciji igralcev trudili in ta del dobili za zadetek. Predvsem obramba ni bila na potrebnem nivoju, 38 prejetih zadetkov je enostavno preveč. tp V drugem polčasu odločila obramba Dobove: Drava Ptuj -Dobova 23:25 (12:10) DRAVA PTUJ: Jesterle 1, Jan-žekovič, Čeh 2, Bračič, Maroh 6, Požar, Fridrih, Sabo, Hrupič 4, Belec, Jerenec 3, Lesjak 3, Šalamun, Silovšek 2, Žuran 2, Bede-nik. Trener: Uroš Šerbec. Derbi kroga med Dravo in Dobovo je prinesel zares pravo »bitko« za vsak zadetek, saj sta obe ekipi stavili predvsem na svoji obrambi. Ta je bila trdnejša v prvem delu na domači strani, v drugem pa pri gostih. Sam uvod v tekmo je bil precej napet na obeh straneh in domačini so bili ves čas v rahli prednosti (2:0, 4:2): V 14. minuti so z mini serijo, z zadetkoma Lesjaka ter Hru-piča, prišli do vodstva 8:4. A tako hitro, kot so do vodstva prišli, so ga tudi zapravili. Gostje so bolje zaigrali v obrambi in učinkoviteje v napadu, tako da so izenačili na 8:8. V končnici prvega polčasa so spet prevladovali domačini, pri katerih je tri zaporedne zadetke zabil Jerenec za vodstvo z 12:10. V nadaljevanju sta bila odločilna faktorja za zmago Do-bove njihova nepopustljiva obramba 3-2-1 in izredno razpoloženi Izidor Hotko, ki je skupno dosegel 11 zadetkov, od tega 9 v drugem polčasu. Gostje so zaostanek Drave ulovili v 38. minuti, ko je Hotko realiziral 7-metrovko, nato pa iz protinapada popeljal tudi do prvega vodstva na tekmi (14:15). Ptujčani so v sredini drugega polčasa sila težko prihajali do zadetkov, medtem ko so gostje z vztrajno, natančno in organizirano igro bistveno lažje zabijali gole. Izid je bil nazadnje izenačen na 17:17, po odlični obrambi gostov, nekaj dobrih obrambah gostujočega vratarja Baznika, spornih sodniških odločitvah in sedmih zaporednih zadetkih Hotka pa je bila prednost Dobove naenkrat + 3. Najvišja je bila v 56. minuti tekme, ko je na semaforju pisalo 19:23. Dobršni del drugega polčasa so imeli rokometaši Drave težave v napadu, kar je bil tudi en izmed odločilnih faktorjev za poraz. V odločilnih trenutkih so zadevali le Čeh, Žuran in Maroh, ki je na koncu tudi ublažil poraz na 23:25. David Breznik torek • 21. aprila 2015 Šport Štajerski 13 Nogomet • 2. SNL, 21. krog Za zmago garali do zadnje sekunde Aluminij - Farmtech Veržej 2:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Vrbanec (30.), 2:0 Medved (92.). ALUMINIJ: Murko, Lonzaric, Vindiš, Topolovec, Školnik, Le-uštek, Medved, Bizjak (od 76. Pečovnik), Škoflek (od 59. Čeh), Vrbanec (od 71. Kozar), Nunic. Trener: Damijan Romih. FARMTECH VERŽEJ: An-drejč, Polajžer, Kavaš, Lukač, Lotrič (od 76. Kušnik), Kouter, Trstenjak (od 81. Jamakovic), M. Vinkovič, Vaš, Kaučič (od 52. Mauko), D. Vinkovič. Trener: Zlatko Gabor. RUMENI KARTONI: Bizjak, Nunic, Leuštek; D. Vinkovič, Trstenjak, Mauko, Kušnik. Kidrič ani so še v tretjem medsebojnem srečanju v sezoni ugnali Veržejce, ki so se tokrat izkazali za zelo neugodnega tekmeca. V gostujoči vrsti pod vodstvom Zlatka Gaborja igro vodi Arpad Vaš, nekdaj tudi član Aluminija. Domačini so dobro začeli srečanje, po podajah Topo-lovca in Medveda je Škoflek v 9. in 16. minuti z glavo streljal preko gola. Gostje so pretili iz nasprotnih napadov, a je ■M».»- -.;■ -■-„'.-.^--- Foto: Črtomir Goznik Matic Vrbanec (Aluminij, rdeči dres) je proti Veržejcem dosegel še svoj drugi zadetek v sezoni. bila domača obramba vedno dovolj pozorna. Odločitev je padla v 30. minuti, ko je domača ekipa dobro kombinirala: Matic Vrbanec je poskušal s podajo v prazen prostor, a so gostje žogo odbili, v drugem poskusu se je Matic odločil za strel iz kakšnih 22 metrov in žoga je končala v mreži vratarja Andrejča, ki je bil nekoliko pokrit in se je pozno odzval - 1:0. V 2. polčasu so bili boljši gostje, ki so na vse načine poskušali izenačiti rezultat. Tako so izvajali vsaj pet prostih strelov s strani, po kate- rih je bil v sredini najnevarnejši David Vinkovič, a mu ni uspelo zadeti. Domačine je nekoliko ustavila še poškodba Škofleka, ki je moral iz igre v 60. minuti. V tem delu so varovanci Damijana Romiha nevarno poskušali v 78. in 84. minuti, a Kozar 2. SNL REZULTATI 21. KROGA: Aluminij - Farmtech Veržej 2:0 (1:0); Roltek Dob - Ankaran-Hrva-tini 4:1 (1:0); strelci: 1:0 Kun-stelj (45., z 11 m), 2:0 Leskovar (49.), 2:1 Reja (55.), 3:1 Krcic (71.), 4:1 Cirikovic (90.); Krško - Šenčur 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Petric (15., z 11 m); Šmartno 1928 - Dravinja Kostroj 1:4 (0:2); strelci: 0:1 Čander (19.), 0:2 Kidrič (24.), 1:2 Maze (61.), 1:3 Čakš (64.), 1:4 Čakš (66. z 11 m); rdeči karton: Hočevar (84., Dravinja); Triglav - TKK Tolmin 2:0 (0:0); strelec: strelec: 1:0 M. Poplatnik (69.), 2:0 M. Popla-tnik (88.); rdeči karton: Geric (44., Triglav). 1. KRŠKO 21 13 4 4 43:23 43 2. ALUMINIJ 21 12 4 5 37:14 40 3. ROLTEK DOB 21 12 2 7 37:18 38 4. TRIGLAV KRANJ 21 10 4 7 36:28 34 5. ANKARAN-H. 21 9 6 6 30:26 33 6. FARMT. VERŽEJ 21 8 4 9 27:35 28 7. TKK TOLMIN 21 8 2 11 32:34 26 8. ŠENČUR 21 7 3 11 20:34 24 9. DRAVINJA KOS. 21 5 6 10 35:37 21 10. ŠMARTNO 28 21 1 5 15 16:64 8 najprej ni unovčil podaje Topolovca s strani, Pečov-nik pa je iz prostega strela streljal mimo gola. Gostje so nevarno zapretili v 86. minuti, ko je močan strel Vaša domači vratar kratko odbil, v nadaljevanju akcije pa je Kouter po mnenju sodnika Aljaž Medved, Aluminij: »Tekma je bila po pričakovanjih zelo težka, zato nam osvojene tri točke veliko pomenijo. Ostali smo pri vrhu lestvice, kar je tudi najpomembnejše. Gostje so v drugem delu pokazali zelo dobro tehnično znanje, sami pa smo se postavili nekoliko preveč v obrambo. Tako so vršili stalni pritisk in v obrambi je morala celotna ekipa zares garati.« Zlatko Gabor, trener Veržeja: »Ko izgubiš 0:2, si lahko samo tiho in čestitaš tekmecu. Aluminij je pokazal, da je prvoligaška ekipa, njihova zmaga je zaslužena. V 2. polčasu so znali zadržati minimalno vodstvo, čeprav smo mi na vse načine poskušali izenačiti, tudi s tremi napadalci.« Rada Obrenoviča storil prekršek nad Murkom, čeprav so gostje zahtevali enajstmetrovko zaradi domnevnega prekrška Murka nad Kouterjem. V sodnikovem podaljšku je najboljši posameznik tekme Aljaž Medved (številni prodori po boku, zanesljiva igra v obrambi) s svojim prvim zadetkom v sezoni postavil končni izid srečanja, 2:0. Jože Mohorič Boks • Državno prvenstvo za posameznike na Ptuju V olimpijskem ringu iz BK Ring zmagala Kujavec in Jabločnikova Ob prihodu na 24. državno prvenstvo v boksu za posameznike je večina gledalcev dvakrat pogledala proti ringu. Tekmovanje v športni dvorani Gimnazije Ptuj je namreč skozi vse tri dni potekalo na novem ringu olimpijskih mer 7,80 x 7,80 metra. To je bil za večino sodelujočih tekmovalcev precej večji borbeni prostor, kot so ga vajeni, hkrati pa je bil to borbeni prostor, v katerem bi se moralo v Sloveniji odvijati več borb. Glavna organizatorja DP, Boksarska zveza Slovenije in BK Ring, sta poskrbela tudi za to, da je bil kontrolor tekmovanja hrvaški supervi-zor Marko Marovič z AIBA-licenco, prav tako pa so na največje domače tekmovanje pripeljali tri hrvaške, dva italijanska in slovenskega mednarodnega sodnika. Vsi ti parametri kažejo, da je želele BZS z Aleksandrom Pučkom na čelu dvigniti nivo tekmovanja, kar jim je v večini segmentov tudi uspelo. Izmed 140 jih je na Ptuj prišlo 86 Pravico do nastopa je v vseh starostnih kategorijah imelo skupno 140 boksarjev in boksark, izmed katerih jih je na Ptuj prišlo 85 iz 19 slovenskih klubov. V nekaterih kategorijah se je boksalo v petek v četrtfinalu - na sporedu je bilo devet borb -, v soboto je bilo na sporedu 14 polfinalnih, v nedeljo pa še 17 finalnih borb. Od teh je bilo najprej osem dvobojev za school boyse, kadete in mladince, ki sta jim sledila Foto: Črtomir Goznik Aleš Kujavec (BK Ring) je postal državni prvak v kategoriji do 69 kg. dva ženska članska obračuna, v končnici pa je bilo na sporedu še sedem članskih dvobojev. Pri ženskah sta najprej stopili v ring v kategoriji do 57 kg Anja Jabločnik (BK Ring Ptuj) in Maja Firstner (BK Legionar). Ptujska boksarka je bila veliko aktivnejša, tako da je na koncu s soglasno sodniško odločitvijo 3:0 postala državna prvakinja. Po pričakovanjih je v kategoriji do 64 kg državna prvakinja postala Andreja Bešter (BK Kranj), medtem ko je brez borbe iz ptujskega kluba postala državna članska prvakinja tudi Monika Božičko. Bolj zanimivo in predvsem številčno je bilo državno prvenstvo v moški konku- renci, v kateri je s številom finalistov zelo pozitivno presenetil BK Ring, saj je imel v sedmih odločilnih dvobojih kar pet svojih predstavnikov. V kategoriji do 60 kg sta si nasproti stala domačin Blaž Škerjanec in Igor Pertot (BK Portorož). Bistveno nižji Primorec je želel vsiliti Šker-jancu svoj agresiven način boksa, kar mu je delno uspelo. Predvsem v drugi rundi pa je bil Ptujčan za razred boljši, sodnik v ringu je Per-totu tudi štel. A za sodnike ob ringu to ni bilo dovolj, saj so zmago z 2:1 dodelili aktivnejšemu Pertotu. Naslednja te-žnostna kategorija je bila do 64 kg, kjer sta si nasproti stala Marcel Gojkošek (BK Ring) in Edin Sejdinovič (ŽBK Ma- ribor). Slednji je borbo dobil s 3:0, boljši je bil predvsem v uvodu. Tretji domačin Aleš Kujavec je BK Ring prinesel prvo zmago v kategoriji do 69 kg, potem ko je s 3:0 ugnal Danijela Babica (BK Knockout Ljubljana). Kujavec se je pogumno lotil tekmeca in je zelo pametno boksal vse tri runde. Zadel je bistveno več čistih udarcev in je z dobro taktiko prišel do zelo želenega naslova državnega prvaka. Tega je v kategoriji do 75 kg ponovno osvojil Aljaž Ven-ko (BK Slovenska Bistrica), ki na obračunu z Markom Makovcem (BK Ring Ptuj) ni blestel, je pa bil vsako rundo aktivnejši in je zadal več čistih udarcev, kar je dvoboj prevesilo s 3:0 v njegovo ko- rist. Zadnji domačin, ki je stopil v ring, je bil v kategoriji do 81 kg Denis Lazar, ki mu je nasproti stal bivši »ringovec« Mitja Dišič (BK Tivoli Ljubljana). Gledalci so v treh rundah videli zelo odprt dvoboj z velikim številom udarcev na obeh straneh, a gledano v celoti je bil Lazar v vsaki rundi za odtenek boljši. Takšnega mnenja niso bili sodniki, saj so zmago z 2:1 do-sodili Dišiču. Gledalci so to sodniško odločitev izžvižgali, sledilo je nekaj pritožb, a vse zaman, saj sodniki svoje odločitve niso spremenili. Po tem napetem dvoboju sta sledila še dva, v katerem je v prvem v kategoriji do 91 kg postal državni prvak Tim Jevšček (BK Ljubljana), v kategoriji nad 91 kg pa je zmagal Robert Šoster (BK Duli & Herta). Dve medalji za Dejan Zavec Boxing Club Ob omenjenih prvakih sta iz BK Ring do naslova državnih prvakov brez borbe prišla Žan Molnar in Urh Zebec, medtem ko je v član- Aleksander Pučko, predsednik BZS in trener v BK Ring Ptuj: »Letos je bilo državno prvenstvo organizirano po najvišjih standardih AIVA boksa. Mislim, da so gledalci skozi vse tri dni lahko videli odlične borbe, v katerih so lahko zares uživali. Kar se pa tiče BK Ring Ptuj pa moram povedati, da smo potihoma vsaj dva članska naslova pričakovali, s čimer smo izenačili lanski rezultat.« ski kategoriji do 75 kg Nejc Nedeljo osvojil 3. mesto. Drugi ptujski klub Dejan Zavec Boxing Club je imel na državnem prvenstvu dva boksarja, izmed katerih je Tomi Lorenčič po dobri predstavi osvojil 2. mesto, medtem ko je bil Blaž Petek tretji. Tridnevno DP na Ptuju je bilo odlično izpeljano, v vseh dneh si ga je skupno ogledalo okrog tisoč gledalcev. Večino finalnih nastopov si je z zanimanjem ogledal tudi naš najboljši profesionalni boksar Dejan Zavec. David Breznik ODMEVI IZ ŠPORTA ^ vsak ponedeljek med 09.00 in 10.00 z Jankom Bezjakom. dT ŠPORTNE NOVICE \ vsak dan ob 13.10 w Da boste na tekočem o domačih in svetovnih športnih dogodkih posluša/te RADIO PTUJ. RADIOPTUJ 89,8»98,2'>I0473 www.radio-ptuj.si 14 Štajerski Šport, rekreacija torek • 21. aprila 2015 Nogomet • 3. SNL sever, Lige MNZ Ptuj Do zmag vodilna trojka in zadnja Bistrica 3. SNL sever Po pričakovanjih so v tem krogu zmagale tri vodilne ekipe lige, Maribor B, Drava Ptuj in Podvinci Betonarna Kuhar. Slednji dve sta tako premagali rahlo rezultatsko krizo, medtem ko je Maribor z zadetkom Ploja premagal Šampion. Daleč od »šampionskih« mest na lestvici sta Malečnik in AHA Emmi Bistrica, ki sta prikovana na dno. V medsebojnem der-biju začelja se je v Malečniku zmage veselila Bistrica, ki je tako zabeležila šele tretjo zmago v prvenstvu. Bistveno več jih imajo na svojem kontu Dra-vograjčani, ki so v Koroškem derbiju pred 500 gledalci s 4:2 premagali Prevaljčane. Po seriji uspehov in zmag je tokrat pošla sapa tudi igralcem Fosi-luma, ki so na gostovanju pri Šmarjah pri Jelšah še povedli, nato pa so do konca tekme dobili kar pet zadetkov ... REZULTATI 18. KROGA: Drava Ptuj - AjDAS Lenart 3:0 (1:0), Podvinci Betonarna Kuhar - Fužinar Noži Ravne 3:1 (1:0), Maribor B - Šampion 1:0 (1:0), Radlje - Mons Claudius 3:1 (2;1), Šmarje pri Jelšah -Fosilum Šentjur 5:1 (1:1), Malečnik - AHA Emmi Bistrica 2:3 (1:1), Korotan Prevalje - Koroška Dravograd 2:4 (1:3). 1. MARIBOR 17 15 0 2 58:20 45 2. DRAVA PTUJ 18 12 4 2 52:22 40 3. PODVINCI KUHAR 18 10 2 6 36:25 32 4. ŠMARJE PRI JEL. 18 9 2 7 35:25 29 5. KOR. DRAVOGRAD 17 8 4 5 33:25 28 6. FOSILUM ŠENTJUR 18 9 1 8 31:36 28 7. ŠAMPION 17 9 0 8 42:33 27 8. FUŽINAR N. RAVNE 18 6 8 4 28:24 26 9. RADLJE 18 7 3 8 35:30 24 10. KOROT. PREVALJE 18 7 1 10 28:34 22 11. MONS CLAUDIUS 18 6 2 10 20:47 20 12. AjDAS LENART 18 6 0 12 17:35 18 13. MALEČNIK 18 3 1 14 24:51 10 14. A. E. BISTRICA 17 3 0 14 13:45 9 DRAVA PTUJ - AJDAS LENART 3:0 (1:0) STRELCI: 1:0 Horvat (45.), 2:0 Čeh (55.), 3:0 Da. Krajnc (84.) DRAVA PTUJ: Ajlec, Horvat, Rešek, Murko (od 82. Lugo-njic), De. Krajnc, Šalamun (od 73. Antolič), Da. Krajnc, Šošta-rič, N. Čeh, Tisaj (od 85. Hutin-ski), Tomažič Šeruga. Trener: Franc Fridl. Nogometaši Drave so s solidno predstavo premagali ekipo Ajdasa, ki se je osredotočila na branjenje svojega gola in hitre prehode v napad. Lenartčani so v uvodu dvakrat zapretili preko Šunka in Buriana, ki je po kotu streljal z glavo s petih metrov tik mimo vrat. Ptujčani so nato prišli v ritem in so začeli popolnoma nadzirati situacijo na igrišču. Kljub veliki posesti žoge si izrazitejših priložnosti v prvih 30 minutah igre niso priigrali. Omembe vredna je le situacija po kotu Čeha z desne strani, ko je Tomažič Šeruga dobro streljal, gostujoči igralci pa so žogo zbili z golove črte. V 36. minuti so gostje izvedli hitro kontro, ki jo je zaključil Šunko, njegov diagonalni strel pa je Ajlec s skrajnimi napori odbil. V sami končnici prvega dela so imeli modri še dve priložnosti: prve ni izkoristil za igro zelo razpoloženi Tomažič Šeruga, iz druge pa je po poda- !* 1 rit m IM v . .....— ■M ■ HÉ H _ ■■ ■ ■ ■■ Nogometaši Podvincev (v belih dresih) so z angažirano igro ugnali ekipo Fužinarja. ji Čeha lepo prodrl Horvat in z natančnim strelom zadel v sodnikovem podaljšku - 1:0. V začetku nadaljevanja je po vlečenju Tisaja sodnik Šmajc dosodil enajstmetrovko za Dravo. To je izvedel Čeh, a je njegov strel z dobro parado obranil razpoloženi Cvetič. Ista akterja sta bila na sceni tudi v 55. minuti, ko je Čeh izvedel prosti strel s kakšnih 25 metrov, gostujoči vratar pa se je le dotaknil žoge, ki je končala za njegovim hrbtom - 2:0. Po tem so Ptujčani spustili tempo igre, v sami končnici pa je kakšnih sto gledalcev videlo najprej strel Čeha v vratnico, nato pa še tretji zadetek. Po prodoru aktivnega Antoliča in njegovem dobrem strelu je vratar Cvetič žogo odbil le do Dana Krajnca, ta pa je dosegel zadetek s približno 14 metrov - 3:0. PODVINCI BETONARNA KUHAR - FUŽINAR NOŽI RAVNE 3:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Osterc (43.), 2:0 Podbrežnik (57.), 3:0 Pod-brežnik (82.), 3:1 Rotovnik (86.) PODVINCI BETONARNA KUHAR: Klasinc, Kajzer, Brumen (od 81. Šebela), Naric, Lah, Ku-serbanj (78. Belšak), Sagadin, Požegar, Osterc, Podbrežnik, Gril (od 72. Pal). Trener: Miran Ljubec. Po dveh zaporednih porazih so nogometaši Podvincev nujno potrebovali zmago, ki so jo dosegli proti zelo nepredvidljivi ekipi Fužinarja. Ta je sicer iskala presenečenje, vendar so bili domačini tokrat pred 150 gledalci boljši tekmec in so povsem zasluženo prišli do zelo pomembnih točk. V prvem polčasu so Podvin-čani imeli več od igre, ki je v glavnem potekala med obema kazenskima prostoroma. Domačini so imeli nekaj pol-priložnosti, zaključnih strelov, oškodovani pa so bili tudi za najstrožjo kazen. Svojo premoč so kronali v 43. minuti, ko se je povratnik Kuserbanj izkazal z uporabno žogo iz prostega strela v srce kazenskega prostora, kjer je najprej streljal Lah, odbito žogo pa je v mrežo pospravil Osterc - 1:0. V začetku drugega polčasa je nevarno za Fužinar poizkusil Verhovnik, a je njegov strel iz bližine Klasinc odbil v kot. Tekla je 55. minuta, ko je Ku-serbanj s čudovito dolgo podajo našel Podbrežnika, ki je iz kakšnih dvanajstih metrov »iz prve« neubranljivo zadel -2:0. Tudi po tem domačini niso popuščali in so še naprej vodili igro. Nevarno so streljali Požegar, Podbrežnik in Lah, ki je iz sedmih metrov s strelom z glavo nastreljal vratarja Ažmana. So pa domačini povišali svoje vodstvo v 82. minuti: Požegar je pobegnil po levi strani in je lepo podal na oddaljenejšo vratnico, kjer je žogo v prazen gol potisnil Podbrežnik - 3:0. Po visokem vodstvu so si domači privoščili manjšo napako, po kateri je izid znižal Rotovnik - 3:1. Zmaga Podvinčane ohranja pri vrhu lestvice in jim bo dobra spodbuda za naprej. David Breznik Superliga: Videmčani vse bližje 3. ligi REZULTATI 16. KROGA: Boč Poljčane - Stojnci 0:0; Središče ob Dravi - Cirkula-ne 1:0; Carrera Optyl Ormož - Apače 5:2 (3:2); strelci: 1:0 Leben 15., 2:0 Štiberc 16., 2:1 Jus 23., 2:2 Fruk 26., 3:2 Martan 34., 4:2 Melnjak 55., 5:2 Leben 86.; Bukovci - Hajdina 3:0; Videm - Gerečja vas 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Muric 20., 2:0 Božak 57. 1. VIDEM 2. GEREČJA VAS 3. C. OPTYL ORMOŽ 4. STOJNCI 5. SREDIŠČE OB D. 6. CIRKULANE 7. BUKOVCI 8. HAJDINA 9. APAČE 10. BOČ POLJČANE 16 13 16 11 16 11 16 1O 0 3 43:14 39 2 3 48:13 35 1 4 44:2O 34 3 3 37:9 33 2 7 29:4O 23 3 9 18:25 15 3 9 24:37 15 3 9 18:32 15 1 11 21:53 13 2 12 15:54 8 VIDEM - GERECJA VAS 2:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Muric 20., 2:0 Božak 57. VIDEM: Kovačic, Trep (od 59. Kostanjevec), Koren, Lah, Leskovar, Muric (od 78. Ze-mljak), Tement (od 85. Plajn-šek), Cafuta, Božak, Krajnc, Škvaric (od 84. Tramšek). Trener: Primož Gorše. Športni napovednik Nogomet • Pokal Slovenije POLFINALE - TOREK ob 17.00 Celje - Maribor (prva tekma 3:2); SREDA ob 17.00 Domžale - Luka Koper (prva tekma 0:1). POKAL MNZ PTUJ POLFINALE - TOREK ob 17.00: Drava Ptuj - Aluminij; SREDA ob 17.00: Aha Emmi Bistrica - Stojnci. DB 1. liga MNZ Ptuj Veteranske lige Foto: Črtomir Goznik GERECJA VAS: Šerdoner, Strel (od 80. A. Šešo), Lon-čarič, Sagadin, Gabrovec, N. Šešo, Rozman, Jazbec, Ade-movič (od 69. Kokot), Leben, Tominc. Trener: Igor Vorih. V idealnem vremenu za igranje nogometa so številni gledalci v Vidmu v nedeljskem dopoldnevu spremljali derbi vodilnih ekip Superlige. Slavili so domačini, ki so tako najbližjemu tekmecu ušli za štiri točke. Videm je sicer še tretjič zapored slavil z izidom 2:0, kar očitno postaja nov sinonim za uspeh na vrhu Superlige. V dinamičnem začetku so se priložnosti vrstile tako na eni kot drugi strani. Za rumeno-zelene je najprej poskušal Božak, nato pa je na drugi strani kar dvakrat nevarno zapretil Tominc, sploh priložnost iz 7. minute je bila res lepa. V 20. minuti je z desne lepo podal Krajnc, iz bližine pa je Muric zadel za domače vodstvo 1:0. Tempo je zatem padel, gostom pa ni uspelo resneje ogroziti mreže odličnega Kovačica. Vijoličasti so drugi del začeli odločneje in so domačine potisnili na njihovo polovico. V 52. minuti se je zgodil najbolj sporni dogodek tekme: v kazenskem prostoru Vidma je padel Jazbec, toda piščalka glavnega sodnika Kouterja se ni oglasila. Gostje so protestirali, trener Igor Vorih si je zaradi ugovarjanja prislužil celo pot med gledalce, toda obveljala je sodniška. Gostujoča obramba si je v 57. minuti privoščila veliko napako, ki jo je z lepim zadetkom kaznoval Božak -2:0. Deset minut zatem je bil Videm spet zelo nevaren, saj sta poskušala Božak in Ška-vric, toda izkazal se je Šerdoner. Najlepšo priložnost so si igralci Gerečje vasi priigrali v 76. minuti, ko je bilo kar dvakrat izjemno vroče v domačem kazenskem prostoru: najprej je streljal Tominc, Kovačic je njegov strel le odbil, Leben je poskušal še enkrat, in ko so žogo že vsi videli v mreži, jo je iz golove črte izbil Kostanjevec. Tako je klub, ki bo letos junija praznoval 80-letnico delovanja, še bližje uvrstitvi v 3. ligo. Tekmo v Vidmu si je sicer ogledalo več kot 300 gledalcev. tp REZULTATI 12. KROGA: Podlehnik - Skorba 1:3 (1:2), Zgornja Polskava - Gorišnica 2:1 (1:1), Podvinci Betonarna Kuhar - Tržec 0:0, Markovci - Dornava Vrtnarstvo Kovačec 2:3 (1:0), Lovrenc - Leskovec 2:0 (1:0). 1. TRŽEC 12 9 1 2 39:15 28 2. PODVINCI KUHAR 12 7 4 1 20:13 25 3. SKORBA 12 8 0 4 26:17 24 4. MARKOVCI 12 5 3 4 23:17 18 5. LOVRENC 12 4 5 3 14:12 17 6. LESKOVEC 12 4 4 4 17:17 16 7. PODLEHNIK 12 3 3 6 26:28 12 8. GORIŠNICA 12 2 5 5 18:23 11 9. DORNAVA KOVAČEC 12 2 2 8 14:29 8 10. ZG. POLSKAVA 12 2 1 9 19:45 7 2. liga MNZ Ptuj REZULTATI 12. KROGA: KN Oplotnica - Polskava Avtopre-vozništvo Grobelnik 0:3, Grajena - Pragersko 75 3:1, Hajdo-še - Slovenja vas 5:3, Makole - Rogoznica 1:3. 1. ROGOZNICA 11 9 1 1 26:9 28 2. GRAJENA 11 8 2 1 24:10 26 3. POLSKAVA A. G. 11 7 2 2 23:15 23 4. MAJŠPERK 10 4 1 5 12:14 12 5. KN OPLOTNICA 11 4 0 7 15:25 12 6. SLOVENJA VAS 10 3 2 5 25:23 11 7. HAJDOŠE 11 3 2 6 19:26 11 8. PRAGERSKO 75 11 3 1 7 18:27 10 9. MAKOLE 10 1 1 8 13:26 4 VETERANI - 35 REZULTATI 11. KROGA: Videm - Dornava 3:0, Grajena -Spodnja Polskava 2:3, Skorba - Apače 2:0. 1. VIDEM 11 8 3 0 30:6 27 2. GRAJENA 11 6 2 3 31:9 20 3. SKORBA 11 6 1 4 18:19 19 4. SP. POLSKAVA 11 4 2 5 21:16 14 5. DORNAVA 11 3 3 5 11:31 12 6. APAČE 11 0 1 10 4:34 1 VETERANI - 40 VZHOD REZULTATI 10. KROGA: Ormož - Podlehnik 2:0, Leskovec - Markovci 1:1, Tržec - Borovci 2:0, Podvinci - Gorišnica 2:1. 1. PODVINCI 10 9 1 0 40:7 28 2. GORIŠNICA 10 7 1 2 45:12 22 3. ORMOŽ 10 7 1 2 38:12 22 4. MARKOVCI 10 3 4 3 23:16 13 5. TRŽEC 10 2 4 4 11:32 10 6. PODLEHNIK 10 1 3 6 10:18 6 7. BOROVCI 10 1 2 7 9:64 5 8. LESKOVEC 10 0 4 6 10:25 4 VETERANI - 40 ZAHOD REZULTATI 11. KROGA: Pohorje Oplotnica - Hajdina 1:3, Lovrenc - Zgornja Polska-va 2:1, Pragersko - Majšperk 2:1. 1. LOVRENC 11 7 1 3 28:18 22 2. POHORJE OPLOT. 11 7 0 4 30:15 21 3. HAJDINA 11 5 2 4 23:26 17 4. PRAGERSKO 11 5 2 4 24:28 17 5. ZG. POLSKAVA 11 4 1 6 20:22 13 6. MAJŠPERK 11 2 0 9 18:34 6 jb Skupščina MNZ Ptuj Pregledali delo in podelili nagrade V prostorih Medobčinske nogometne zveze Ptuj je prejšnji torek potekala redna delovna skupščina. Na zasedanju je bilo prisotnih 32 delegatov klubov in društev velikega in malega nogometa. Prisotni so pregledali in potrdili realizacijo programa dela ter finančne izkaze za preteklo leto. Veseli dejstvo, da so bila uspešno izpeljana vsa tekmovanja, od najmlajših pa vse tja do veteranov. Posebej ponosni so na svoje ekipe, ki nastopajo v vseh rangih tekmovanja Nogometne zveze Slovenije in MNZ Ptuj. Skupno je nastopalo 160 selekcij, kar postavlja MNZ Ptuj kot tretjo največjo zvezo v slovenskem nogometu. Odlični so bili tudi rezultati pri mlajših selekcijah. Posebna poročila so bila predstavljena za področje nogometa za vse, sodniške in trenerske organizacije. Delegati na skupščini so omilili disciplinsko kazen Dani-elu Murku (NK Podlehnik), za Daniela Valentana (NK Apače) pa je ostala nespremenjena. Podeljene so bile tudi nagrade: priznanja MNZ Ptuj sta prejala Slavko Ljubec (NK Bukovci) in Branko Strelec (NK Markovci), Franci Trstenjak (NK Ormož) pa je prejel Plaketo MNZ Ptuj. Po skupščini je bil še sestanek s klubi velikega nogometa, kjer so bili predstavljeni predlogi sprememb propozicij za tekmovanja za naslednje tekmovalno leto. David Breznik Od leve: Darko Jeza, predsednik komisije za priznanja, Slavko Lju-bec (Bukovci) in Branko Strelec (Markovci) ter Franci Trstenjak (Ormož) in Stanko Glažar, predsednik MNZ Ptuj torek • 21. aprila 2015 Šport, rekreacija Štajrnhi 15 Sprejem pri županu MO Ptuj Sprejem za Bloudkove nagrajence Bloudkova priznanja in plakete so najvišja državna priznanja za dosežke na področju športa - podeljujejo jih od leta 1965. Že leto kasneje je bil med nagrajenci prvi s ptujskega območja, Blo-udkovo plaketo je dobil Jože Štrafela za organizacijsko in strokovno delo v telesni kulturi. V petdeset letih podeljevanja je s ptujskega območja prišlo 19 dobitnikov Bloudkovih plaket in štirje dobitniki Bloudko-vih nagrad. Za te zaslužne športnike, športne delavce in funkcionarje je ob 50. obletnici podelitve Bloudkovih priznanj ptujski župan Miran Senčar pripravil sprejem in jim podaril simbolična darila - zbornik z naslovom 50 let podeljevanja Bloudko- Dosedanji prejemniki Bloudkovih plaket s ptujskega območja so: Milan Kneževič, Dejan Za-vec, Mina Markovič, Oton Ve-lunšek, Uroš Langerholc, Mirko Vindiš, Milan Zupanc, Silva Razlag, Andreja Razlag, Rene Glavnik, Janko Bohak, Jože Štrafela, Franc Kodrič, Alojz Koželj, Robert Muhič, Aeroklub Ptuj, Judo klub Drava Ptuj, Rokometni klub Drava Ptuj in TVD Partizan Markovci. vih priznanj. Sprejema v poročni dvorani v Mestni hiši se je udeležila večina še živečih dobitnikov priznanj, v imenu katerih se je za sprejem zahvalila pobudnica tega srečanja Silva Razlag: »Zelo sem vesela, da nas je ob obletnici podeljevanja Bloudkovih priznanj sprejel ptujski župan. Visoka udeležba potrjuje, da je srečanje dobro uspelo.« Po slavnostnem sprejemu je župan MO Ptuj Miran Senčar povedal: »Na dobitnike Bloudkovih nagrad smo glede na stroga merila za prejem v Mestni občini Ptuj zelo ponosni. Imajo namreč velike zasluge za razvoj športa in to na eni strani kot športniki ter na drugi strani kot športni delavci. Želim si, da so ti nagrajenci zares zgled mladim, obenem pa si želim, da bi bilo Bloudkovih nagrajencev s ptujskega območja v prihodnje še več.« Po uradnem delu je sledilo krajše sproščeno druženje in obujanje spominov. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Utrinek s sprejema Bloudkovih nagrajencev v ptujski Mestni hiši. Odbojka • OK Breg Proslavili 30-letnico delovanja Minulo sredo, 15. aprila, je Odbojkarski klub Breg proslavil 30-letnico rekreativnega delovanja. Breški od-bojkarji so na slavje povabili dolgoletne prijatelje iz Žalca. Kluba se vsako leta tradicionalno srečata dvakrat, na Bregu in v Žalcu. Zmago so tokrat po petih zanimivih igrah slavili gostje. Ustanovitelj kluba in njegov prvi predsednik kluba je bil Roman Zavec, ki je na tem mestu vztrajal skoraj polnih 30 let. Ob koncu lanskega leta je posle predal Borisu Koželju, trener in strateg kluba je Branko Dokl, za finance pa skrbi Oto Velunšek. Na treningih se približno 20 članov srečuje ob sredah v telovadnici OŠ Breg. »Na Bregu je odbojka precej priljubljena, tako je bilo že pred mnogimi leti. Lahko rečem, da pogrešamo turnir- je, ki so pred dobrim desetletjem in več potekali na Ptuju. Na njih je nastopilo približno 10 ekip iz Ptuja in okoliških vasi, tekme pa so bile izjemno zanimive. OK Breg je bil enkrat tudi zmagovalec tega turnirja,« je povedal Roman Zavec, ki se ob tej priložnosti posebej zahvaljuje sponzorju AH Furman ter vodstvu OŠ Breg za gostoljubje v telovadnici. JM Foto: Črtomir Goznik Breški odbojkarji so 30-letnico delovanja proslavili s prijateljsko tekmo z ekipo iz Žalca. Tenis • Blaž Rola »Južna Amerika mi je zelo všeč« Foto: Črtomir Goznik Blaž Rola je pred novim odhodom v Južno Ameriko nekaj dni treniral na Ptuju. 24-letni Ptujčan Blaž Rola je bil nekaj mesecev najvišje uvrščeni slovenski igralec na profesionalni teniški ATP-le-stvici, trenutno je za Blažem Kavčičem na 2. mestu, zaseda 103. mesto. Pred dnevi se je med igranjem na svetovni turneji za nekaj dni ustavil na Ptuju, trenutno pa je že v Braziliji, kjer ga čakata dva zaporedna challenger turnirja v Santosu in Sao Paulu. Med treningom na igriščih v Termah Ptuj smo z njim opravili krajši pregled dosedanje sezone, v uvodu smo se dotaknili tudi izbora za naj športnika MO Ptuj v letu 2014. »Na to nagrado sem zelo ponosen. Spomnim se, kako sem v otroških letih občudoval dobitnike tega priznanja, npr. Dejana Zavca, sedaj pa sem bil tega deležen sam. Res mi ogromno pomeni, žal mi je le, da je nisem mogel osebno prevzeti,« je o tem povedal Blaž. Začetek sezone ni potekal povsem po načrtih. B. Rola: »Res je, čeprav same igre niso bile tako slabe. Dejstvo je, da sem letos na začetku sezone igral z boljšimi tekmeci kot lani v tem delu sezone, zato je bilo tudi zmag manj. Če ne odigram na najvišjem možnem nivoju, imam takoj manj možnosti za napredovanje. Vzpon forme se je potem začel na južnoameriški turneji.« Prav ta del sezone je bil doslej najboljši? B. Rola: »Ja, Rio de Janeiro in Buenos Aires sta bila moja najboljša turnirja letos. V Riu sem na turnirju serije 500 proti domačinu Joau So-uzi celo zapravil priložnost za še odmevnejši rezultat, tekmeca sem imel v tretjem setu praktično na kolenih, a mi ni uspelo dokončati dela. Za ta izgubljeni dvoboj mi je najbolj žal v celotni sezoni. V Buenos Airesu sem prav tako odigral dva dobra dvoboja, Berlocq pa je bil na dan dvoboja pač premočan. Lani sem v tem delu sezone premagal Delbonisa, igralca TOP 50, letos dva igralca TOP 40, Mayerja in Veselyja. Forma je bila tukaj dobra, to sta bila moja najboljša letošnja dvoboja.« Na padec so vplivale manjše poškodbe in bolezni. B. Rola: »Med turnirjem v Argentini sem staknil manjšo poškodbo trebušne mišice, magnetna resonanca je pokazala 9 milimetrov dolgo raztrganino. To je pomenilo prisilni počitek, rehabilitacijo v Ohiu, nato pa sem pred turnirjem v Izraelu zbolel še za virozo. Vse to je vplivalo na trenutno formo, a vse to je del športa, del tenisa in s tem se je treba sprijazniti in te težave čim bolje premagovati.« Trenutno ste na 103. mestu ATP-lestvice. B. Rola: »Bil sem že 78., a vseh teh točk iz lanske sezone mi ni uspelo ubraniti. Predvsem OP Avstralije in osvojeni turnir na Kitajskem sta mi lani prinesla veliko točk. Kljub temu ne delam iz tega nobene panike, moja igra spada med TOP 100 na svetu, le delati moram enako zagnano naprej.« Sezona na peščenih igriščih se je že začela, lovite nastop na OP Francije. B. Rola: »Ta del sezone vedno pričakujem z največjim vznemirjenjem, saj je pesek še vedno moja najljubša podlaga. Na Roland Garrosu bom s trenutnim rankingom na meji uvrstitve v glavni turnir, treba bo počakati na morebitne odpovedi. Sicer pa v kvalifikacije, ki pa so po lanskoletnih izkušnjah same zase zelo močan turnir.« Podobna je situacija tudi z Wimbledonom. B. Rola: »Res je, prav zato sem se sedaj odločil za odhod v Južno Ameriko, kjer bom poskušal osvojiti dovolj točk Monte Carlo Katero mesto, ki si ga letos obiskal, ti je najbolj ostalo v spominu? B. Rola: »Pravkar sem se vrnil iz Monte Carla in to je res fascinantno mesto, zagotovo eno najlepših na svetu. Tudi celoten teniški kompleks s pogledom na morje je res neverjeten. Jasno je, zakaj se veliko premožnih odloči prav za bivanje v Monaku.« za uvrstitev v glavni turnir v Londonu. Gre za največji turnir na svetu in imam zares veliko željo, da se uvrstim neposredno v glavni del žreba.« Glede na rezultate ti Južna Amerika zelo ustreza, veliko igraš tam. B. Rola: »Še sam ne vem, zakaj (smeh). Tam je dobra hrana, prijazni ljudje, počutim se res odlično in zato tam tudi igram po navadi dobro. Upam, da bo tako tudi tokrat.« Na katerih elementih teniške igre s trenerjem Brianom MacPhiejem trenutno največ delata? B. Rola: »Doslej sva največ naredila na izboljšavi servisa, ki je najpomembnejši element igre. Ta poškodba je to nekoliko zavrla in na zadnjih turnirjih tega ni bilo moč opaziti. V nadaljevanju morava največ delati na backhan-du, ki ga moram zagotovo zelo izboljšati, da se bom lahko bolj enakovredno kosal z višje uvrščenimi tekmeci. Tisti najboljši so to mojo šibko točko takoj opazili in jo tudi izkoristili.« Kako gledaš na nastope za slovensko reprezentanco Davisovega pokala? B. Rola: »Moji načrti pred tekmo s Slovaki so bili takrat povsem osredotočeni na Ameriko, zato sem nastop zaradi dolgega in napornega potovanja v Evropo in nazaj v Ameriko odpovedal. Poleg tega sem ocenil, da bi Slovake tudi z mojo pomočjo zelo težko premagali, saj tudi ostala ekipa ni bila 100 %. Sledi tekma proti Izraelu za obstanek v 1. evroafriški skupini, za katero še nimam natančnega razporeda. Sicer smo z vodstvom TZS in kapetanom reprezentance v dobrih odnosih, upam, da tako ostane tudi v prihodnje.« Kako gledaš na odločitev Aljaža Bedeneta, da sprejme državljanstvo Velike Britanije? B. Rola: »Ta odločitev je bila sprejeta že pred časom, le postopki so tekli dlje čas. Z Aljažem sem bil vedno v dobrih odnosih, tako bo tudi v prihodnje, pa čeprav bo nastopal za Veliko Britanijo ali za Japonsko.« Jože Mohorič 16 Štajerski Šport, šport mladih torek • 21. aprila 2015 Rokomet • 1. B SRL (ž) V Nazarjah tokrat brez presenečanja Nazarje - ŽRK Tenzor DP-Logik Ptuj 31:26 (17:13) ZRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ: Pušnik, Kac, Ambrož 2, Ivančič 7, Majcen, Požgan 2, B. Selinšek 7, Kolednik 3, Lazar, Grabrovec 5, M. Selinšek. Trener: Sašo Petek. V tretji tekmi končnice za prvaka so mlada ptujska dekleta spet gostovala v Nazarjah. Nazarčanke so pred tedni visoko premagale in jih povsem nadigrale, tokrat pa jim to ni uspelo. Temu je vsekakor botrovalo tudi dejstvo, da v gostujoči vrsti ni bilo Šraj- 1. B SRL (ž), KONČNICA OD 1. - 4. MESTA REZULTATI 3. KROGA: Nazarje - Tenzor Dp-Logik Ptuj 31:26, Brežice - Jadran Bluemarine Hr-pelje - Kozina 27:26. 1. JADRAN HRPELJE 3 2 0 1 37 2. BREŽICE 3 3 0 0 31 3. NAZARJE 3 1 0 2 30 4. TENZOR DP - LOGIK 3 0 0 3 22 nerjeve, Mateja Selinšek pa zaradi bolezni praktično ni stopila na parket. Pri domačinkah je blestela mladinska reprezentantka Melavtova, ki je dosegla 12 zadetkov. Nazarje so pričele odločno in si takoj zagotovile prednost. Tekma je bila kljub porazu gostij dinamična in gledljiva. Domača vrsta je nadzorovala potek tekme, Ptujčankam pa se na manj kot štiri zadetke ni uspelo približati. Podobno je bilo tudi v nadaljevanju, ko se gostjam nikakor ni uspelo priključiti, nasprotno, v 45. minuti je bila na semaforju izpisana najvišja razlika tekme, bilo je 24:16. Naslednjo tekmo bodo Ptujčanke odigrale v soboto, ob 16.30 bodo v Ljudskem vrtu gostile ekipo s Kozine, ki je že osvojila naslov prvaka v 1. B-ligi in se tako uvrstila med slovensko ženko rokometno elito. tp Šah • Ženska državna liga Ptujskim sahistkam končno Šesto mesto Minuli konec tedna se je v Murski Soboti zaključilo državno prvenstvo za članice v najvišji državni ligi. Po petem mestu, ki so ga Ptujčan-ke zasedale po prvih štirih kolih, so v nadaljevanju treh kol dvakrat zmagale in enkrat izgubile, kar je bilo v končnem seštevku dovolj za šesto mesto. V Murski Soboti so nastopile v najmočnejši postavi, kar pa ni bilo dovolj, da jih v petem kolu ne bi presenetila ekipa ŠS Tomo Zupan Kranj, saj so ji morale priznati poraz 1:2. Zmagala je najboljša igralka prvenstva Marija Rakič, medtem ko sta Anita Vrabič in Katarina Marič-Slu-ga srečanje izgubili. Sledili sta dve zmagi z rezultatom 2:1 proti ekipi Celjskega šahovskega kluba in zmagovalkam lige ŠK Komenda, v kateri je nastopala mladinska Končni vrstni red: 1. ŠK Komenda 15 točk (12), 2. ŠD Kočevje 14 (9), 3. ŠD Domžale 10 (7), 4. ŠD Radenska-Pom. 10 (7), 5. ŠS T. Zupan Kranj 10 (6), 6. ŠD Ptuj (Marija Rakič, Anita Vrabič, Katarina Marič-Sluga, Alja Janžekovič, Silva Razlag) 10 (6), 7. Celjski šahovski klub 8 (4), 8. ŠK Nova Gorica 7 (5). svetovna prvakinja do 16 let Laura Unuk. S to je Rakičeva remizirala, zmago pa je dosegla Anita Vrabič. Glede na to, da je bila ptujskim šahist-kam dana možnost nastopa v najvišji šahovski ligi tik pred začetkom, je šesto mesto vsekakor uspeh, saj jim zagotavlja obstanek v ligi, v nižji rang tekmovanja pa se selijo šahistke iz Nove Gorice. Silva Razlag Planinski kotiček Pohod Podlehnik - Sv. Avguštin -Podlehnik Ponedeljek, 27. 4. 2015 Za utrjene pohodnike po haloških gričih organizira Planinsko društvo Ptuj tradicionalni planinski pohod ob prazniku upora proti okupatorju. Pohod bo v ponedeljek, 27. 4., potekal iz Podlehnika preko Sedlaška, Zg. Gruškovja, zaselka Kote in Ložina do cerkvic Sv. Avguština in Sv. Magdalena (503 m) na slovensko hrvaški meji. V Podlehnik se bomo vrnili preko Velike Varnice in Trdobojcev. Pohod je nezahteven in traja približno 7 ur. Zbirališče pohodnikov je v centru Podlehnika pri trgovini ob 7.30, vrnitev v Podlehnik pa je predvidena okrog 18. ure. Oprema naj bo lahka pohodniška, z zaščito proti dežju. Prevoz do Podlehnika in nazaj si organizirate sami, drugih stroškov pohoda ni. Vodja pohoda bo Janez Vertič. Strelstvo • MK Interliga pištola 50 m Uvodni zmagi Boštjanu Simoniču in Kevinu Venti S prvim in drugim turnirjem malokalibrske Interlige v streljanju s pištolo na 50 m se je začela osma sezona tega dragocenega tekmovanja, ki najboljšim strelcem v Sloveniji nudi pomembno oporo v čaščeni olimpijski disciplini, predvsem za reprezentančne nastope. Vrednost tekmovanju še dodatno dvigujejo tuji udeleženci, med njimi prvič tudi odlični madžarski reprezen-tant Miklos Tatrai. Aktualni in dvakratni prvak med posamezniki iz leta 2013 in 2014 Kevin Venta bo tudi letos najbolj vroče ime tega tekmovanja, med ostalimi strelci pa visoko kotira tudi miklavški strelec Boštjan Simonič, sicer trikratni prvak lige v letih 2012, 2011 in 2008 (uvodna sezona). Prvi turnir osme sezone so v začetku aprila organizirali strelci Dušana Poženela iz Rečice pri Laškem, na njem pa je največ natančnosti in koncentracije pokazal Ptuj-čan Boštjan Simonič, ki nastopa za ekipo SD Jožeta Kerenčiča Miklavž (549 krogov). Idejni oče in z 12 zmagami najuspešnejši strelec tega tekmovanja je ugnal aktualnega prvaka lige, ormoškega strelca Kevina Vento, ki je s 545 krogi osvojil 2. mesto, Madžar Miklos Tatrai jima je s 542 krogi sledil na tretjem mestu. Na uvodnem turnirju se je odlično odrezal tudi drugi miklavški strelec Miran Miholič in s 531 krogi osvojil sedmo mesto, med prvo petnajsterico pa sta se uvrstila tudi preostala ormoška strelca Blaž Kunšek (drugače Sevni-čan) s 523 krogi na 10. me- Rezultati 2. turnirja: EKIPNO: 1. Kovinar Ormož 1581 28 2. Jožeta Kerenčiča Miklavž 1570 28 3. Dušana Poženela Rečica 1566 19 4. Region Süd AUT 1536 14 5. Juršinci I 1526 14 6. Grosuplje 1480 17 7. Coal Petišovci 1466 10 8. Kidričevo 1434 5 9. Štefana Kovača Turnišče 1434 12 10. Region Süd II AUT 1431 3 11. Moris Kočevska Reka 1249 5 12. Kopačevina Škofja Loka 0 7 POSAMEZNO: 1. Kevin Venta, KOR 554 2. Miklos Tatrai, MADŽ 549 3. Aljaž Zorko, DPR 542 4. Boštjan Simonič, JKM 536 6. Blaž Kunšek, KOR 524 7. Simon Simonič, JKM 520 8. Mirko Moleh, JUR 519 11. Miran Miholič, JKM 514 14. Rok Pučko, JUR 507 17. Emerik Hodžic, KOR 503 19. Ludvik Pšajd, JUR 500 22. Uroš Mohorko, KID 491 26. Matevž Mohorko, KID 480 30. Jurček Lamot, KID 463 32. Gregor Veseniak, JUR 463 Foto: Interliga FP 50m Boštjan Simonič je z uvodno zmago s 549 krogi v osmi sezoni malokalibrske Interlige v čaščeni olimpijski disciplini s pištolo na 50 m začel sezono tam, kjer je lansko končal - na vrhu. stu in Emerik Hodžic s 517 krogi na 14. mestu. Ormoška ekipa odličnih strelskih posameznikov in aktualnih ter dvakratnih ekipnih prvakov lige je morala v uvodu premoč priznati miklavški ekipi Jožeta Kerenčiča, ki je slavila zmago s 1592 krogi. Ormožani na drugem mestu s 1585 krogi pa so za 11 krogov ugnali grosupeljske strelce na tretjem. Dvakratni ekipni prvaki iz Juršincev (2008, 2009) so s 1456 krogi osvojili sedmo mesto. Ormoški prvaki znova na vrhu Gostitelji drugega turnirja Interlige so bili minuli konec tedna strelci SD Kidričevo na svojem novem strelišču v Strniščah. Neprijazno in mrzlo vreme ni prizanašalo najboljšim strelcem, kljub temu pa se je odlično odrezal ormoški prvak Kevin Venta in slavil z letošnjim najboljšim rezultatom v sezoni s 554 krogi. Drugo mesto je zasedel Madžar Tatrai s 549 krogi, Bo- štjan Simonič pa je tokrat ostal tik za najboljšimi tremi, s 537 krogi je osvojil četrto mesto. Dobro sta se odrezala tudi preostala člana miklav-ške ekipe Simon Simonič in Miran Miholič, ki sta s 520 in 514 krogi osvojila sedmo in enajsto mesto. Dve visoki uvrstitvi med najboljših petnajst pa sta si priborila tudi juršin-ska strelca Mirko Moleh in Rok Pučko s 519 in 507 krogi na 8. in 14. mestu. V ekipni razvrstitvi so zmago slavili aktualni prvaki iz Ormoža (1581 krogov), drugo mesto je pripadlo mi-klavški ekipi (prvakom iz leta 2010 in 2011), ki je dosegla 1570 krogov. Simeon Gonc Plavanje • Miting v Celju Sedem srebrnih medalj Plavalni klub Neptun Celje je v soboto pripravil zaključno tekmovanje zimskega dela sezone v 25-metrskih bazenih. Na 20. velikonočnem mitingu je nastopilo okrog 300 tekmovalcev iz 20 klubov iz Hrvaške in Slovenije. Štiri tekmovalce je v »knežje mesto« poslal tudi PK Terme Ptuj, za katerega so nastopili Lora Grobelšek, Sara Lampret, Klara Benko in Kristjan Risek. Njihov izkupiček je bil zelo dober, saj so osvojili sedem srebrnih medalj in popravili nekaj osebnih rekordov. Grobelškova je v Celju opravila štiri starte in je dosegla 2. mesto na 100 m hrbtno. Gledano z vidika časovne komponente je boljši rezultat dosegla na 50 metrov hrbtno, kjer so se štoparice ustavile pri času 30,96 sekunde, medtem ko njen osebni rekord znaša 30,44 sekunde. V kate- Elektronski pikado • Državno prvenstvo V prostorih hotela Radin v Radencih je na 20 igralnih avtomatih potekalo 13. državno prvenstvo v elektronskem pikadu, kjer se j e pomerilo 550 igralcev iz vse Slovenije. Naslove državnih prvakov so osvojili - moški posamezno: Leon Mertuk (Top-Gun, Grlava pri Ljutomeru); dvojice: Jože Vautar - Matej Janžekovič (oba bar Čuk Sančo, Velenje); ženske posamezno: Branka Špec (Powerteam, Poljčane), dvojice: Monika Jerebic (Top-Gun) - Viktorija Klaneček (Gajser team, Majšperk). Pri moških dvojicah sta 3. mesto osvojila Damjan Kozel in Damjan Plinger (oba Bistro Mlinček, Ptuj). V konkurenci posameznic je bila tretja Jerneja Gajser (Gajser team), četrta pa Jasna Bezjak (Divje mačke, Grajena pri Ptuju). Med ženskimi dvojicami sta Nika Progar (Divje mačke) in Tatjana Bodlaj (Polj-čane) osvojili drugo mesto, dvojica Branka Špec in Vesna Kavc (obe Poljčane) pa tretje. NŠ Lora Grobelšek, Sara Lampret, Klara Benko in Kristijan Risek (vsi PK Terme Ptuj) goriji mlajših deklic si je kar pet srebrnih medalj priplavala Sara Lampret. Ta je bila druga v disciplinah 50 m delfin, hrbtno, prsno in prosto ter na 100 m mešano. Mlada plavalka je v vseh petih nastopih odplavala svoje osebne rekorde, ob tem pa je treba omeniti, da trenira plavanje šele od septembra in da so njeni rezultati v kategoriji mlajših deklic zelo dobri tudi na nivoju celotne Slovenije (njen čas na 50 m hrbtno 42,71 sekunde je sedmi čas v njeni kategoriji v Sloveniji to sezono, op. a.). Tretja plavalka z medaljo iz PK Terme Ptuj je bila Klara Benko, ki je bila druga v disciplini 50 m delfin. Pri tem je popravila tudi večino osebnih rekordov, enako pa velja tudi za Kristjana Riska. Vsi štirje ptujski plavalci so se s svojimi nastopi izkazali, sedaj pa jih čakajo priprave na enega njihovih vrhuncev letošnje tekmovalne sezone - 11. mednarodni miting Pokal Terme Ptuj 2015, ki bo na sporedu 16. maja v Termah Ptuj. David Breznik Šumijo gozdovi domači... Slovenija je z gozdovi zelo bogata država, saj njena neprecenljiva zelena pljuča pokrivajo več kot polovico slovenskega ozemlja in so bistvena prvina podalpske dežele. Smo četrta najbolj gozdnata država Evrope, saj je na našem ozemlju kar 57,7 odstotkov gozdov. Od skupne površine Slovenije, ki znaša 2.025.469 ha, zavzemajo gozdovi kar 1.169.196 ha in so razporejeni tako, da prevladujejo kar v treh četrtinah slovenskih krajin. Po podatkih Zavoda za gozdove imajo vse občine del ozemlja, ki je porasel z gozdom, torej ima vseh 193 občin teoretičen potencial bogastva lesne biomase iz gozdov. Dejansko razpoložljive količine lesne biomase iz gozdov seveda omejujejo socialni, ekonomski in okoljski dejavniki. Pri odločanju o spodbujanju rabe lesne biomase na lokalnem nivoju je pomembno poznavanje omejitev, tudi ko razmišljamo o lokalnem ali regionalnem razvoju, o novih delovnih mestih, o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah in o izboljševanju kakovosti bivanja oziroma manjši onesnaženosti okolja. Gozdovi so za Slovenijo tudi gospodarsko zelo pomembni, saj Slovenija poleg bogatih vodnih virov nima veliko drugih naravnih virov. Zaradi pestrih podnebnih razmer imamo na razmeroma majhnem ozemlju v naših gozdovih zelo raznoliko vegetacijsko sestavo. Pretežni del gozdov je v območju bukovih, jelovih ter bukovo-hrastovih rastišč, ki imajo razmeroma veliko proizvodno sposobnost. Pomembna je tudi zaščitna vloga gozda, ki se v geoloških, podnebnih in hidroloških razmerah kaže tudi v varstvu naselij, tehnične infrastrukture in kmetijskih zemljišč pred vse pogostejšimi naravnimi ujmami. Žal pa s slovenskim lesom ravnamo zelo neodgovorno, kajti večina našega lesa konča v obliki hlodovine, ki je prodana po nizki ceni v sosednji Avstriji. Tam pa ga nato razžagajo in predelajo v polizdelke ter končne izdelke, nato pa nam ga prodajajo nazaj, seveda po nekajkrat višjih cenah. Čisti primer zgodbe o vrlih Bu-talcih. Žal se nam to dogaja vse od osamosvojitve Slovenije naprej, ko si je bogastvo naših gozdov dobesedno prisvojila skupina posameznikov s pomočjo državnih uradnikov. Tako računsko sodišče kot komisija za preprečevanje korupcije sta pri oddaji gozdov koncesionarjem in gozdnim gospodarstvom že večkrat opozorila na nepravilnosti in znake korupcije. Pa nič, saj celotno zadevo še vedno obvladuje peščica posameznikov, tudi takih, ki so bili včasih nadzorniki sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ta pa izdaja koncesije. Prava gozdna mafija, bi lahko rekli, saj ji nihče ne more priti do živega. Računsko sodišče in KPK sta opozarjala tudi, da se slovenski les ne prodaja na javnih dražbah, kot bi se moral, pa tudi, da tega odgovorni od koncesionarjev sploh ne zahtevajo. In tako koncesi-onarji les prodajajo sami ter si polnijo žepe, država pa se zadovoljuje le z drobižem od iztržka na račun konce-snin. Večina zaslužka s prodajo lesa pa še naprej ostaja peščici posameznikov, ki lastniško obvladujejo gozdna gospodarstva, ta pa premorejo državno koncesijo in še kaj. Zares žalostno in nedopustno, odgovorni, ki bi zadeve lahko spremenili v korist države, pa si pred tem še naprej zatiskajo oči. Šumijo gozdovi domači ..., a žal še vedno bolj za tujce kot za nas. Martin Ozmec Kolofon Priloga Simfonija lesa, 21. april 2015; urednik priloge: Martin Ozmec; sestavki in fotografije: Martin Ozmec; lektoriranje: Lea Skok Vaupotič; CGP in tehnično urejanje: Daniel Rižner. 18 SIMFONflA^ESAlfifiiilfiMiilfifia Štajerskega tednika J Povezovanje lastnikov gozdov v Hromski grabi { > V Hromski grabi na območju občine Majšperk se je pri nekaterih lastnikih gozdov pojavil interes za izgradnjo gozdne prometnice za spravilo lesa - gozdne vlake. Kot je pojasnil revirni gozdar Gabrijel Cojzer, uni. dipl. inž., ne bi bilo smiselno, racionalno in ne sprejemljivo z ekološkega vidika ter sploh izvedljivo, da bi si vsak lastnik gradil svojo gozdno vlako za spravilo lesa. Zato so na Zavodu za gozdove Slovenije v Hrom-ski grabi organizirali usklaje-valno-povezovalni sestanek, kjer so predstavil okvirno idejo, kako bi lahko lastniki omenjeno območje skupaj odprli s smiselnim sistemom gozdnih vlak. Uspelo jim je, da je gozdove na omenjenem območju povezalo kar trinajst lastnikov, oziroma solastnikov gozdov. Po terenskem ogledu in umestitvi gozdne vlake v pobočje, oziroma po samem trasiranju in pripravi elaborata vlak ter po pridobitvi vseh soglasij, je v začetku aprila 2014 sledila izgradnja gozdne vlake v dolžini 800 m, ki poteka čez deset gozdnih parcel. Cena izgradnje je bila le 3 evre po tekočem metru, vložek po- sameznega lastnika pa je bil tako v povprečju le okoli 300 evrov. Obravnavano območje, kot je pojasnil Cojzer, gre za severno pobočje Vildona, ki se spušča v Hromsko grabo, je veliko 16,5 ha. Pred izgradnjo gozdnih vlak so lahko lastniki gospodarili na 3,8 ha, in sicer bi lahko v desetih letih skupaj posekali okoli 230 m3 lesa, ki je imel vrednost na panju 27 €/m3. Po izgradnji pa lahko gospodarijo na 10,8 ha, skupaj posekajo okoli 650 m3 lesa, ki mu je predvsem zaradi lažjega in posledično cenejšega spravila lesa do kamionske ceste vrednost na panju zrasla na 37 €/m3. Iz omenjenega primera razberemo, da so za doseganje enkratnih oziroma kratkoročnih ciljev primerne začasne oblike povezovanja, ko se skupina lastnikov poveže zgolj za dosego enkratnega cilja, kar je lahko izgradnja gozdne ceste, posek drevja na zaokroženi površini ali v našem primeru izgradnja gozdne vlake. Za doseganje dolgoročnih ciljev pa so veliko primernejše trajne oblike povezovanja. V danih razmerah, kjer prevladujeta veliko število lastnikov in mala povprečna velikost gozdne posesti, ki sta veliki oviri za ekonomično in načrtno gospodarjenje z gozdom, bi bili primerni obliki povezovanja predvsem zadruge in/ali tržna oblika društva lastnikov gozdov. Kot je zatrdil Gabrijel Cojzer, so glavne prednosti povezovanja lastnikov gozdov pri skupnem gospodarjenju predvsem boljši ekonomski rezultat, oziroma donos gospodarjenja z gozdom, višja realizacija možnega poseka, izvedba načrtovanih gojitvenih in varstvenih del, gradnja in vzdrževanje gozdnih prometnic, možnost uvajanja strojne sečnje, boljša konkurenčnost na trgu gozdnih lesnih asortimentov, ureditev posestnih mej v gozdu ter manj poškodb pri delu v gozdu. Glavni prednosti povezovanja lastnikov gozdov pri skupnem gospodarjenju sta predvsem boljši ekonomski rezultat in donos gospodarjenja z gozdom. GOZDNO GOSPODARSTVO MARIBOR, d.d. Limbuško nabrežje 15,2000 MARIBOR, tel. 02 23 41 310 GOZDNI OBRAT PTUJ Rogozniška cesta 12, 2250 Ptuj Tel.: (02)79 80 400 Prodaja; - bukova drva - drva ostalih trdih listavcev - odkupuje in prodaja obli les - na željo lastnikov gozdov izvaja storitve tudi v njihovih gozdovih Plačana objava Prednosti izdelave pohištva po meri Obiskali smo podjetje Mizarstvo Tajhmajster iz Kidričevega. Pogovarjali smo se z g. Tajhmaj-strom, ki nam je povedal veliko zanimivega s področja mizarstva. Najprej na kratko predstavimo podjetje, ki dela s tremi lastnimi blagovnimi znamkami: • Mizarstvo Tajhmajster • Lignum vrata • Lignum pohištvo Zraven lastnika ima podjetje še sedem zaposlenih. Vsi delajo pri njih že precej let, zato so v teh letih pomemben dejavnik uspešnega razvoja podjetja. Prav tako je zelo pomemben dejavnik profesionalna, visokotehnološka oprema, ki jo še vedno posodabljajo. Trenutno je v končni fazi izdelave razstavni prostor, zato vsi prav lepo povabljeni - pridite in poglejte nekaj razstavnih eksponatov vrat in notranje opreme. Letos so zasnovali lastno blagovno znamko LIGNUM POHIŠTVO. Beseda LIGNUM v latinskem jeziku pomeni LES, nam je razložil g. Tajhmajster ter dodal, da je njihov koncept konkurenčen zaradi tehnoloških rešitev, ki so jih vpeljali v proizvodnjo in omogočajo 3D-projektiranje pohištva, kar časovno izjemno skrajša čas izdelave pohištva na najnovejših CNC obdelovalnih strojih. Da je koncept izdelave pohištva p ravi, jim potrjujejo tudi stranke, ki so izjemno zadovoljne s prilagodljivostjo, kakovostjo in ceno njihovih izdelkov. Uspehi se že kažejo, tako da bodo v le, 2tos povečali proizvodne zmogljivosti in zgradili nov proizvodni objekt in s tem povečali svoje proizvodne prostore za več kot 150 %. Mizarstvo Tajhmajster ni ozko specializirano, ampak vam izdela iz lesa in lesu podobnih materialov vse, kar si zaželite. Utečeno, skoraj bi lahko rekli serijsko, izdelujejo varnostna lesena vhodna vrata in kakovostna notranja vrata. Velik del njihove proizvodnje predstavlja tudi izde- lava pohištva - kuhinje, spalnice, predsobe, kopalnice ... In na koncu vprašanje o prednostih izdelave pohištva po meri. »Vse več naročil dobivamo od strank, ki si želijo svoj bivalni prostor opremiti v želenem stilu, torej v dveh ali treh lesnih vrstah ali barvah. Takšno pohištvo se torej ujema in ima oblikovalsko rdečo nit v kuhinji, dnevni sobi, jedilnici, spalnici, predsobi in kopalnici, torej v vseh prostorih doma.« Prednost, ki jim jo povedo njihove stranke, je tudi ta, da imajo enega izvajalca, s katerim uskladijo vse podrobnosti glede postavitve, izgleda in montaže pohištva. Pohištvo, izdelano pod blagovno znamko LIGNUM POHIŠTVO, je konkurenčno tudi pri vseh večjih projektih, kot so opreme šol, vrtcev in drugih javnih ustanov, vendar, kot pravijo, v podjetju so njihova prioriteta še vedno individualne stranke, ki hočejo funkcionalno in kakovostno pohištvo. Kako pa je s cenami vaših izdelkov? »Če pogledamo širše in primerjamo vse dejavnike od kakovosti do skladnosti barv, lahko zaključimo -pri pohištvu za celoten dom, naročenem pri našem podjetju, ali nakupu pohištva v trgovskih centrih večje razlike v ceni ni, seveda upoštevajoč podoben kakovostni razred izdelkov.« 19 SIMFONIJA LESA, oglasna p^^jers^^gika Kaj je dobro vedeti o peletih in lesni biomasi Nedvomno predstavljajo lesni peleti eno najugodnejših in cenovno najdostopnejših oblik domačega ogrevanja. Gre za posebno vrsto lesne biomase, ki jo pridobimo s procesom peletiranja, v katerem pretvorijo suho žago-vino v valjčke s premerom 6-8 mm, z dolžino 10-30 mm. Peleti so torej stisnjena lesna biomasa z nizko vsebnostjo vlage, kar omogoča zelo visoke izkoristke pri ogrevanju. Maso stiskajo s hidravlično stiskalnico, pri čemer je temperatura lesa izredno visoka. Ob tem se v biomasi tvori naravno topilo, tako da površina peletov dobi gladko površino. Lesne pelete uporabljamo v posebnih pečeh na pelete, s katerimi nadomeščamo kurjavo na kurilno olje, plin ali premog. Prednost peletov je njihova standardizacija. Različne oblike lesa se namreč razlikujejo po vlažnosti, gostoti in volumnu, kar preprečuje visoke izkoristke pri gorenju. Ko iz teh lesnih mas s postopkom peletiziranja dobijo pelete, pa so ti prirejeni za gorenje in se po izkoristku lahko primerjajo s kurilnim oljem, saj najnovejše peči na pelete dosegajo tudi nad 90-odstotni izkoristek. Peleti morajo biti standardizirani Vsi peleti v Evropi morajo biti v skladu z evropskimi standardi DIN 51731 ali O-Norm M-7135. Vsi vsebujejo manj kot 10 % vlage in imajo standardizirano gostoto. Izdelujejo jih iz vseh vrst lesa, s procesom stiskanja in mletja lesa pa skoraj popolnoma izničijo razlike med različnimi vrstami peletov. Ko kupujete pelete, torej ni pomembno, iz katerega lesa so, saj so po učinkovitosti praktično identični. Kurjenje na pelete se je v tujih državah že precej uveljavilo. Najbolj množič- no lesne pelete uporabljajo na Švedskem, po številu prebivalcev na kurilno peč s pe-leti pa prevladuje sosednja Avstrija. Tudi v Sloveniji uporaba kotlov na lesne pelete stalno narašča, večinoma tudi po zaslugi nepovratnih finančnih subvencij Eko sklada. Pri izgorevanju peletov so emisije nizke V primerjavi z drugimi kurivi so emisije pri izgorevanju peletov zelo nizke. Peleti so namreč eno najbolj čistih kuriv za ogrevanje. Problematične so lahko le emisije prašnih delcev, ki se pojavljajo pri starejših modelih peči na pelete. Novejši kotli pa imajo vgrajene elektrostatične filtre, ki občutno zmanjšajo izpuste prašnih delcev. Nakup nove peči na pelete tako praktično nima slabih lastnosti. Kurili boste bolj čisto, ceneje in z manj umazanije kot doslej, zato z nakupom peči na pelete ne velja odlašati. Peleti, lesni briketi in drva so zadnje čase vse pogostejši energent, saj gre za sodobno ekološko gorivo oziroma obnovljiv vir energije, ki ne povzroča toplo-grednih plinov, omogoča pa tudi visok standard kurjenja in nizke stroške ogrevanja. Bio lesni briketi Za ogrevanje so v uporabi tudi bio lesni briketi, ki so izdelani so iz 100-odstotnega trdega lesa, bukve in hrasta. So valjaste oblike premera 10 cm in dolžine 30 cm, teža enega briketa pa je približno 2 kg. Njihova kurilna vrednost je do 18,400 MJ/kg, vsebnost pepela je 0,53 %, vsebnost vlage 8,17 %. Naravno stiskani lesni briketi ne vsebujejo dodatnih umetnih aditivov, veziv ter lepil in so tako dober nadomestek dr-vom. Raziskave kažejo, da je 1tona lesnih briketov enaka 4 prm drv. Lahko jih upora- Peleti predstavljajo eno najugodnejših in cenovno najdostopnejših oblik domačega ogrevanja. bljamo na prostem, pa tudi v majhnih oziroma redko kurjenih ognjiščih, kot so kamini in lončene peči ter za centralno kurjavo v pečeh na trda goriva. Ker gorenje lesnih briketov povzroča zelo visoko temperaturo, svetujemo, da postopoma preizkusite in preverite, kakšno količino briketov lahko kurite naenkrat, da se lahko izognete problevozelj jožemom, ki bi lahko nastali zaradi previ- soke temperature v kurišču. Energijska vrednost bio lesnih briketov je višja kot pri drveh in znaša do 18,400 MJ/kg, vsebnost pepela je do 0,53 %, vsebnost vlage pa do 8,17 %. Še vedno aktualna tudi navadna polena Bukova drva, žagana na dolžino 33 ali 25cm. Drva so primerna za kamine, central- no ogrevanje in krušne peči. Drva v vreči so razkalana in žagana na dolžino 33 ali 25 cm, priporočajo jih za uporabo v čistih prostorih. Drva so primerna za kamine, centralno ogrevanje in krušne peči. Prodajalci ponujajo tudi »les za podkuriti«, ki je pakiran v vrečah in je namenjen za podžig drv v kaminih in kotlih. Zaradi priročne embalaže je še posebej primeren za uporabo v čistih prostorih. Tel: 03 6203620 féS10g0llf2la0I ZatopCtdimîà ,COfíl 1-4.-30.4.2015 h I 'S1 20 SIMjONüA^ESAlflgli|na priloga Štajerskega tednika Nizkoenergijske hiše se še kako izplačajo Med nizkoenergijske hiše sodijo objekti, ki potrebujejo za ogrevanje stavbe med 35 in 60 kWh/m2. Odlikujejo jih dobra toplotna izolacija ovoja ter pravilna vgradnja in kakovostno stavbno pohištvo, preko katerega poteka prezračevanje. Investicije v nizkoenergijsko hišo se povrnejo že v nekaj letih. Kljub splošnemu napredku je vodilo današnjega časa še vedno varovanje okolja in varčevanje z energijo. Potreba po racionalni in učinkoviti rabi energije se kaže na vseh ravneh, tudi v gradnji nizkoenergijskih hiš. Le pravi način gradnje in izbira ustreznih gradbenih materialov zagotavljata energetsko varčno in ekološko naravno gradnjo. Nove tehnologije omogočajo gradnjo hiš, ki proizvajajo malo ali nič ogljikovega dioksida, saj ta povzroča toplogredne učinke in negativno vpliva na podnebje. Poleg ekološkega vidika pa je za gradnjo hiš z nizko energetsko porabo pomemben tudi ekonomski vidik. Stroški energije za ogrevanje prostorov in sanitarne vode naraščajo, zato je naložba v energetsko varčno hišo racionalna. Glavni namen nizkoenergijske hiše je čim večje omejevanje toplotnih izgub in izkoristek naravnih virov toplotne energije iz okolja (sonce, voda in zrak). Strokovnjaki so enotnega mnenja, da je prihodnost namenjena sončni svetlobi. Glede na porabo energije in osnovne značilnosti se za nizkoenergetske varčne hiše uporabljajo različni nazivi. Poznamo nizkoenergetsko hišo z letno porabo energije za ogrevanje med največ 40 do 60 kWh/(m2 a) ogrevalne površine. Izraz trilitrska hiša se uporablja za hiše, ki za ogrevanje letno potrebujejo okoli 30 kWh (m2 a) oziroma tri litre olja na kvadratni meter. Pasivna hiša ne potrebuje aktivnega ogrevalnega sistema. Grajena je tako, da ima minimalne toplotne izgube, hkrati pa izkorišča toploto sonca in notranjih virov, toploto, ki jo oddajajo ljudje in naprave. Značilnost ničenergijske hiše pa je, da nima konvencio-nalnega ogrevalnega sistema. Arh: Danijel Čelig in Kristina Rakušček. Akcija traja do 31. maja 2015 na področju Slovenije. Plačana objava Sedežna garnitura v manjšem stanovanju V manjših stanovanjih smo po navadi omejeni s prostori in tudi s prostorom, namenjenemu sedežni garnituri, zato je pri tem kosu pohištva pomembno, da nam nudi veliko uporabne površine, tako za dnevno uporabo kot za spanje, če se sedežna uporablja tudi za ta namen. Da pridobimo prostor, se lahko odločimo za sedežno garnituro brez opiral in damo večji poudarek sedežnemu delu. Tudi po širini sedežna garnitura naj ne bo preširoka. Namesto masivnih hrbtnih naslonjal se raje odločimo za premične blazine, pri katerih z odmikom pridobimo dodaten prostor. Če nam je pri sedežni pomembno tudi ležišče pri nakupu, pazimo, da ni prezahtevno za sedežne garniture uporabo in da nam ne zavzame preveč prostora, ko je izvlečeno, oziroma nam celo zakrije prehod. Najprimernejši je sistem ležišča na en preklop, kar pomeni, da z enim potegom iz spodnjega dela sedežne garniture izvlečemo ležišče, ki se poravna s sedalno površino. Če imamo za sedežno garnituro premalo prostora, je na tržišču veliko raznovrstnih tro-sedov oziroma kavčev, ki imajo prav tako možnost ležalne funkcije. Pri sedežnih garniturah, ki se uporabljajo tudi za spanje, je pomembna kakovost ležišča ter da ležišče ni pretrdo in ne premehko. Najop-timalnejšo rešitev dosežemo, če izberemo ležišče, ki je izdelano na osnovi vzmetnice. Najboljše pa je, če že ob nakupu ležišče tudi ZAKELJ - izdelava po meri in naročilu ■ širok izbor modelov, od klasičnih do najnovejših trendov ■ sedežne z ležiščem, predalom, relax funkcijo - oblazinjene klopi, postelje ■ izdelava v Vaši velikosti in materialu po Vašem izboru / primemo za počitniške * objekte ali manjša stanovanja {■■ SPALNA FUNKCIJA (za vsakodnevno spanje) S ŽIČNO JEDRO / slovenska kakovost 20% popust velja za MARK 200cm ali 190cm z Ležiščem In predalom v Izbranih materialih. Velja za got. ali TRR plačilo od 20.4. do 15.5.2015 SEDEŽNE GARNITURE ZAKELJ PE Maribor, Tržaška c.65 (zraven bivšega prod. centra OBI) | tel.: 08 205 88 50 I www.zakelj.si testiramo, če je to mogoče. Saj nam telo kaj hitro pove, kje se dobro počutimo in kje ne. Pri izbiri nove zofe za manjši prostor imajo pomembno vlogo tudi dimenzijska prilagoditev, kakovost izdelka, všečnost in seveda udobje. Program oblazinjenega pohištva Žakelj obsega več kot 25 različnih modelov sedežnih garnitur, oblazinjenih postelj, oblazinjenih klopi, počivalnikov in dodatkov za dom. Program ima širok izbor tipskih elementov, posebnost ponudbe Žakelj pa je dimenzijska prilagoditev, saj lahko oblazinjeno pohištvo popolnoma prilagodimo potrebam prostora (krajšanje, daljšanje, druge prilagoditve). Kupcem ponujamo možnost strokovnega svetovanja in izmere na domu. Svetovanje je priporočljivo predvsem takrat, ko je treba sedežno garnituro dimenzijsko prilagoditi prostoru. Irena Žakelj, dipl. ekon. Celoten program je viden na spletni strani www.zakelj.si ali v poslovalnicah Žakelj po Sloveniji. Več informacij na spletni strani www.zakelj.si ali na tel. 04/51 70 550. 21 SIMFONIJA LESA, oglasna pnlngaSt|jerskggatgdnika Po lanskem žledu gozdovi počasi okrevajo V Zavodu za gozdove Slovenije so na osnovi cenitev v vseh 396 gozdnih revirjih ugotovili, da je bilo v lanskem februarskem žledo-lomu poškodovanega preko 9 milijonov kubičnih metrov lesa, od tega ena tretjina iglavcev in dve tretjini listavcev. Po oceni omenjenega zavoda je bilo do sedaj iz gozdov spravljenih že 57 odstotkov poškodovanih iglavcev, ali okoli 1,8 milijona m3 lesne mase, okoli 25 odstotkov listavcev, ali okoli 1,5 milijona m3 lesa, od vse lesne mase pa okoli 36 odstotkov, ali 3,3 milijona m3 lesa. Gozdarji ocenjujejo, da poteka sanacija v skladu z načrtom, zadovoljni pa so tudi s potekom sanacije. Posek in spravilo poškodovanega lesa sta ovirala slabo vreme in raz-močenost terena, v zimskih mesecih pa je bila dinamika sanitarne sečnje bistveno nižja. Očiščenih je tudi 85 % gozdnih vlak, zgrajenih je bilo okoli 192 km novih in rekonstruiranih 72 km gozdnih vlak, ki se bodo lahko predvidoma financirale iz programa razvoja podeželja. Obnoviti bo treba okoli 14.0000 ha gozdov Ukrepi sanacije in obnove gozdov bodo večinoma sofinancirani iz predvidenih sistemskih sredstev, predvsem iz programa razvoja podeželja 2014-2020. Iz teh sredstev pa se bodo predvidoma sofinancirali tudi ukrepi obnove, nege in varstva poškodovanih gozdov. Z začetkom vegetacijskega obdobja, konec marca in v začetku aprila so začeli intenzivnejše obnavljanje poškodovanih gozdov. Po načrtu sanacije poškodovanih gozdov bo treba obnoviti približno 14.000 ha slovenskih gozdov. Za obnovo gozdov s sajenjem sadik bo Zavod za gozdove Slovenije zagotovil približno 2,5 milijona sadik, ustrezne drevesne sestave in provenienčnega porekla. Družbeno odgovorne akcije sajenja sadik gozdnega drevja, ki so jih izvajali lansko jesen v okviru projekta Obnovimo slovenske gozdove in v katerih so posadili okoli 30.000 sadik, so dobrodošla pomoč pri obnovi gozdov v prvi fazi, na najbolj prizadetih območjih ter tam, kjer so splošno koristne funkcije gozdov najbolj poudarjene. V letu 2015 bo z obnovo s sajenjem sadik gozdnih drevesnih vrst obnovljenih okvirno 250 hektarjev razgaljenih gozdnih površin, dve tretjini v spomladanskem delu in ena tretjina v jesenskem delu leta. Nujna usposobljenost in opremljenost Lastnike gozdov posebej opozarjamo, naj se sanacije poškodovanega drevja lotijo le, če so za to primerno usposobljeni in ustrezno opremljeni, ključna pozornost pri delu v gozdu pa naj bo usmerjena na varnost pri delu. Veliko naporov ZGS je bilo vloženih v izobraževanje in usposabljanje lastnikov gozdov s področja varnega dela v gozdu. Letos so izvedli že 140 tečajev varnega dela v gozdu, ki se jih je udeležilo 3.250 udeležencev. Kljub temu se je pri sanacijskih delih v zasebnih gozdovih zgodilo več kot 100 težjih nesreč, od tega tudi 18 smrtnih. Med sanacijo poškodovanih gozdov se je največ nezgod pripetilo pri sečnji, manj pa pri samem spravilu. Nezgode so v glavnem posledica udarca debla, veje ali samega drevesa, posebno nevaren pa je tudi izru-van koreničnik drevesa, ki je ob nepravilnem delu smrtno nevaren - usoden je bil že za žrtve štirih nesreč. Ena od prioritet je čimprejšnja sanitarna sečnja iglavcev v poškodovanih gozdovih, še posebej tistih, ki so že napadeni s podlubniki. V Sloveniji je bilo v lanskem februarskem žledu poškodovanega več kot 9 milijonov m3 lesa. Gozdovi na območju Ptuja in Haloz so utrpeli manj škode V prostorih Zavoda za gozdove Slovenije na Ptuju sta sedeža dveh krajevnih enot; Krajevno enoto Ptuj vodi Andrej Kovačič, Krajevno enoto Haloze pa Borislav Klemen-čič. Kot sta pojasnila, skrbi za dobrih 29.144 ha gozdov na tem območju le 10 revir-nih gozdarjev, ki pokrivajo obsežno območje od Boča in Haloz do Dravskega in Ptujskega polja ter območja Slo- venskih goric, od Krčevine pri Vurberku do Koga. Do aprila letos so na celotnem območju evidentirali za 36.144 m3 poškodovanega in podrtega drevja zaradi žleda, kar pomeni okoli 1,5 m3/ha. Obseg žleda je padal v smeri od zahoda proti vzhodu. Po ocenah revirnih gozdarjev je do sedaj posekano oz. pospravljeno okoli 65 % poškodovanega in podrtega drevja zaradi lanskega žleda. Večino teh sanacijskih sečenj pa izvajajo skupaj z rednimi sečnjami. Placana objava Les na vrtu Les kot izjemen naravni material predstavlja neizmeren potencial za gradnjo predvsem zaradi številnih prednosti, ki jih ima pred drugimi materiali; zraven tega pa je material, ki omogoča mnogotere izvedbe izdelkov arhitekturne raznolikosti; zaradi svojih izjemnih konstrukcijskih lastnosti in naravnega videza ga lahko tudi odlično kombiniramo z drugimi materiali in tako dosežemo tudi zelo moderen arhitekturni videz. S pravilno izbiro lesa, ustrezno izvedbo in s pravilnimi konstrukcijskimi in arhitekturnimi rešitvami so izdelki iz lesa tisti izdelki, ki so na hiši, ob njej, na vrtu ali dvorišču arhitekturno zanimivi oz. se izvrstno vklapljajo v celostno arhitekturno podobo domov. Kot družinsko podjetje z dolgoletno tradicijo na področju obdelave lesa in proizvodnje lesenih izdelkov vam nudimo celovite rešitve, in sicer: svetujemo, projektiramo in nudimo kompletno izvedbo izdelkov iz lesa, primernih za dom, vrt ali prosti čas. Izdelujemo: lesene fasade in ograje, zimske vrtove, tla za terase, nadstreške, pokrite terase, vrtne ute in drugo. Za izdelavo omenjenih izdelkov uporabljamo najrazličnejše drevesne vrste, odvisno od zahtev in namena uporabe. Les v vasem domu Dom je prostor, kjer preživimo velik del svojega življenja. Les kot naravni material je zato idealen za izvedbo opreme v vašem domu, saj nudi neverjetne kreativne možnosti pri oblikovanju notranjosti domov. Za izdelavo notranje opreme lahko uporabljamo masivni les evropskih drevesnih vrst, pa tudi eksotične drevesne vrste (za katere je zna- čilna še večja barvna in teksturna raznolikost v primerjavi z domačimi drevesnimi vrstami), furnirje teh drevesnih vrst, razne lesne plošče, lesne kompozite ter številne druge kombinacijske materiale (kamen, steklo, kovino, polimerne materiale). Ker sledimo trendom na področju razvoja pohištva in notranje opreme, vgrajujemo tudi najrazlič- nejše oblike razsvetljave, kakovostno okovje priznanih proizvajalcev in drugo dodatno opremo ... Smo podjetje, specializirani za proizvodnjo notranje opreme in izdelkov po naročilu oziroma po meri. Prednost individualne unikatne proizvodnje v primerjavi s serijsko proizvodnjo je predvsem v tem, da smo zelo prilagodljivi, kar zadeva izbiro materialov, barv, izvedbe, dimenzij in funkcionalnosti. Nudimo vam celovite rešitve na področju opremljanja vašega doma, in sicer svetujemo, projektiramo, izdelamo in montiramo naše izdelke. Izdelujemo številne skupine izdelkov po meri: kuhinjsko pohištvo, notranja in vhodna vrata, lesena okna, stopnice, spalnice, vgradne omare z drsnimi vrati, otroško, kopalniško in pisarniško pohištvo ter številne druge izdelke po vaših željah in naročilu! Za več informacij nas pokličite, obiščite ali nam pišite. Z veseljem vam bomo prisluhnili in vam pomagali pri izvedbi vašega projekta! Dosegljivi smo na telefonski številki 02 748 10 56, na faxu 02 748 10 57 ali na e-naslovu: mizarstvo.zamuda@siol.net. V podjetju Mizarstvo ZAMUDA za vas poslujemo vsak delovnik od 7.30 do 17.30, ob sobotah pa od 8. do 12. ure! www.mizarstvo-zamuda.si 22 SIMjONiiA^ESA|flgli|na Pril0ga Štajerskega tednika O energetskih pisarnah in finančnih spodbudah eko skladov V 48 pisarnah mreže EN-SVET, razpršenih po vsej Sloveniji, deluje več kot 50 usposobljenih neodvisnih energetskih svetovalcev, katerih glavna naloga je, da z brezplačnimi nasveti in razgovori pomagajo občanom. In pomagajo lahko tako pri izboru, načrtovanju in uresničevanju investicijskih ukrepov za učinkovitejšo rabo energije v stanovanjskih stavbah kot pri souporabi obnovljivih virov energije in s tem pomagajo dvigovati energetsko osveščenost občanov. »Z veseljem pomagamo tudi z na- sveti, kako zmanjševati rabo energije in z njo povezane stroške, kako dvigovati bivalno ugodje in kakovost bivanja, kako vplivati na manjše obremenjevanje okolja, povečevati zanimanje za uporabo obnovljivih virov energije in povečevati splošno informiranost prebivalstva o energetskih problemih. Tako je olajšano uresničevanje nekaterih ukrepov in programov, predvidenih z energetsko politiko v Sloveniji,« pojasnjuje energetski svetovalec Božidar Muršec iz energetsko svetovalne pisarne v Ptuju, ki domuje v Prešernovi 18. Načrt Eko sklada za leto 2015 je potrjen Vlada je minuli konec tedna potrdila poslovni in finančni načrt Eko sklada za letošnje leto. Za ukrepe s področja energije bo na voljo 24,5 milijona evrov, za okoljske naložbe pa 35 milijonov evrov. Za nepovratne finančne spodbude občanom za ukrepe učinkovite rabe energije in rabo obnovljivih virov v stanovanjskih stavbah ima Eko sklad na voljo 22 milijonov evrov. Eko sklad lahko torej zdaj, ko je vlada potrdila njegov poslovni in finančni načrt, nadaljuje spodbujanje zelenih naložb z nepovratnimi spodbudami in posojili za naložbe s področja učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov ter varovanja okolja. V prihodnjih dneh bomo torej končno dočakali objavo novih pozivov. Eko sklad ima letos na voljo 24,5 milijona evrov za ukrepe v zmanjšanje rabe energije: za nepovratne finančne spodbude občanom za ukrepe učinkovite rabe energije in rabo obnovljivih virov v stanovanjskih stavbah bo namenjenih 22 milijonov evrov, medtem ko bo za spodbujanje nakupa električnih vozil na voljo 2,5 milijona evrov nepovratnih sredstev. kuhinje, kopalniško pohištvo, predsobe, spalnice, dnetfne sobe... Miran LJUBEČ s.p. Borovci 25 /b, 2281 Markot/ci qsm:0lt 1 / 728-881 tet.:02 / 755 51 21 e-maiHjubec.mizarsUo@siot.net Tudi letos nepovratne finančne spodbude Mreža ENSVET temelji na izvajanju osnovne dejavnosti, individualnega energetskega svetovanja občanom ter izvajanju informacijskih, to je izobraževalnih in ozavešče-valnih aktivnosti za promocijo ukrepov učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije. Kot dodaja Muršec, so fizičnim osebam na voljo nepovratne finančne spodbude za električna vozila in ugodni krediti za rabo obnovljivih virov energije, za večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb in električna vozila ter ugodni krediti za različne ukrepe na področju varstva voda, učinkovite rabe vode ter ravnanja z odpadki. Za vsak ukrep, ki izpolnjuje pogoje javnega poziva za nepovratne finančne spodbude, je na voljo tudi ugoden kredit Eko sklada. Naložbe, ki jih bo sofinanciral Eko sklad v letu 2015 Zadostiti bodo morale tehničnim kriterijem, ki jih bodo morale posamezne naložbe izpolnjevati glede na posamezni ukrep. »Eko sklad bo tudi letos objavil dva javna poziva za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud občanom za nove naložbe v večjo energijsko učinkovitost in rabo obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah. Z namenom priprave na javna poziva vas vnaprej seznanjamo s ključnimi premisami in spremembami, ki bodo v letošnjih javnih pozivih za dodeljevanje nepovratnih fi- Energetski svetovalec Božidar Muršec iz energetsko svetovalne pisarne v Ptuju. nančnih spodbud. Posebej pa opozarjajo, da si pridržujejo pravico do sprememb napovedanega, če bo to potrebno. Več informacij lahko dobite na telefonu 0801669 ali v lokalni Ensvet pisarni v Ptuju.« V letu 2015 bodo v stanovanjskih stavbah predmet nepovratnih finančnih spodbud naslednji ukrepi: A - vgradnja solarnega ogrevalnega sistema in sistema za samooskrbo z energijo iz obnovljivih virov energije v stanovanjski stavbi; B - vgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na lesno biomaso; C - vgradnja toplotne črpalke za pripravo sanitarne tople vode in/ali centralno ogrevanje stanovanjske stavbe; D - priključitev starejše eno-ali dvostanovanjske stavbe na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije; E - vgradnja energijsko učinkovitega lesenega zunanjega stavbnega pohištva v starejši stanovanjski stavbi; F - toplotna izolacija fasade starejše eno- ali dvostanovanjske stavbe; G - toplotna izolacija strehe ali stropa proti neogrevane-mu prostoru v starejši eno-ali dvostanovanjski stavbi; H - vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v stanovanjski stavbi; I - gradnja ali nakup skoraj ni-čenergijske stanovanjske stavbe; J - celovita obnova starejše stanovanjske stavbe; K - nakup stanovanja v obnovljeni skoraj ničenergij-ski tri- in večstanovanjski stavbi. Naj dodamo, da je energetsko svetovalna pisarna Ptuj v Prešernovi 18 dosegljiva na telefonu 05 99 74 658. Delovni čas pisarne je vsak ponedeljek od 16.00 do 18.30, prijave za svetovanje pa sprejemajo vsak delovni dan od 7.00 do 15.00, razen ob sredah od 7.00 do 17.00 na telefon 02/748 29 99 (recepcija Občine). Po konkurenčnih cenah kupujemo hlodovino vseh vrst, opravljamo posek in spravilo, ter prodajamo naravno ali umetno suh les vseh vrst. Imamo tradicijo in znanje ! Pokličite nas! Nepovratne finančne spodbude bodo veljale tudi za toplotno izolacijo strehe ali stropa proti ne-ogrevanemu prostoru v starejši eno- ali dvostanovanjski stavbi. torek • 21. aprila 2015 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 23 Od tod in tam Foto: BR Gorišnica * Ansambel Osnovne šole Gorišnica Strings, pod mentorstvom učitelja Boštjana Rihtarja, je v začetku aprila v studiu Jama posnel svojo že drugo lastno skladbo. S to skladbo se je uvrstil tudi na glasbeni festival, ki ga organizira Pionirski dom v Ljubljani. Ansambel deluje že drugo leto. Večinoma nastopa na šolskih prireditvah. Skladbo boste lahko po 22. aprilu poslušali tudi na spletni strani šole. Pripravljajo se tudi na snemanje svojega prvega videospota. Člani ansambla so: David, Jernej, Tomas, Timotej, Tomaž, Elvino in Blaž. Vsem, ki jim pomagajo, predvsem pa vodstvu šole se fantje zahvaljujejo za pomoč. BR 20. festival Slovenska polka in valček Foto: jš Podčetrtek ❖ Večnamenska športna dvorana Podčetrtek bo v petek, 24. aprila, gostila jubilejni 20. festival Slovenska polka ¡n valček, na katerem se bo predstavilo šest polk in šest valčkov. Gostitelja večera bosta prekaljen voditeljski par petkovih na-rodno-zabavnih večerov na Televiziji Slovenija, Darja Gajšek in Blaž Švab (na posnetku). Neposredni prenos festivala bo od 20. ure dalje na 1. programu Televizije Slovenija in Radiu Maribor. V ritmih polke bodo svoje tekmovalne pesmi predstavili Ognjeni muzikanti, Sekstakord, Zoran Zorko in Jodel Express, Azalea, Popotniki in Slavček, tekmovalne valčke pa bodo predstavili ansambli Prleški kvintet, Unikat, Hozentre-garji, Mladika, Veseli Dolenjci in Vikend. Letos bodo na festivalu podeljene tri nagrade - dve zmagovalni skladbi bodo izbrali gledalci, eno pa strokovna žirija. Nada Savkovič Delovna akcija m Sv. Trojica * Drugo soboto v tem mesecu je na območju občine potekala pomladanska delovna akcija vzdrževanja občinskih cest ter čiščenja in urejanja okolja. Akcije se je skupaj udeležilo približno 350 udeležencev. »Glavnina udeležencev se je zbrala v naseljih izven centra Sv. Trojice, največ v Oseku, in sicer kar 80 udeležencev. Kot vsako leto so se tudi letošnji delovni akciji v glavnem pridružili več ali manj isti občani, ki jim je mar za čisto okolje in so pripravljeni storiti tudi kaj v skupno dobro. Kakor koli, postorili so veliko, saj je bilo pobranih glavnina razpršenih odpadkov ob občinskih in državnih cestah, večjih odlagališč v občini več ni. Prav tako so dosuli veliko bankin, sanirali veliko prepu-stov, očistili mulde, jaške, vejevje ipd.,« so sporočili s trojiške občine. ML Ptuj • Trije študentje, trije podjetniki, ki že korakajo na poti do uspeha Obojestranski zaslon, ki vas nagovori, so izdelali na osnovi soka Trije študentje bionike, ki že korakajo po svoji podjetniški poti z inovativnimi idejami, so konec marca javnosti predstavili mobilno aplikacijo za naročanje v kavarnah in restavracijah, ki je že požela veliko zanimanja. Njihovo znanje in delo pa so prepoznali tudi na Portugalskem, kjer so dosegli drugo mesto na priznanem tekmovanju. Tokrat so izjemen dosežek, ki je plod trdega dela in znanja, predstavili študentje Arne Korsika, Tadej Tofant in Matjaž Munda s svojim poslovnim kolegom Matjažem Turkom. Gre za inovativno mobilno aplikacijo za naročanje v kavarnah in restavracijah, ki temelji na sodobni NFC-tehnologiji, ter domiselni informacijski sitem za oglaševanje v lokalih in ostalih javnih objektih. Kot pojasnjuje ravnatelj VSŠ Ptuj Robert Harb, gre za razvit sistem, pri katerem so filozofijo internetnega oglaševanja Goo-gla prenesli na zaslone, ob tem pa predstavili zanimiv poslovni model trženja tega produkta. „Izjemno pozornost je pritegnil produkt 3D vizualizacije v prostoru, kjer so uporabili sistem laserskih projektorjev in inova-tiven projekcijski medij, ki ga predstavlja laminarni vodni tok. r v. Še en uspeh šole in študentov -podprvaki Evrope Minuli teden je na Portugalskem potekalo tekmovanje Robocup, na katerem so Ptuj zastopali prav omenjeni študentje Bionike: Korsika, Tofant in Munda. Razvili so robota, ki je namenjen kot univerzalna platforma za različne pripomočke (npr. odstranjevanje snega ...). Z omenjenim projektom so zasedli odlično drugo mesto. Foto: arhiv Šolskega centra Ptuj Na Portugalskem so se študentje predstavili s prototipom robota, ki je namenjen kot univerzalna platforma za številne pripomočke. Čudenje pa je požel tudi njihov obojestranski zaslon na osnovi brusničnega soka, ki so ga predstavili v novi, aplikativni vlogi na šipi avtomobila, ki je obiskovalce tudi nagovoril," pojasnjuje Harb. To pa nikakor še niso vse ideje študentov bionike. Predstavljenih jih je bilo še precej, kar kaže tako na veliko količino znanja kot timsko delo in zagnanost študentov. Dženana Kmetec Markovci • Koncert moškega pevskega zbora Prvič z novim dirigentom Prireditve ob 16. občinskem prazniku v Markovcih so se pričele glasbeno: v nedeljo, 12. aprila, z občinsko revijo pevskih zborov in godbenikov, v soboto, 18. aprila, pa s spomladanskim koncertom moškega zbora. Tokratni spomladanski koncert moškega pevska zbora, ki deluje v okviru Kulturnega društva Alojza Štrafela Markovci, je bil prvič z novim zborovodjem; pevce je namreč v tej sezoni prevzel Uroš Sagadin s Hajdine. Pester pevski repertoar, duhovito povezan v sobotno koncertno prireditev, kaže, da so se pevci in dirigent dobro ujeli. Gostje tokratnega koncerta Foto: jure Korez s0 bili Pevci in Pevke mešanega Moški pevski zbor Markovci z dirigentom Urošem Sagadinom v pevskega zbora slovenskega kul-kuharsko-pevski vlogi turnega društva Rdeča zvezda iz Saleža pri Trstu. Koncert sta domiselno povezovala osnovnošolca Niko in Tamara, pevce pa je ob koncu nagovoril tudi župan Milan Gabrovec. In ker pravijo, da pisana črka ostane, zapišimo njegovo obljubo: »Upam, da bo vaša 50-letnica še bolj svečana, ker boste takrat - obljubim, pri-sežem! - imeli svoje prostore.« Prireditve ob občinskem prazniku so se nadaljevale v nedeljo s kmečko tržnico in ribiškim tekmovanjem, nocoj bo prireditev ob dnevu šole, v naslednjih dneh pa bodo imeli svoje dneve še gasilci, zmajarji, športniki (odbojka na mivki, balinanje, mali maraton - Markoton, kolesarjenje, streljanje na glinaste golobe, raketno modelarstvo), osrednja prireditev bo 24. aprila, markova nedelja s slavnostno mašo 26. aprila, pestro pa bo še vse do 3. maja. jš Ptuj • Eko dan na OS Olge Meglič Šolarji opozarjajo: »Ohranimo čebele« Delovno soboto, ki so jo šolarji morali preživeti v šolskih klopeh, so si petošolci OŠ Olge Meglič popestrili z zanimivim tehniškim dnevom, na katerem so opozarjali na pomen čebelarstva. „Čebele nas spremljajo vse življenje. Otrokom so simbol pridnosti, varčnosti in skrbi za druge, odrasli občudujemo njihovo učinkovitost, socialni red in gospodarnost ... Tudi na naši Olgici menimo, da je o vlogi čebel v naravi in njihovem pomenu treba ozaveščati že otroke v osnovni šoli. Prav zaradi tega smo učenci 5. razreda izvedli tehniški dan na temo Ohranimo čebele," pojasnjuje vodja Eko šole na OŠ Olge Meglič Darja Brlek. O čebelarstvu in izdelkih, ki so plod dela marljivih čebel, je šolarje poučil čebelar Silvo Bo-žičko, nepogrešljive medenjake pa so otroci skupaj s Štefko Ar-nuš pekli v kuharski delavnici. „Svoje dobrote smo želeli deliti tudi z obiskovalci našega Ptuja, zato smo na Prešernovi ulici postavili stojnico in obiskovalcem ponudili medenjake ter medeno vodo za prečiščevanje telesa. Naš namen je bil ozavestiti obiskovalce o koristnosti čebel, o njihovem pozitivnem učinku na obstoj življenja na Zemlji," še dodaja Brlekova. Dženana Kmetec Foto: arhiv šole Otroci so uživali v tehniškem dnevu. Obiskovalcem so svoje dobrote ponudili tudi na stojnici pred šolo. 24 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 21. aprila 2015 Slovenska Bistrica • 13. Bistriški tek Najhitreje je devet kilometrov pretekel domačin Matej Sturm Vrtčevski otroci, osnovnošolci, družine in odrasli posamezniki in posameznice so si 12. aprila obuli tekaške copate in svojo pripravljenost preverili na 13. Bistriškem teku, največji športno-rekreativni prireditvi na Bistriškem. Bistriški tek tradicionalno sestavlja več kategorij, tako so se med sabo pomerili učenci, rojeni v letih 2006-2008, in sicer na 700 metrov. Med 180 tekači je najhitreje progo odtekel Rocco Bukovec iz 2. OŠ Slovenska Bistrica, najhitrejša učenka pa je bila Nuša Majer iz OŠ Poljčane. Med 96 sodelujočimi osnovnošolci, rojenimi v letih 2004-2005, sta bila najhitrejša Domen Justinek iz Podružnične OŠ Zgornja Ložnica in Lana Sekavčnik iz OŠ Prevalje. Na 1300 metrov so se pomerili starejši učenci, rojeni v letih 2002-2003. Na najvišjo stopničko v tej kategoriji sta stopila Blaž Vozlič iz OŠ Gorišnica in Evelin Sadek iz OŠ Ob Dravinji Slovenske Konjice. Med leto starejšimi osnovnošolci pa sta bila najhitrejša Matic Vučina iz 2. OŠ Slovenska Bistrica in Kaja Foto: Edvard Grobler Zmagovalec je za 9,2 kilometra potreboval dobrih 31 minut. Korošec iz OŠ Pohorski odred Slovenska Bistrica. Na najdaljši razdalji 9,2 kilometra je svojo vzdržljivost preverilo 137 tekačev. Najstarejši tekač Ludvik Jerčič s Koroške je štel 77 let, najstarejša udeleženka Ana Jerman iz Tržiča pa 63 let. Zmagovalec med moškimi je bil Matej Šturm iz Atletskega društva Slovenska Bistrica, ki je slabih deset kilometrov pretekel v 31 minutah 22 sekundah, med ženskami pa je na najvišjo stopničko s časom 39 minut in 19 sekund stopila Marjeta Arčnik iz Smučarskega kluba Carve Plus. Oba sta sodelovala že lani in bila prav tako zmagovalca teka. Bistriški tek sta sestavljala še štafetni tek in tek družin. Mojca Vtič Sveta Trojica v Slov. goricah • Ocenjevanje vin letnik 2014 Najvišja ocena jagodnemu izboru Društvo vinogradnikov Sveta Trojica je prvi torek v mesecu izvedlo 13. društveno ocenjevanje vin, na katerem so ocenjevali kar 27 vzorcev vin, prvič tudi vzorec jagodni izbor traminca. Komisija v sestavi Andrej Rebernišek, Anton Vodovnik, Cvetka Bunderla, Miran Reberc in Roman Štabuc ni imela lahkega dela. Na ocenjevanje vin je namreč prispelo kar 27 vzorcev vin - od tega deset vzorcev zvr- sti in 17 različnih sortnih vin. Prvič pa so med vzorci ocenili tudi jagodni izbor traminca pridelovalke Marinke Polič, ki je bil z oceno 18,57 tudi najvišje ocenjen vzorec. Med desetimi vzorci zvrsti, kjer je bil sicer en Foto: Arhiv društva Na društvenem ocenjevanju vin ocenjevali kar 27 vzorcev. vzorec izločen, je prejel najvišjo oceno 17,70 vzorec pridelovalcev Petra Leopolda in Eve Horvat. Med ostalimi vzorci pa je najvišjo oceno (18,30) dosegel vzorec suvignon pridelovalca Edvarda Fekonje. »Povprečna ocena vseh vzorcev znaša 17,75, kar je za letnik 2014 zelo visoka ocena. Zasluga gre predvsem dobremu kle-tarjenju in upoštevanju napotkov na usposabljanju kletarjev pri negi mladih vin, ki ga je organiziralo tudi naše društvo,« je povedal predsednik društva vinogradnikov Peter Leopold in še dodal, da bodo sedem zlatih in 19 srebrnih medalj za ocenjene vzorce vin letnik 2014 podelili v maju na dnevu odprte kleti. Monika Levanič Sveta Ana • Rez na Postičevi vinogradniško učni poti Ocenili vina letnik 2014 in opravili rez Zadnji petek v marcu so člani Društva vinogradnikov Sveta Ana opravili rez 83 vinskih trt ob učno-vinogradniški poti Franca Postiča. »Rez trte je bila organizirana tako, da so jo člani društva rezali kot društveno prireditev z zaključkom na 10. točki Učno-vinogradniške poti F. Postiča. Ker je 10. točka v vinogradu Jauk Gabrijel, nas je po končani rezi povabil v njegovo klet in nas pogostil z malico,« je povedal novi predsednik društva vinogradnikov Viktor Kapi ter še dodal, da je po rezi trte sledilo ocenjevanje vina letnik 2014: »Na ocenjevanju je bilo 31 vzor- cev. Najvišja dosežena ocena je bila 18,50, ki jo je dosegel trami-nec Marjana Poliča. Povprečna ocena je bila 17,95 točke, kar je za letnik 2014 zelo dobro, glede na zelo problematično vreme.« Monika Levanič Foto: Arhiv društva Društvo vinogradnikov Sveta Ana opravilo rez 83 vinskih trt. Prejeli smo Odziv na izjave ministrice mag. Julijane Bizjak Mlakar v oddaji Epilog Na televiziji POP TV so v četrtek, 2. aprila letos, predvajali oddajo z naslovom Namesto, da bi nam bili v ponos, gradove pustimo, da klavrno propadajo. V Društvu za oživitev gradu Borl (DgB) menimo, da so nekatere izjave ministrice, podane v navedeni oddaji, škodovale našem ugledu, zato želimo nanje javno odgovoriti in tako zaščititi naš ugled. V oddaji je ministrica za kulturo v pogovoru z novinarko skušala odgovoriti na vprašanje, zakaj številni nekdaj čudoviti gradovi v Sloveniji propadajo in kje so rešitve. Žal pa je ministrica v svojem nastopu pokazala veliko nepoznavanja zgodovine Borla in nerazumevanje za naše delo in s tem -čeprav verjetno nehote - škodila ugledu društva. Kot primer slabih izkušenj, ki so jih imeli na ministrstvu v preteklosti, je namreč navedla primer Borla in povedala, da so tisti, ki so imeli pred leti ključ od Borla, na gradu zažigali parket. Ker tega ni podrobneje razložila, se je v kontekstu oddaje pri gledalcih ustvaril vtis, da je bilo to vandalsko dejanje povezano z aktivnostmi DgB. O tem pričajo številni odzivi gledalcev, ki so se, presenečeni in zgroženi nad ta- kim ravnanjem, na nas obračali z vprašanji o tem, kaj za vraga smo počeli na Borlu. Ker tudi sami nismo vedeli, za kaj gre, smo naslednji dan po e-pošti povprašali na ministrstvo in dobili odgovor, da se je izjava ministrice nanašala na dogodke iz leta 1991; po preverjanju podatkov smo kmalu ugotovili, da je tega leta in v naslednjih letih prišlo do vandalskih poškodovanj grajske opreme in kraje dragocenih slik iz grajske kapele. Žalostno je, da do danes ni nihče odgovarjal za nastalo škodo. Popolnoma narobe pa je te dogodke kakorkoli povezovati s prizadevanji DgB, ki je takoj po ustanovitvi popolnoma nezavarovan grad zasilno zaprlo in pristojno ministrstvo pozvalo k ukrepanju. Vse od takrat smo s čistilnimi akcijami, okroglimi mizami, koncerti, razstavami, objavami in predavanji ter podobnimi dogodki ozaveščali lokalno in širšo skupnost o pomenu gradu ter opozarjali na potrebo po njegovi ohranitvi. Leta 2014 smo se pridružili Konzorciju za Borl, ki želi z revitalizacijo Borla pospešiti razvoj celotnih Haloz. Pri tem je potrebno poudariti, da smo se pri vseh aktivnosti vedno povezovali s stroko in bili v tesni komunikaciji z Ministrstvom za kulturo. Naša prizadevanja so bila prepoznana kot kvalitetna, saj smo lani z odločbo Ministrstva za kulturo pridobili status društva, ki deluje v javnem interesu na področju kulture. Na osnovi vsega zapisanega smo prepričani, da je strah lastnikov, da bi DgB s svojim delovanjem povzročalo škodo, popolnoma odveč. Nasprotno pa ima naš strah pred pasivnostjo državnih služb globoke korenine, ki rastejo iz desetletnih izkušenj. Letos bo DgB obeležilo 10-obletnico obstoja, cilj našega osnovnega delovanja pa se zdi enako oddaljen kot ob ustanovitvi društva. Kako dol- go bomo še čakali? Nekaj časa in volje še imamo, čeprav obojega ni več prav veliko... Zavedamo se, da je dolgoročna rešitev slovenske grajske dediščine možna samo na državnem nivoju, vendar želimo pri iskanju rešitev za posamezne objekte sodelovati tudi tisti, ki z gradovi živimo in dihamo. K premišljenemu delovanju in povezovanju, ki naj vključuje tudi lokalne prebivalce, pa vse bolj poziva tudi strokovna javnost. Zato pozivamo ministrico za kulturo, da se seznani z delom in rezultati DgB in Konzorcija Borl ter ju skladno s predstavljenimi stališči ministrstva sprejme in prepozna kot enakovredna sogovornika pri iskanju rešitev za grad Borl. Izvršilni odbor Društva za oživitev gradu Borl torek • 21. aprila 2015 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 25 Slovenska Bistrica • Čarobna moč zelišč Ljudje imamo moč, da cvetimo drug za drugega kot rože Učenci in učitelji Osnovne šole Minke Namestnik Sonje so združili talente in moči ter 14. aprila v Slomškovem domu v Slovenski Bistrici pripravili dobrodelno prireditev Čarobna moč zelišč. Na projekt so se učenci slo-venjebistriške šole pripravljali vse od začetka šolskega leta in na prireditvi so s srčno igro, odigranimi pesmimi na orffova glasbila ter besedili uprizorili večmesečni trud. Igra, katere rdeča nit so bila zelišča, je bila tudi poučne narave. Tako učenci in učitelji predlagajo, da osebe, ki jih muči nespečnost, pred spanjem spijejo kamilični čaj, saj kamilice pomirjajo, tisti, ki pa trpijo za duševnim nemirom, pa naj si pripravijo čaj iz poprove mete. Niso pa zgolj zelišča tista, ki pomagajo odpravljati težave, kot so prepričani učenci slovenjebistriške šole, imamo tudi ljudje moč, da cve-timo drug za drugega. O zeliščih pa osnovnošolci in osnovnošolke niso samo govorili ali peli, temveč so jih ponudili tudi obiskovalcev. Tako Učenci in učiteljica so obiskovalce pozdravili s pesmijo. Foto: Mojca Vtič so zbrani lahko okusili murvi-no marmelado in sok, pa sivki-ne mafine, se ustavili na stojnici osnovne šole, kjer so šolarji ponujali različna zeliščna olja, sivkin sladkor in druge izdelke, ki so jih pod mentorstvom učiteljic pripravili učenci. Prireditev je imela tudi dobrodelno noto, in sicer se je na prireditvi zbralo približno 860 evrov za osnovnošolski sklad, s katerim šola pomaga socialno šibkim učencem in financira dodatne dejavnost, izlete ter ekskurzije učencem. Mojca Vtič Štanjel • Tekmovanje Svirel Odlični Pia in Anamarija V prvi polovici aprila je v Štanjelu potekalo sedmo mednarodno tekmovanje pihalcev, trobil-cev in tolkalcev Svirel, na katerem se je pred 18-člansko komisijo predstavilo 550 tekmovalcev iz 25 držav. Tekmovanja sta se udeležili tudi učenki flavte iz Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Pia Majerič in Anamarija Lajh. Obe učenki sta se na tekmovanju odlično odrezali: Pia Majerič je bila ocenjena z 98 točkami, Anamarija Lajh pa s 97, s čimer sta bili nagrajeni za svoj talent in delo. Njuna mentorica je Lija Frajnkovič, na klavirju pa ju je spremljala Živa Horvat. jš Od leve: Živa Horvat (korepetitorka), flavtistki Pia Majerič in Anamarija Lajh ter Lija Frajnkovič (mentorica) Dornava • Praznovali 50 let župnije Slovesno in veselo ob zlatem jubileju V Dornavi je bilo v nedeljo nadvse slovesno. Praznovali so 50 let župnije, ki nosi ime po sv. Doroteji, zavetnici cvetličarjev, vrtnarjev in nevest. Osrednjo slovesnost s sv. mašo sta skupaj pripravila Župnijski urad Dornava in Občina Dornava. Ob tej priložnosti je v imenu Občine Dornava župan Rajko Janžekovič fari podaril pozlačen kelih, pateno, mašni plašč, albo, prtičke. Pri maši so sodelovali Mešani cerkveni pevski zbor, Dorotejini otroci, Oktet iz Dor-nave in Godba na pihala občine Dornava. Slovesni pridigar je bil minister provincial p. Milan Kos, ki je v pridigi poudaril, da velikokrat pozabimo na hvaležnost. Cerkev je bila praznično okrašena z venci iz »žingrla«, ki so jih ob večerih pletli v Mezgovcih in Sp. Velovleku. Številni mladi, pa tudi starejši so se tako naučili izdelati vence. Ob cerkvi so postavili slovesen slavolok. Po maši so pred cerkvijo člani ŽPS in Karitas ter domače gospodinje pri- pravili za vse bogato pogostitev, gospodarji so poskrbeli za dobro kapljico. Popoldan so v Vaško-kulturnem centru v Dornavi pripravili še kosilo za številne nastopajoče, duhovnike in vabljene goste.V kulturnem programu so se sprehodili skozi zgodovino cerkve in fare. Spregovorili so tudi bivši župniki in pesem je donela skoraj do večera. Domači župnik, p. Emil Križan, se je zahvalil vsem, ki so sodelovali in pomagali pripraviti veliko in lepo slovesnost. S.B. Prejeli smo »Sodišče: Del stroškov na položnici so obračunavali neupravičeno« (2) Čisto mesto Ptuj že več kot 20 let občinam Spodnjega Podravja zagotavlja kakovostne storitve in transparentno obračunavanje cen na položnicah. Prav zaradi tega bi radi na nedavno pisanje v prispevku z naslovom »Sodišče: del stroškov na položnici so obračunavali neupravičeno« predstavili tudi svoj del zgodbe. Sodba sodišča v omenjenem primeru se namreč nanaša na zavrnitev našega zahtevka za plačilo dela stroškov izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z odpadki iz naslova investicijskih sredstev, ki smo ga uveljavljali proti eni od strank. prosti slednji smo po zavrnitvi omenjene izvršbe vložili še eno izvršbo za enako terjatev zoper istega uporabnika, za drugo obdobje. Slednji uporabnik ni ugovarjal in je zahtevek v celoti poplačal. Čisto mesto Ptuj je bilo leta 2004 s pogodbo s strani MO Ptuj pooblaščeno, da ob ceni ravnanja z odpadki zaračunava tudi t.i. »investicijska sredstva za CERO Gajke«. Ta je Čisto mesto Ptuj zaračunavalo vsem občanom 17-ih občin Spodnjega Podravja. Od leta 2010 je zaračunavanje storitev ravnanja z odpadki v MO Ptuj prevzelo podjetje Javne službe Ptuj. Kot je mogoče razumeti iz sodbe, je nosilni argument za odločitev sodišča ugotovitev, da naj bi krajanom napačno zaračunavali nekatere postavke ravnanja z odpadki in da naj do nekaterih izmed njih v določenem času ne bi bili upravičeni. To ne drži, saj je podlaga za zaračunavanje stroška ravnanja z odpadki in stroška s tem povezane infrastrukture vselej obstajala in še obstaja. Drži pa, da bi strošek ravnanja z odpadki, in s tem povezanih stroškov javne infrastrukture v določenem obdobju, zaradi spremembe predpisov morali oblikovati po posameznih storitvah ravnanja z odpadki in v teh postavkah vključiti tudi strošek javne infrastrukture. Ker navedenega stroška nismo uvrstili v postavko ravnanja z odpadki, je sodišče zmotno menilo, da je bil ta strošek strankam zaračunan dvakrat. Zaradi transparentnosti in evidence teh prejemkov smo enak način zaračunavanja stroškov ohranili tudi po sprejemu navedene Uredbe, saj smo ocenili, da bi bila njegova vključitev v skupni strošek ravnanja z odpadki manj transpa-rentna. Nekdanji ptujski župan v omenjenem prispevku pove, da »se sodišče v tem primeru ni ukvarjalo z vsebino, temveč zgolj s suhoparnim prebiranjem členov«. Temu pritrjujejo tudi na MO Ptuj, katerim smo vsa zbrana sredstva iz naslova stroška javne infrastrukture, iz naslova »Investicija CERO Gajke«, nakazovali v proračunski sklad CERO Gajke, odprt pri MO Ptuj. Nepravilna je tudi navedba novinarke, da je bila deponija zgrajena leta 2002. Gradbeno dovoljenje je bilo za vse objekte in naprave ter 1/c in 1/d sektorja odlagalnih polj pridobljeno 27.11.2002, za polji 1/a in 1/b pa 29.9.2005. Sama gradnja pa se je pričela leta 2003 po izvedenem javnem razpisu za izbiro izvajalcev gradnje. Nadalje bi radi komentirali pisanje novinarke o t.i. »neprostovoljnih samoprispevkih«. Ob odločitvi za financiranje investicije CERO Gajke so cene za sofinanciranje iz strani občin bile obravnavane in potrjene na vseh 17-ih občinskih svetih. Kasneje smo omenjene cene posredovali v potrditev tudi pristojnim ministrstvom, od katerih smo prejeli pozitivno mnenje. Zato je navajanje, da je zadeva bila določena samovoljno in brez soglasja krajanov, neupravičeno in neutemeljeno. Direktor Janez Letnik Čisto mesto Foto: SB 26 Štajerski fEDNIK Zeleni tednik torek • 21. aprila 2015 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Prihaja regrat - cela rastlina je koristna in zdravilna V tem trenutku so naši travniki, celo zelence, polni rumenega cvetja zelo neopazne travniške rastline regrata. Običajno jo uvrščamo kar med plevele, saj jo najdemo skoraj povsod v naravi. V tujini se je že marsikje preselila tudi na vrtove, saj marsikdo nima več časa za sprehode v naravo. Mnogi jo povsem napačno, celo s herbicidi, preganjajo s svojih travnikov, pašnikov in zelenic. Meni pa se zdijo tudi zelenice zdaj enkratne, polne rumenega cvetja regrata in belih marjetic. Angleži, ljubitelji zelenic, nam to zavidajo, mi pa jih tako brutalno in hitro pokosimo, namesto da bi uživali v njihovi lepoti, ki je samo enkrat na leto popolna. Vsekakor je ta rastlina lahko zelo zanimiva tudi v gojeni obliki, saj je ena prvih spomladanskih zelenih rastlin. Ima številne znane in manj znane dobre, celo zdravilne lastnosti. Ni zdravilna samo spomladi, ko njegove grenčine očistijo naše telo in preženejo pomladansko utrujenost. Zdravilna je tudi njegova korenina, ki jo nabiramo jeseni. Iz regratovih cvetov lahko po posebnem receptu pripravimo tudi prav poseben sirup, ki mu nekateri rečejo re-gratov med, je zelo aromatičen in izredno okusen kot naravno sladilo v čajih. Iz cvetov regrata pa lahko pripravimo tudi pripravek za krepitev rastlin: podobno kot delujejo pripravki iz alg. V prehrani uporabljamo sveže liste v solatah, starejše liste pa lahko skuhamo kot prilogo, podobno kot blitvo ali mangold. Regrat je rastlina, bogata z vitamini, minerali, beljakovinami in drugimi koristnimi sestavinami. Običajno si regrat poiščemo kar na travnikih. Lahko pa ga vzgajamo tudi s setvijo direktno na stalno mesto ali pa si vzgojimo sadike. Seme dobimo danes tudi v Sloveniji, kar me zelo veseli. Vendar bodite pozorni. Če ga boste iskali v tujini, ga ne iščite z očmi in ne glejte samo slik, listi regrata so lahko nevarno podobni listom katalonskega radiča, ta ima sicer veliko dobrih lastnosti, ki pa so vseeno drugačne od regratovih. Zato se vedno o vsebini vrečice s semenom prepričamo tudi tako, da preberemo, katero seme vsebuje. Seme seveda lahko naberemo tudi v naravi in vzgojimo rastline na vrtu. Gojene sorte naredijo večjo in bujnejšo rozeto, predvsem pa jih lahko pozimi tudi silimo, na povsem enak način kakor radič. Če ga pridelujemo na vrtu, rastlinam med rastjo odstranjujemo cvetne glavice, tako bodo razvile čim več listja. Mlade liste nato uporabimo v solatah, starejše pa uporabimo kot zastirko okoli drugih vrtnin ali pa v pre-vrelki za krepitev rastlin. Sejemo ga od aprila do junija, najboljše je sejati v juniju. Med vrstami naj bo 30-40 cm, v vrsti jih redčimo na 10-20 cm. Režemo ga celo leto, v jeseni lahko izkopljemo korenine in jih shranimo v vlažnem pesku. Silimo ga enako kot radič, le da jih lahko večkrat režemo, zato je pridelek višji. Ne potrebuje posebnega gnojenja, da vzgojimo močne in zdrave rastline, gnojimo samo z domačim kompostom. Regrat ima zelo globoke korenine, tako da je namakanje redkokdaj potrebno. Le če se suša vleče zelo dolgo, ga namočimo globoko do 30 cm in več enkrat na teden. Drugega dela pa z regratom nimate. Za setev je še čas, za nabiranje cvetov v naravi pa ne več veliko, zato kar na sprehod in na delo. Regratov sirup Nekateri ga povsem napačno imenujejo tudi regratov med, kar seveda ni. Regratov med je med, ki ga seveda dobimo od čebel, ki so se pasle na regratu. Pri nas pa je manj poznan. Ker v istem obdobju cveti še mnogo drugih rastlin, se ga redkokdaj toči kot poseben med. Ima značilno svetlo rumeno barvo, intenzivno aromo, je srednje sladek, nežno grenkega okusa ter hitro kristalizira. Poimenovanje April Mali traven 2015 1 sreda v'«§ 17 irtefc * * 2 četrtek "'«ft 18 sobota : ^ iOSf • 3 petek 19 nedelja * S® 4 sobota 20 nCJ* ponedeljek .1 «t 1— VINKO, VELIKA NO< O nedelja 21 torek * <£l VILJEM. miKCNOCmPOHfBELJEK ponedeljek 22 sreda'' ""T DARKO / torek 23 četrtek "m 8 sreda 24 "'etek "m 9 četrtek * 25 sobota --m 1 O petek * * 26 MARCELIH nedelja 1 sobota 27 ponedeljek 12 nedelja «J «t 28 torek 13 ponedeljek 29 sreda 14 torek * e 30 četrtek 15 sreda ■I /"*■ KBNARDA 1 O četrtek * m pSa,ar(e S Regrat je vsesplošno uporabna rastlina. Foto: Miša Pušenjak sirupa med je seveda zavajajoče, čeprav se v ljudski pogovorni različici pogosto uporablja ta izraz. Zdaj je čas, da si ga naredimo sami iz regratovih cvetov, sladkorja in limone. Ljudska medicina ga priporoča predvsem za izboljšanje splošnega počutja ter ljudem z ledvičnimi boleznimi. Regratove cvetove nabiramo takrat, ko je sredica še povsem stisnjena, ne še povsem odprta. Takrat so najbolj učinkoviti. Približno 300 gr cvetov splaknemo pod tekočo vodo in temeljito odcedimo. Prelijemo jih s približno 2 l vrele vode, pokrijemo in pustimo stati nekje 10-20 minut. Odcedimo in precejeni sok znova pristavimo. Dodamo sladkor (odločite se raje za rjavega) in sok 2 limon, nato pa med nenehnim mešanjem kuhamo na zelo nizki temperaturi, da se sladkor stopi, tekočina pa dobi primerno gostoto. Še vroč regratov sirup natočimo v oprane steklenice, dobro zapremo in shranimo v suhem, temnem prostoru. Razredčen regratov sirup s hladno navadno ali mineralno vodo pripravimo kot osvežujočo brezalkoholno pijačo. Uporabljamo pa ga lahko tudi kot sladilo za čaje, sadne solate, sadne kupe, sorbete in druge sladice. Pripravek iz cvetov za krepčanje rastlin Cvetovi regrata pa so zdravilni tudi za vrtnine. Uporabljamo sveže, a ker regrat cveti le krajši čas, si jih zdaj naberemo in posušimo. Uporabimo lahko prevrelko ali čaj. Za 10 l vode potrebujemo 1,5-2 kg svežih rastlin s cvetovi. Suhe zeli potrebujemo 150-200 g za 10 l vode. Namočimo v plastičnih (nikakor kovinskih) posodah in pustimo na toplem, da se tekočina preneha peniti. Vsak dan premešamo, da preprečimo gnitje. Ko se tekočina preneha peniti, jo precedimo in shranimo v povsem temnem in hladnem prostoru. Za pomoč odraslim rastlinam uporabljamo nerazredčeno tekočino, za manjše rastline ali 'W Vinsko "to ifcrocmo B«Xi OKfou. p" öo'imi poganikov od 1 do 2 cm. Ckortemo zemljo Ofccli deool mlaän dicv«. V pofusino Mmlp sodimo ol|Ue Škropimo sadno drew piot> Jtodljrvccn le. 4e «to ocveboo oo ikrooilnem koledarju. take, ki so zaradi stresa (mraz, vročina) že prizadete, pa razredčimo v razmerju do 1 : 5, preizkusimo, koliko je treba redčiti. Pripravek krepi rastline, rastline so močnejše, gostejše in odpornejše, plodovi pa čvrstejši in ne pokajo. Čaj lahko naredimo iz suhih ali svežih rastlin po istem receptu, le da suho ali sveže zelišče prelijemo z vrelo vodo in pustimo stati do 15 minut, nato odcedimo, ohladimo in uporabimo. V tem primeru shranjevanje ni možno in je treba čaj pripravljati sproti. Če ste bili hitri in so vam hladne noči v vikendu naredile kaj škode, kar hitro na delo. Kaj bomo delali ta teden? Skrajni in zadnji čas je za prekrivanje čebule in drugih čebulnic, saj je porova zavrtalka (čebulna muha) že prisotna. Njen napad prepoznamo po majhnih, drobnih, belih vbodih na konicah mladih listov. Sama muha je manjša od 4 mm, ima prekrižana krila in zadek progast, tako kakor ose, samo ne tako izrazito. Nasade lahko zalivate tudi s čajem iz pelina, to naredimo zvečer. Nujno pa je, da jih zalijemo vsaj enkrat tedensko. Tudi lesni pepel včasih zmanjša število za-leglih jajčec oz. izleglih ličink. V tem tednu lahko posejete kumare in bučke, vendar ne na prosto, seveda. Posejemo jih v lončke za pridelavo sadik. Lonč- KGZS svetuje ke premera 5-8 cm napolnite samo do polovice s substratom. V vsak lonček posejete dve se-menki. Daste na toplo in svetlo. Ko bodo rastlinice vzkalile, se bodo zaradi pomanjkanja svetlobe dvignile iz lončka. Zdaj dodajte zemljo povsem do vrha. Ker buč in kumar ne moremo pikirati, presajati, ta trik nadomesti globlje pikiranje (kakor pri paradižniku in papriki naredimo, da dobimo globlji in bolj razvejan koreninski sistem). Razen plodovk in fižola se-jemo in sadimo na prosto vse druge vrtnine. Ker je zaradi suše zemlja trda in spokana, pazite, da jo pravočasno prerahljate, saj morajo zdaj korenine resnično imeti dovolj zraka, da se bodo lepo razvile. Potem bodo rastline poleti tudi odpornejše. Za setev nizkega in visokega fižola pa je še prezgodaj, razen v rastlinjake. Prav tako pa si lahko vzgojite sadike nizkega fižola. V lončke premere 4-6 cm posejte po dve do tri semenke in v treh tednih boste imeli čvrsto sadiko, ki jo boste potem presadili na stalno mesto. Visokega fižola pa še ne sejemo, saj v dolgem dnevu naredi preveč listne mase, kasneje pa zato manj cveti. Za vzgojo sadik ga sejemo šele okoli 1. maja. Seveda pa je zdaj tudi skrajni čas za prezračevanje (ventriku-liranje) zelenice in seveda gnojenje. Tisti, ki ste to naredili že pred mesecem dni, lahko postopek mirno ponovite. Na prosto lahko postavite vse posodovke, razen svinčenice. Zagotovo pa morajo na zrak in svetlo citrusi, lovor, rožmarin, nageljčki in oleandri. Tudi potaknjence bi jaz že dala ven, bi pa bila pripravljena na to, da jih kdaj pa kdaj ponoči še pre-krijem ali postavim ponovno na toplo. Miša Pušenjak jfc ; ^pr : A PODTALNI PLODOVI Krompir, korenje, pesa. esien, čebula, redkev PLODOVKE in SADJE Paenka. oarad'inik. grah. fižol v» vrst» sadja... LISTNATE RASTLINE Solate, motovileč, ohrovt. zelje, cvewio. blitva.. Vir: internet Prelepa zelenica, ki jo krasijo regrat in marjetice. Foto: Miša Pušenjak Uporaba FFS: varujte opraševalce in koristne žuželke Za zaščito rastlin pred boleznimi in škodljivci se pogosto ni moč izogniti uporabi kemično sintetičnih sredstev za varstvo rastlin. Pri tem obstaja nevarnost, da pride do zastrupitve koristnih žuželk. V prvi vrsti so to čebele, poleg njih pa še čmrlji, metulji, divje živeče čebele in druge. Na sredstvih, ki so nevarna za čebele, je na embalaži natisnjen opozorilni znak, na katerega bodite še posebej pozorni in še toliko bolj previdno ravnajte s takim sredstvom. Pred uporabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS) natančno preberite priložena navodila o uporabi in izvajajte varstvo rastlin v skladu z njimi. Posebej bodite pozorni na opozorila in navodila povezana z varovanjem čebel: • Pred uporabo FFS odstranimo cvetočo podrast v trajnih nasadih. • FFS nanašamo na način, da ne pride do zanašanja na sosednje cvetoče površine. • Na cvetočih gojenih rastlinah ne smemo uporabljati sistemič-nih, čebelam nevarnih FFS. • Uporaba kontaktnih, čebelam nevarnih FFS je v času cvetenja gojenih rastlin dovoljena le v nočnem času od dve uri po sončnem zahodu do dve uri pred sončnim vzhodom, razen če je na etiketi in navodilu za uporabo navedeno, da je uporaba tega FFS v celoti prepovedana v času cvetenja. Seznam čebelam nevarnih snovi je dostopen na spletnih straneh Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). KGZS torek • 21. aprila 2015 Na sceni Štajerski TEDNIK 27 S svetovne glasbene scene V avgustu bo madžarska prestolnica Budimpešta v znamenju glasbe. Organizatorji tamkajšnjega glasbenega festivala Sziget skoraj vsak dan navdušijo s kakšnim novim zvenečim glasbenim imenom, ki bo med nastopajočimi na letošnjem festivalu. Zadnje ime na bogatem seznamu je slavni švedski DJ Aviccii. Že pred tem pa so svoj nastop na Szigetu potrdili takšni zvezdniki, kot so Robbie Williams, Florence + The Machine, Martin Garrix, Foals, Freedom, Ellie Goul-ding, Marina and The Diamonds, Kasabian in Paloma Faith. Sziget Festival je eden največjih mednarodnih dogodkov v Evropi. Pričel se je daljnega leta 1993 in praznuje že kar 23 izdajo. Festival na prelepem otoku v srcu Budimpešte letno privabi okoli 400.000 oboževalcev iz več kot 80 različnih držav. Podjetje Official Charts Company je objavilo zanimivo lestvico najboljših vinilnih albumov v zadnjih petih desetletjih. Na prvem mestu med najboljšimi vinilnimi albumi je album AM zasedbe Arctic Monkey. Peti studijski album angleških indie rockerjev je izšel leta 2013 in se je obdržal kar dva meseca na vrhu britanske glasbene lestvice. Na njem sta bili tudi njihovi veliki uspešnici Do I wanna know in Why'd you only call me Top 10 najboljših vinilnih albumov: 1. AM - Arctic Monkeys 2. The king of limbs -Radiohead 3. The dark side of the moon -Pink Floyd 4. Random access memories -Daft Punk 5. The endless river - Pink Floyd 6. Royal blood - Royal Blood 7. The stone roses - Stone Roses 8. Definitely maybe - Oasis 9. Whatever people say I am that's what I'm - Arctic Monkeys 10. Abbey road - Beatles Kot vse kaže, se bo še letos na svetovno glasbeno sceno vrnila slavna ameriška hip hop zasedba The Black Eyed Peas. will.i. am, Fergie in ekipa je pred dnevi na Coachella festivalu predstavila tudi svojo novo skladbo z naslovom Awesome. Novico, da se zasedba The Black Eyed Peas res vrača, je potrdil tudi znani francoski DJ in glasbeni producent David Guetta, ki bo tudi producent njihovega novega albuma, prvega po letu 2011. Njihov prvi svetovni hit je bila skladba Where is the love?, sledila mu je uspešnica Shut up. Četrti album Monkey business, je prejel kar štiri platinaste nagrade. Skupina je bila tudi ena izmed redkih, ki ji je uspelo zasteti tako 1. kot 2. mesto na lestvici Billboard, in sicer s skladbama Boom boom pow in I Gotta feeling. Janko Bezjak DJ Aviccii VSAK ČETRTEK ©d t@a glOVENSCCIHl IP©P f T®[F 7 8L0¥iKI®KIH POLK m VALČKOV 1. HARMONK'N'ROIl - Mini kiklca 2. NOVI SPOMINI & ROCK PARTYZANI - Nocoj pri meni druga spi 3. NINA ■ Mlade punce glave zabolijo 4. NEJC KASTELIC - Zvesta ljubica 5. AVANTURA-Ti me osvajaš 6. ANJA PUSTAK LAJ0VIC - Rada bi mamica postala 7. Skupina CALYPSO - Moja sladka ljubica 1. Ans. KROKODIL-Krokodilček 2. AKORDI-Zastonj 3. SPEV-Ona diši po pomladi 4. VRISK-Regratova lučka 5. BISERI - Ne bom se poboljšal 6. JUHEJ-Mala moja 7. Ans. GALOP-Prva ljubica J . -»<=_____________________ SLOVENSKIH POP 7 TOP Glasujem za:__ Ime in priimek: 7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV Glasujem za: Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.O.o , p p. 13. 228B Hajdina Foto: splet when you're high. Na drugem mestu je zasedba Radiohead s svojim osmim studijskim albumom The king of limbs. Kar trem albumom zasedbe Radiohead je uspela uvrstitev med štirideset najboljših, saj jih najdemo še na 36. in 38. mestu. Angleški rockerji Pink Floyd so se med najboljših pet uvrstili kar z dvema albumoma; na 3. mestu je legendarni albumu The dark side of the moon, ki se je med najboljšimi 40 albumi uspel obdržati kar 214 tednov. Njihov zadnji studijski izdelek The endless river pa je na petem mestu. Med skupinami, ki jim je uspelo, da so se med najbolje prodajanimi vinilnimi albumi uvrstile večkrat, so še Led Zeppelin (4), Arcade Fire (2) The Beatles (2) Oasis (2) in The XX (2). Lestvi ca Inaj n 1. HOLD BACK THE RIVER - JAMES BAY 2. CHEERLEADER (FELIX JAEHN REMIX) 3. HOLD MY HAND - JESS GLYNNE 4. LIKE I CAN - SAM SMITH 5. KING - YEARS & YEARS 6. LOVE ME LIKE YOU DO - ELLIE GOULDING 7. STYLE - TAYLOR SWIFT 8. HEARTBEAT SONG - KELLY CLARKS 9. WHAT I DID FOR LOVE - DAVID GUETTA ft. EMELI SANDE 10. THE NIGHTS - AVICII 11. FIRST KISS - KID ROCK Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8098,2010^3 bo Janko Bezjak JULDIN - J ETTA f J To je to Gospodarstvo po slovensko Že nekaj časa v Sloveniji vlada ekonomska kriza in vse od začetka le-te se zdi, da kriza v Sloveniji ni le finančna, pač pa vsesplošna. Družbena, gospodarska, kulturna ter moralna. A čemu? Zakaj so se nekatere države iz gospodarske krize izvlekle hitro in zgolj z gospodarskimi ukrepi, medtem ko se mi še kar naprej utapljamo v vse večjih dolgovih in prav noben politični ukrep se ne zdi zadosten. Mislim, daje tako zaradi tega, ker kriza v Sloveniji ne izvira iz gospodarstva, pač pa iz nas samih... Iz družbe. Gospodarska kriza je le posledica tega. Izvirni greh sta korupcija in dejstvo, da vsak vsakega nategne ob prvi priložnosti. V primeru Slovenije je to največkrat ravno država. Bodisi direktno bodisi posredno preko državnih podjetij. Ravno slednja namreč največkrat požirajo davkoplačevalski denar, poslujejo na lepe oči in poznanstva ter se gredo preplačanih megalomanskih projektov, hkrati pa potrošnikom po navadi zagotavljajo najslabšo možno ponudbo po najvišjih cenah na trgu. Gospodarstvo v Sloveniji deluje na principu čim večjega okoriščanja in ne dobrega, poštenega posla. Državna podjetja to zgolj simbolizirajo na državni ravni. Morda je tak sistem deloval nekoč, ko so nacionalna podjetja imela monopol in so potrošniki morali biti zadovoljni z vsako drobtino, ki je padla k njim, a na srečo so ti časi mimo. Ravno ta miselnost, ter (vsaj do nedavnega) posledično pomanjkanje konkurence je po mojem odgovorno za trenutno krizo in ne slabe investicije ameriških bank. Mislim, da ne gre upati na spremembe, dokler državnih monopolov, ki so v našem primeru centri korupcije, ne razprodamo. Morda se potem država končno lahko začne ukvarjati s svojimi nalogami, kot so recimo poštena zakonodaja ter striktno izvrševanje le-te. Matic Hriberšek Naj tfzggfofiica, -aty i/zgojitMj Dober vzgojitelj ali pomočnik vzgojitelja v vrtcu je izjemno delo, ki zahteva številne veščine, ob tem mora znati za nekaj ur dejansko nadomestiti mamo ali očeta. Kdo je takšen/-a vzgojitelj/-ica? Ali pomočnik/-ca vzgojitelja/-ice? Izpolnite kuponček z imenom vzgojitelja/-ice (oziroma pomočnika/-ce) in imenom skupine ter naslovom vrtca, v katerem je zaposlen/a in pripišite tudi svoje podatke. Vaše (originalne) glasovnice sprejemamo do vključno 31. maja 2015 na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, s pripisom Naj vzgojitelj. Vzgojitelja/-ico, ki bo prejel/a največ vaših glasov, bomo predstavili v Štajerskem tedniku in ga/jo nagradili z lepo nagrado (sončna očala po izbiri in večerja za 2 osebi). Prav tako bomo nagradili tudi tri izžrebane bralce, ki bodo glasovali. www.tednik.si Naslov vrtca: Vaše ime in priimek: Vaš naslov: i Naročite z brezplačno prilogo v Štajerski TV Priloga: TV okno - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ___________"acS.______ Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCILNICA ZA Štajerski TEDNIK Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj t. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj 28 Štajerski TEDNIK Nasveti Kaj bomo danes jedli torek • 21. aprila 2015 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—» NEDELJA PONEDELJEK juha, puranji naravni korenčkovajuha, krompirjeva musaka, fižolova juha s pica s polento, rižev juha, perutničke na špinača, pire krompir, zrezek, topinambur z čebulni zavitek, solata, sadje smetano, polnozrnat narastek žaru, zelenjava na kuhana govedina omako iz gorgonzole, solata, puding kruh, ajdov krapec žaru, domače lepinje, solata sadna solata Topinambur z omako iz gorgonzole k Sestavine: 500 g topinamburja*, 1 čajna žlička kurkume, voda, 1 jedilna žlica masla ali margarine, 1 jedilna žlica zmletega riža ali riževe moke, ščepec soli, ščepec sladkorja, ščepec mu-škatnega oreščka, 150 g gorgonzole (ali drugega »plesnivega« sira), drobno sesekljan peteršilj. Topinambur olupimo z lupilnikom za korenček/krompir, ga damo v posodo z vodo, da je v njej pokrit, dodamo kurkumo (da se lepo obarva) in ga kuhamo dobrih 10 minut (odvisno od velikosti gomoljev). Riževo moko in maslo penasto umešamo in prilijemo toliko vroče vode, v kateri smo kuhali topinambur, da dobimo gosto omako. Začinimo s ščepcem soli in sladkorja, dodamo muškatni orešček in »plesnivi« sir, nariban ali narezan na majhne koščke. Vse skupaj mešamo z metlico za sneg. Odcejen topinambur damo na krožnik (ali porcijsko na več krožnikov), oblijemo s sirovo omako in potresemo z drobno sesekljanim peteršiljem. 'Topinambur ali ameriški krompir je zanimiva rastlina, zato bi bila škoda, če ga ne bi spoznali tudi na svojem krožniku. Ko ga iz-kopljemo, po videzu spominja na ingver, ko ga olupimo, je podoben krompirju, po okusu pa spominja - hmmmm ... na kolerabo? Ajdov krapec Testo: 200 g ajdove moke, 100 g pšenične moke, sol, 2 dl vrele vode, koruzni zdrob (za potre-sanje); premaz: 500 g domače skute, 2 dl kisle smetane, 1 jajce; 1 dl kisle smetane za premaz, sol, po želji sladkor. Ajdovo moko poparimo s slano vročo vodo. Premešamo in počakamo, da se malo ohladi, nato ji primešamo pšenično moko in vgnetemo gladko testo. To na pomokani deski tanko razvaljamo na velikost loparja. Lopar potrosimo s koruznim zdrobom in nanj položimo testo. Premažemo s pripravljenim nadevom iz skute, smetane, jajca in sladkorja. Pečemo v krušni peči, lahko tudi v pečici, vendar potem okus ni enak. Krapec ponudimo topel. Pod drobnogledom ZPS • Mikrovalovne pečice Mikrovalovi - še vedno verjamete neumnostim? Ali uporaba mikrovalovne pečice pokvari hrano? Kaj vpliva na ceno mikrovalovnih pečic? Zakaj potrebujemo mikrovalovno, če že imamo klasično pečico? To je nekaj tipičnih vprašanj, ki jih ZPSjevim svetovalcem zastavljajo potrošniki, zato bomo v nadaljevanju izpostavili nekaj ključnih dejstev. Pomanjkanje časa gotovo najbolj zaznamuje naše vsakodnevno življenje. In vedno ga zmanjkuje za najosnovnejše potrebe, tudi za prehrano. »Pa vendar v marsikateri družini ne uporabljajo mikrovalovne pečice, ki hitro, poceni in okusno segreje pripravljeno kosilo, varno pa jo lahko uporabljajo tudi šolarji,« izpostavlja Črt Breskvar, strokovni sodelavec Zveze potrošnikov Slovenije in dodaja: »V nasprotju s pričakovanji pa razlog za odklanjanje njene uporabe ni neznanje zaradi premajhne razgledanosti, pač pa znanje, oziroma bolje rečeno »alternativno« znanje, ki se širi po najsodobnejših poteh. Internet je neskončno obsežen medij, poln vseh mogočih koristnih in zanimivih informacij. Žal se uporabniki vse premalo zavedajo, da je na njem prav toliko, če ne še več, popolnih neumnosti.« Mikrovalovna pečica omogoča popolnoma zdrav in neškodljiv način segrevanja hrane! »Mikrovalovi v hrani ne puščajo nobenega sevanja in v njej kemično ne spreminjajo snovi,« izpostavlja Črt Breskvar in dodaja: »Vir sevanja v mikrovalovni pečici je majhna naprava, imenovana magnetron. Ta oddaja zelo usmerjen sevalni snop v sredino pečice. Sevanje se na notranji kovinski oblogi odbija in razprši po celotni pečici. Ko se magnetron izklopi, sevanja ni več. Kot glasba: ko ugasnemo vir (radio), je ni več. Pomemben podatek je tudi, da mikro-valovi vplivajo samo na gibanje molekule vode. Hrana v večini primerov vsebuje vodo, kar v kuhinji učinkovito izrabimo.« Posoda naj bo pokrita! Med toplotno obdelavo naj bo posoda pokrita s pokrovom, ki je lahko iz plastike, stekla ali porcelana, ne sme pa biti kovinski. Hrana se bo hitreje segrela oziroma skuhala (prihranek energije), ne bo izsušena, pečica pa bo ostala čista. Med segrevanjem se pritisk v posodi poveča, zato bi lahko v tesno zaprti posodi prišlo do eksplozije, ki bi poškodovala pečico, zato moramo poskrbeti za izhod pare. Pred toplotno obdelavo vse pokrove, ki tesnijo (plastične posode, kozarci in steklenice s plastičnimi pokrovi), odpremo; pokrov naj na posodi prosto leži. Če posoda nima pokrova, si lahko pri kuhanju pomagamo tako, da jo prekrijemo kar z narobe obrnjenim krožnikom ali pa uporabimo posebno folijo za mikrovalovne pečice, prozorno pla- Zdravstveni pomisleki Kot opozarjajo na ZPS, je treba biti pri segrevanju hrane v mikrovalovni pečici pozoren predvsem na posodo, v kateri je hrana, ki jo segrevamo. »Sporna je predvsem plastična posoda in plastične folije zaradi bojazni, da pri toplotni obdelavi iz teh materialov prehajajo v živila zdravju nevarne snovi (na primer ftalati). Čeprav gre za domnevo, ki še ni dovolj znanstveno potrjena z dokazi, pa svetujemo preventivno ravnanje: čim manj uporabljajmo plastično posodo,« so zapisali na ZPS. FOTO: Mojca Vtič stično folijo oziroma pergamentni papir (priporočljivo je, da jih še nekajkrat preluknjamo). Kakšno pečico izbrati oz. kako izbrati pečico? To je odvisno od vaših potreb in prostorskih zmogljivosti. Modeli se med seboj ločijo po velikosti in po številu dodatnih funkcij, ki tudi najbolj vplivajo na ceno. Običajno jo postavimo na pult ali v omarico nad njim, da lahko opazujemo, kaj se dogaja v njej. Večji modeli zavzamejo več prostora na pultu, v premajhne pečice pa ne moremo postaviti srednje velikih krožnikov. Proizvajalci sicer radi zapišejo podatek o moči mi-krovalov, a razlika med 700 in 1000 W ne vpliva veliko na učinkovitost. Najcenejše in najpreprostejše mikrovalovne pečice omogočajo le segrevanje z mikrovalovi. Besedo »le« je treba vzeti z rezervo, saj je funkcionalnost mikrovalov zelo raznolika. Pripravni so za pogrevanje pripravljene hrane iz hladilnika, za hitro odtaljevanje zamrznjene hrane pred kuhanjem in za zdravo kuhanje sveže zelenjave. V višjem razredu so mikrovalovne pečice, ki imajo vgrajen še žar. V teh pečicah se lahko lotimo tudi pečenja peciva, pic ali mesa. Mikrovalovna pečica z žarom sicer ne more nadomestiti klasične, jo pa uspešno dopolnjuje, še posebno, ko nam primanjkuje časa. Najdražje in običajno največje mikrovalovne pečice z žarom omogočajo tudi pečenje z vročim zrakom, nekatere pa celo s paro. Tako imenovane kombinirane pečice so idealna rešitev za majhne kuhinje, v katerih ni prostora za klasično pečico. (ZPS) torek • 21. aprila 2015 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 29 Vidi se... ... da je biološko čista voda zelo širok pojem. To so se lahko v živo prepričali tudi predstavniki MORS, ko so obiskali kmete na Apaški gmajni. Iz osrednje štern-talske čistilne naprave je namreč ravno tedaj pričela odtekati temno rjava smrdeča tekočina, ki ni bila niti podobna čisti vodi. Govori se. ...da smo s prodajo Zla-toroga Slovenci ponovno pristali pod rdečo zvezdo; če pa bomo prodali še Telekom, pa bomo spet pod nekim drugim simbolom; kar ni uspelo velikemu Dolfiju, sedaj uspeva veliki železni dami. ... da ni čudno, da je NPU ugotovil, da je premoženje JJ v nekaj letih naraslo iz 200.000 na 500.000 evrčk-ov, saj se vendar nabirajo obresti. Vroča linija Radia Ptuj O prepovedanih drogah in zasvojenosti Ta četrtek ob 16. uri z Majdo Fridl. V Vroči liniji boste lahko sodelovali tudi vi! ... da bi Viktorja za življenjsko (ne)delo lahko podelili tudi avtorju oskubljenega Poetovionskega grajskega hriba, z njegovim imenom in priimkom pa bi lahko obogatili butalski leksikon. . da bi lahko denar, je bil neupravičeno zbran za CERO Gajke, vložili v takojšnjo sanacijo grajskega hriba. Foto: Tajno društvo PGC ... da je župan ene najbolj prepirljivih občin, pri svetem Marki, vendarle zbral dovolj poguma in naredil konec velikim pompom in veselja-čenju na tuj račun, ob podpisu aneksov k pogodbam o opravljanju gasilskih služb. Ljudstvo pričakuje, da mu bodo sledili tudi drugi župani, saj je bilo vsakoletno fotografiranje enih in istih že tečno, pa še poceni ni bilo. Foto tedna • Bralci fotografirajo Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Tudi jaz vam pošiljam fotografijo za objavo v Štajerskem Tedniku. Na njej je moj muc Piko v njegovem najljubšem položaju,« je ob današnji fotografiji tedna pripisala avtorica Anita Weingerl iz Dornave. Foto: Anita Weingerl Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 4 1 2 9 3 5 3 7 2 8 1 6 9 4 1 5 7 3 6 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven V ©©© €€ O Bik vv © €€€ OO Dvojčka VVV ©© € OOO Rak VV ©©© €€€ O Lev V ©© €€€ OOO Devica VV ©©© € OO Tehtnica VVV © €€ OOO Škorpijon VV © €€€ OO Strelec VVV ©© € O Kozorog VV ©©© €€ OOO Vodnar V ©© € OO Ribi VVV © €€€ O Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 21. do 27. aprila 2015. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Prireditvenik Torek, 21. april 9:00 Ormož, Kerenčičev trg: Slovenski dnevi knjige v Ormožu, pravljične ure, gibalne igre, ustvarjalnice, do 12.00, od 12.00 do 14.00 program za osnovnošolce in dijake, tekmovalne igre, glasbeni program, pogovori, ob 17.00 pogovor z domačim avtorjem, do 19.00 18:00 Oplotnica, sejna soba občine: predavanje Rastlinstvo in divje- rastoče orhideje Slovenije 21:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe: S katrco iz Evrope v Afriko, Budapest-Bamako, društvo popotnikov Potuj Sreda, 22. april 9:00 Ormož, Kerenčičev trg: Slovenski dnevi knjige v Ormožu, pravljične ure, gibalne igre, ustvarjalnice, do 12.00, od 12.00 do 14.00 program za osnovnošolce in dijake, tekmovalne igre, glasbeni program, pogovori, ob 17.00 pogovor z domačim avtorjem, do 19.00 9:00 Slovenska Bistrica, Center za starejše Metulj: izlet v Arboretum Volčji potok 17:00 Makole, OŠ Anice Černejeve: 42. območna revija mladinskih pevskih zborov 18:00 Ptuj, Osrečevalnica, Dravska ul. 8: brezplačno predavanje združenje Energetski svet na temo Energetska samopomoč 18:00 Slovenska Bistrica, galerija Grad: odprtje razstave Obrazi, Matjaž Stopar, otvoritveni program Lado Jakša z avtorskimi skladbami Četrtek, 23. april 9:00 10:00 1:00 16:30 17:00 17:00 18:00 3:00 18:00 19:30 Ormož, Kerenčičev trg: Slovenski dnevi knjige v Ormožu, pravljične ure, gibalne igre, ustvarjalnice, do 12.00, od 12.00 do 14.00 program za osnovnošolce in dijake, tekmovalne igre, glasbeni program, pogovori Ptuj, sedež Perutnine Ptuj, Potrčeva 10: predstavitev poslovnega položaja Perutnine in ekonomski pomen perutninarske oskrbne verige v Sloveniji, dr. Aleš Kuhar Ptuj, sejna soba ČS Ljudski vrt, Rimska ploščad: redni letni zbor društva Optimist Ptuj Slovenska Bistrica, MC Na placu: ogled novega dokumentarnega filma Cowspiracy Ormož, Knjižnica Franca Ksaverja Meška: Slovenski dnevi knjige v Ormožu, s pravljico v noč knjige, ob 18.30 bralne ulice, ob 20.00 noč knjige z gostom Milanom Petkom Levokovim Ptuj, OŠ Breg: prireditev ob dnevu šole Ko bom velik, bom ... Majšperk, telovadnica OŠ: koncert pevskih zborov, Pri nas v Halozah prelepih, OŠ Podlehnik, Videm-Leskovec, Cirkulane-Zavrč in Majšperk Ormož, Bela dvorana GŠ: koncert učencev Glasbene šole Ormož Ptuj, Miheličeva galerija: odprtje razstave slikarja Mateja Čepi-na, Sove niso, kar se zde Ptuj, Mestno gledališče: Mali priročnik biznisa - Od pizdeka do tajkuna, za izven Petek, 24. april 15:30 Osluševci: slovesnost ob 155. obletnici odprtja proge Prager- sko-Ptuj-Ormož-Čakovec-Velika Kaniža 17:00 Hajdina, na trgu pred PSC: družabno srečanje ob 27. aprilu, dnevu upora, in 1. maju, prazniku dela, druženje ob pečenih perutnicah 19:00 Jurovski Dol, Kulturni dom: proslava ob 9. občinskem prazniku 19:00 Ptuj, Animacija, Aškerčeva 1: brezplačna delavnica Z zvokom do obilja, Leo Maj Namelc Mestni kino Ptuj Petek, 24., sobota, 25., in nedelja, 26. april: 17:00 trilogija Razcepljeni: Neupogljivi; 19:00 Timbuktu; 21:00 Ljubezen je popoln zločin. Iskrice (Vir: www.pregovor.com) »Ni vse zlato, kar se sveti.« Latinski pregovor »Časti Gospoda s svojim imetjem, s prvinami vseh svojih pridelkov. Tvoje žitnice bodo polne hrane, tvoje kadi bodo prekipevale od mošta.« Sveto Pismo, Pregovori 3,9.10 »Od velikega bogastva ni dejanske koristi, razen v razdajanju.« Francis Bacon »Čim večdaješ, tem več imaš.« Lao Ce »Izobražen človek vedno ohrani v sebi svoja bogastva.« Caius Iulius Fedrus »Veliko bogastvo je veliko suženjstvo.« Seneka »Kar je redko, je dragoceno.« Latinski pregovor »Znal je biti reven brez najmanjšega znamenja bede in neokusnosti... Sklenil je, da bo obogatel tako, da bo zmanjšal svoje želje.« Ralph Waldo Emerson 30 ŠtajerskiTEDHiK Poslovna in druga sporočila torek • 21. aprila 2015 > VELIKA SPOMLADANSKA ZABAVA Prebujam se vpomlad zRadio-Tednikom Ptuj vsodelovanju z JAVNIMI SLUŽBAMI PTUJ Pod šotorom na ptujski tržnici, 24. aprila 2015, ob 20. uri Z nami se bodo prebujali i KLAPAiKampa ansa acka. Štajerski TEDNIK (Rradioptuj j- ^^^ sg.e^e.eHO^ J/ ^ javne službe ptuj Veselimo se druženja z vami! Cena vstopnice: • v predprodaji 5 € (9,5% ddv v znesku 0,43 € je v ceni) • na dan koncerta7 € (9,5% ddv v znesku 0,61 €jev ceni) Prodajna mesta: Sjupermarket Jage Jar OMV Ormož, ^dlo-Tednik Ptuj jer Moškanjci, Center Jager Ptuj, Vabljeni vsi, ki vas veseli zabava sproščenem vzdušju! t GLASBO DO SRCA na ptujski tržnici 23. aprila, od 10. do 14. ure ^ v ^^ Ljubitelji oddaje Z glasbo do srca, 23. aprila bo na Ptuju tradicionalni Jurijev sejem. * M Na ptujski tržnici bo tudi Radio Ptuj z oddajo Z glasbo do srca. Od 10. do 14. ure bodo s prijetnimi melodijami za dobro voljo skrbeli: Mili, Matija Puž, Melita Golob, Andreja ^^^M Zaljetelj, Anita Kralj, Ela, Claudia, Majda in Marjan Petan, __ Ivo Mojzer, Stane Vidmar, Natalija Kolšek, Tanja Žagar, |Jl* y Werner, Alfi Nipič, Rudi Šantl in še kdo. Seveda bom tam ' 7 ^ tudi Marjan, ki sem z vami v oddaji Z glasbo do srca že skoraj j (/11 ^ J ^^^ 15 let. 23. aprila si vzemite čas in pridite na Ptuj, na ptujsko f tržnico, kjer dobre volje ob prijetni glasbi znanih nastopajočih ! ne bo manjkalo. Štajerski TCDNIK ' ^HK^^^ II _ * f 1 javne službe ptuj www.tednik.si tednik@tednik.si torek • 21. aprila 2015 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 31 Na podlagi 60. in 61. a-člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09 ZPNačrt-lA, 80/10-ZUPUDPP 43/11 -ZKZ-C, 57/12 ZPNačrt-lB, 57/12-ZUPUD-PP-A, 109/12 ZPNačrt-1C, 35/13-skl.US, 76/14-odl.US, 14/15-ZUU-JFO) in 30. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/06 in 26/09), Občina Markovci objavlja JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta del enote urejanja prostora P13-O1 Novi jork -spremembe 2015 (Topolnik) 1. Javno se razgrne dopolnjeni osnutek sprememb in dopolnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta za del enote urejanja prostora P13-O1 Novi jork, spremembe 2015 (Topolnik) (v nadaljnjem besedilu: spremembe podrobnega načrta), ki jih je izdelala družba Umarh, d. o. o., Ptuj; številka projekta je 03/15, april 2015. 2. Območje obravnavanih sprememb podrobnega načrta sovpada z delom območja enote urejanja prostora iz občinskega prostorskega akta. Obsega površino, ki jo tvori zemljišče s parcelno številko 258/6, k. o. Nova vas pri Markovcih (to je celica /parcela/ z oznako »7«). Dejavnosti na območju sprememb podrobnega načrta ostajajo nespremenjene: mirnejša proizvodnja, trgovina, gostinstvo, upravne, izobraževalne in raziskovalne dejavnosti. Investitor predvideva gradnjo gostinske-trgovske-poslovne stavbe na vzhodnem delu parcele, gradnjo avtopralnice na južnem delu; na zahodnem in severnem delu zemljišča bodo urejene parkirne površine. 3. Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka sprememb podrobnega načrta bo v času od srede, 29. 4. 2105, do vključno četrtka, 14. 5. 2015, v prostorih Občine Markovci, Markovci 43. 4. V času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka sprememb podrobnega načrta izvedena v sredo, 13. 5. 2015, ob 16. uri, na sedežu Občine Markovci. 5. V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu gradivu na naslov Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve. 6. Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik Ptuj in na spletni strani Občine Markovci (www.markovci.si). Številka 3505-1/2015 Datum 16. 4. 2015 Občina Markovci župan Milan Gabrovec www.radio-tednik.si 08:00 Dobrodelni koncert GIM Piuj 08:30 Utrip iz Ormoža 09:30 ŠKL 10:00 Ljudski pevci se predstavijo 18:00 Glasbena oddaja 20:00 Revija MPZ, 1. del 21:00 Deslrnik - Oddaja iz preteklosti 22:00 Ujemi sanje 23:30 Oddaja o kulluri SIP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 Hajdina-Športnik leta 2014 10:00 Starše - Od kteti do kleti 12:00 ŠKL 12:30 Video strani 18:00 Oddaja iz občine Starše 20:00 Predstavitev knjige-Rak na duši 21:30 Polka in Majolka 23:00 Video strani 08:00 Kronika Iz občine Dornava 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 11:00 Video strani 18:00 Dornava-Oddaja iz preteklosti 20:00 50 let žiipnje v Dornavl; 1. del 21:30 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulluri 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 StiywAka budilka vami 1 nfl 1 delul 0b petkih vam v Štajerski budilki predstavljamo različne poklice, v katerih se preizkušajo tudi naši Budilkarji! Ta petek se bo med 8. in 9. uro v salonu Bosa noga Simona Pušnik preizkušala kot pedikerka. Vsa podjetja, ki bi želela, da predstavimo tudi poklic Iz njihovih vrst, vabimo, da nam pišejo na narocila@radio-tednik.sil Sslini nEjf BOSA NOGA M Peršonom m Ptuju cesti 50 MtnjaStftaks.p. www.radio-tednik.si Je kaj? Je nič Je vse? Je vetra dih samo, ki plane čez zemljo in v vekomaj zamre? (K. Kovič) Poslovil se je naš dolgoletni sodelavec Ljubo Gaiser upokojeni učitelj športne vzgoje Kolektiv Osnovne šole Cirkovce Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. Vodovodne instalacije, centralno in talno ogrevanje, sanacije kopalnic: Anton Vindiš s.p. 041 879 978 PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, lahko s priključki ali brez, lahko je dobro ali slabše ohranjen. Telefon 031 851 485._ PRODAMO krompir. Telefon 041 317 524._ KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197._ BELE KOKOŠI, težke 4 kg, po 4,5 € za žival. Naročila sprejemamo po telefonu 02 688 13 81, ali 040 531 246, Rešek, Starše 23._ PURANE, šesttedenske, za nadaljnjo rejo, prodajamo. Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23. NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo, prodajamo. Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23._ PRODAM deske, debeline 25 mm, cena 1 20 EUR/m3. Na zalogi imamo ladijski pod, 2 mm debeline, cena 4 do 6 EUR, in bruna. Možna dostava na dom. Informacije na GSM: 040 351 580._ PRODAM odojke. Stojnci 130. Tel. 766 9001 ali 031 845 522. NEPREMIČNINE PRODAM stanovanjsko hišo v bližini Ptuja, parcela 81 6 m2, edini lastnik. Tel. 040 533 741. DOM STANOVANJE SAMSKA oseba nujno išče enosobno, po možnosti opremljeno stanovanje, s 1. majem, na relaciji Ptuj, Gorišni-ca-Ormož in okolica. Tel. 070 586 736. Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. SPOMIN 20. aprila mineva eno leto, odkar nas je zapustila draga žena, mama in babica Štefka Repič IZ HVALETINCEV 23 Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji Samo dom bo vedel, kako bo prazen ... Samo jaz bom vedel, kako te bom pogrešal... Samo mi vemo, kako dobri smo si bili . V 79. letu se je poslovila najdražja mamica Anica Simeonov rojena Turkuš IZVINTAROVCEV 49 B, DESTRNIK upokojena uslužbenka Upravne enote Ptuj Od nje se bomo poslovili v torek, 21. 4. 2015, ob 16. uri na novem ptujskem pokopališču. Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 12. uri. Iskrena hvala vsem, ki ste trenutke v življenju delili z njo in vedeli, kakšen dar je za naš svet. Sin Bojan s Tatjano Le kje so tisti časi, ko srečni smo bili, ko tebe smo imeli, zdaj te od nikoder ni, zato tvoj grob rožice krasijo in za ljubezen lučke ti gorijo. V SPOMIN 19. aprila sta minili dve leti, odkar si nas zapustil, naš dragi mož, ata in tast Janez Lipavšek IZ HAJDOŠ 36 B Hvala vsem, ki se z lepo mislijo spomnite nanj, se ustavite ob njegovem grobu ter mu prižgete svečko. Tvoji najdražji OSMRTNICA Zapustil nas je Ljubči Od njega se bomo poslovili danes, v torek, 21. aprila 2015, ob 15. uri na ptujskem pokopališču. Žara bo v vežici danes, od 14. ure dalje. Tiho si odšel kot lepa misel, ki mine in nam pustil le spomine. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka Vladimirja Kajzovarja, starejšega IZ MAJŠPERKA 73 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste mu stali ob strani v bolezni in ga pospremili na zadnji poti. Posebna hvala župniku Frangežu za izrečene besede in opravljen obred, pevcem Feguš za zapete pesmi, glasbeniku za odigrano melodijo, nosilcem križa, večne luči in zastav, delavcem OŠ Žetale in OŠ Podlehnik, Vrtcu Žetale, delavcem Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, Društvu upokojencev Majšperk, Društvu invalidov Kidričevo in vsem za podarjeno cvetje in sveče, darovane maše, izraženo pisno ali ustno sožalje. ~ , . „. Žalujoči: njegovi Ptuj • Nadaljevanje sojenja obdolženima zdravnikoma Ognjenoviku in Jolicu Kako bela zdravniška halja izgublja ugled ... Žal ... V petek se je nadaljevalo sojenje obtoženima zdravnikoma Dejanu Ognjenoviku in Vladimirju Jolicu. Šest vabljenih prič se vabilu sodišča tokrat ni odzvalo. Med njimi soudeleženi v kaznivem dejanju, in tudi že obsojeni, Zdenko Kolar. Je pa kot priča pred sodišče v petek stopila Neda To-plek iz lekarne Top-Lek na Ptuju, ki je na sumljivo izdajanje zdravil najprej opozorila ZZZS, leto kasneje je zadevo s kazensko ovadbo naznanila organom pregona. »Zdravnik Ognjenovik je izstopal po tem, kako pogosto in v kakšnih količinah je prišel iskat zdravila za svoje bližnje. Ko nekdo v enem mesecu dvigne večje količine, kot so predpisane za zdravljenje, začneš dvomiti. V oči je zbodlo, da je šlo za draga zdravila. Na primer zdravila, ki so bila predpisana mlajši ženski, se načeloma predpisujejo ženskam po 70. letu starosti, ki drugih zdravil ne prenašajo dobro. Ko je ZZZS Ognjeno-vika opozoril, pod njegovim imenom izdani recepti več niso prihajali. Potem so začeli recepti prihajati iz Onkološkega inštituta (OI). Ugotovili smo, da neupravičeno - za ljudi, ki se tam nikoli niso zdravili. Ko smo to ugotovili, se je za nas prižgal rdeči alarm in sem zadevo prijavila policiji,« je povedala Toplekova. Zakaj so v lekarni začeli dvomiti o receptih? »Dvema pacientoma, stanujočima na istem naslovu, so zdravila na OI predpisali isti dan. Za zdravilo Prolia (op.a., izdaja tega zdravila sicer ni pod obtožbo) je bil predpisan recept za devet škatel. Običajno se predpisujejo po tri škatlice zdravila, kar zadostuje za zdravljenje v obdobju treh mesecev. Če Foto: Črtomir Goznik Domnevno nezakonito, sporno in neupravičeno početje zdravnikov so odkrili (in prijavili) v lekarni Top-Lek. pacient zdravila dobro prenaša, se nato predpišejo še za naprej. Lahko se terapija tudi spremeni in se predpišejo druga zdravila. Lahko pa pacient tudi premine,« je izpovedala Neda Toplek. Zakaj je imel Ognjenovik smolo Pred sodišče je v petek stopil kriminalist Igor Gajšek, ki je primer raziskoval. Povedal je, da je preiskava trajala eno leto. Dokazi, ki jih je policistom predložila Toplekova, naj bi bili zelo prepričljivi. Gajšek je v teku preiskave izsledil 76 domnevno neupravičeno izdanih receptov. »ZZZS nepravilnosti ne bi nikoli ugotovil, če Neda Toplek in njena ekipa ne bi bili toliko pošteni, da so zadevo prijavili,« je dejal kriminalist ter na vprašanje sodnice Katje Kolarič, kako so preiskovalci povezali sumljive recepte z obtoženim Ognjenovikom, odgovoril, da je bilo prvih pet receptov izdanih na njegovo ime. Vmes so bili izdani na ime njegove prijateljice Polone Filipič iz Ljubljane in na koncu še na ime Andreja Ven- te, Ognjenovikovega znanca oziroma prijatelja iz Maribora. Pri Zdenku Kolarju, ki je kaznivo dejanje priznal in je obsojen, pa da so policisti našli fotokopijo Ognjenovi-kove osebne izkaznice. Prav tako se noben sporni recept naj ne bi izdal v času, ko je bil Ognjenovik na strokovnem poslovnem potovanju v Liverpoolu. »Poleg tega je bil obtoženi v finančni stiski. Na računu je imel minus, izvršbe ... Živel pa razkošno. Ženi je kupil dragi avtomobil, sebi motor . Po mojem prepričanju je obdolženi rešitev iskal v možnosti, ki mu jo je omogočal njegov poklic. Izkoristil je slab nadzor ZZZS, imel pa je smolo, ker je naletel na zelo pošteno lekarno.« Od kod gotovina za pologe na TRR Kriminalist Gajšek je dejal, da je Ognjenovik na svoj tran-sakcijski račun polagal precej visoke zneske gotovine. Pologi naj bi bili povezani z datumi izdaje receptov in zdravil. »O izvoru denarja nas obdol-ženi ni prepričal. Očitno je zdravila pretapljal v denar,« je še dodal. Obdolženi se je branil, da je služil tudi preko svojega s. p. in da bi lahko bili pologi povezani s prihodki iz tega naslova. Ognjenovik je kriminalista povprašal, ali so med preiskavo doma pri njem našli kaj sumljivega: ponaredke pečatov, skener, tiskalnik . »Povem vam . Nikoli in nikdar.« Gajšek mu je odgovoril, da ne, a da je bilo v službi vse našteto dosegljivo vsem. Nobenega reda ni bilo pri prijavah v sistem (kar so na sodišču izpričale tudi medicinske sestre in administra-torke, op. a.), nadzora ni bilo in je bilo priložnosti za morebitne goljufije zelo veliko. Pred sodiščem je v petek pričal tudi Redžo Fetahi, domnevno Ognjenovikov prijatelj oziroma znanec. V delu njegovega pričanja je bila javnost iz spremljanja obravnave izključena. Mojca Zemljane Osebna kronika Rojstva: Anja Ti-kvič, Mestni Vrh 121, Ptuj - deček Julijan; Cirila Bra-čun, Zagrebška c. 91, Ptuj - deklica Sara; Katja Juhart, Cesta na Bukovec 68, Fram -deklica Alina; Lina Kukovec, Ormoška c. 81 a, Ptuj - deklica Nija; Klavdija Beber, Slovenja vas 59, Hajdina - deček Nik; Ksenja Arbeiter, Mar-kovci 18, Markovci - deklica Julija; Nina Vindiš, Videm pri Ptuju 36, Videm - deček Nai; Lea Gorišek, Žabjak 66, Ptuj - deček Siniša; Adriana Dru-zovič, Biš 25 a, Trnovska vas - deklica Ana; Lenka Lukačo-va, Cigonca 24, Slov. Bistrica - deček Teo; Aleksandra Bor-šič, Fluksova ul. 1, Maribor - deček Gašper; Blanka Bu-tolen, Lovrenc na Drav. polju 85 c, Lovrenc na Drav. polju - deklica Alina; Karmen Kop, Hočko Pohorje 30, Pohorje -deklica Žana. Umrli so: 14. 4. 2015 je bilo v napačno posredovano oz. ^ objavljeno ime umrle-a. Pravilno se glasi Stanislav Serdinšek, Apače 185 b, roj. 1957 - umrl 2. aprila 2015. Prosimo za razumevanje. Franc Gregorc, Spodnja Gorica 65, roj. 1924 - umrl 5. aprila 2015; Marija Kaučevič, roj. Skledar, Apače 177, roj. 1922 - umrla 9. aprila 2015; Matija Belšak, Koračice 22, roj. 1933 - umrl 3. aprila 2015; Elizabeta Lah, roj. Lesjak, Sodinci 88, roj. 1949 -umrla 10. aprila 2015; Martin Godec, Njiverce, Ob železnici 7, roj. 1933 - umrl 11. aprila 2015; Stjepan Gluhak, Ptujska Gora 97, roj. 1934 - umrl 13. aprila 2015; Jožef Korez, Kupčinji Vrh 48, roj. 1947 -umrl 12. aprila 2015; Ivan Drevenšek, Pobrežje 134, roj. 1930 - umrl 13. aprila 2015; Albin Vrbnjak, Ptuj, Mejna cesta 25, roj. 1942 - umrl 15. aprila 2015; Janez Kelenc, Mala vas 21, roj. 1926 - umrl 12. aprila 2015;Stanislav Kozoderc, Podlože 18, roj. 1965 - umrl 13. aprila 2015; Edvard Krajnc, Ptuj, Sodnice 7, roj. 1941 - umrl 14. aprila 2015; Ana Pavlinič, roj. Ga-šparič, Senik 15, roj. 1923 - umrla 14. aprila 2015; Elizabeta Lacko, Nova vas pri Ptuju 91, roj. 1928 - umrla 13. aprila 2015. Poroka - Ptuj: Marjan Planinc in Grozdana Meznarič, Strelci 4. Bi moral pod obtožbo biti tudi zdravnik Fras? Odvetnika Stanislava Klemenčiča, ki zastopa obdolže-nega Vladimirja Jolica, je zanimalo, zakaj je njegov klient pod obtožbo. »Ker je po naši ugotovitvi podpisal 17 receptov,« je pojasnil kriminalist Igor Gajšek. Nato se je Jolic pridušal: »Napisali ste, da sem naklepno pomagal pri goljufiji.« Gajšek je nadaljeval: »Zakaj ste predpisali zdravila, za katera niste vedeli, za kaj se uporabljajo in kdo jih bo uporabljal?« Jolic se je zagovarjal, da ni vedel, da dela kaj protizakonito. »Če bi me kdo poklical in mi to povedal, tega ne bi naredil.« Odvetnik obdolženega Ognjenovika Rok Ger-lovič je kriminalistu navedel, da je tudi doktor Albert Peter Fras pisal in podpisal recepte za paciente, ki jih ni poznal. To je Fras celo sam izpričal na zaslišanju na zadnji obravnavi. Gerlovič je s tem najbrž želel opozoriti, zakaj tudi Fras ni pod obtožnico, podobno kot Jolic. Če se spomnimo minulih pričanj, sta oba zdravnika dejala, da sta Ognjenoviku prijateljsko pomagala: »Kot brat bratu.« Ej Napoved vremena za Slovenijo Na Jurja dan je pravi čas, nam rž pokaže prvi Danes bo precej jasno, predvsem na vzhodu bo občasno nekaj zmerne oblačnosti. Najnižje jutranje temperature bodo večinoma od 0 do 5, najvišje dnevne od 18 do 22 stopinj C. Obeti V sredo in četrtek se bo nadaljevalo sončno vreme. Jutra bodo še razmeroma sveža. V četrtek bo prehodno pihal jugozahodni veter. Vremenska slika Nad naše kraje sega iznad severnega Atlantika čez zahodno Evropo in Alpe območje visokega zračnega tlaka. Od severa k nam priteka postopno toplejši in suh zrak.