672
Književnost.
nože ali bodala v lice, v roko ali cel6 v trebuh, ne da bi se jim zgodilo kaj hudega s tem mučenjem. In naposled, da je tudi kaj posebnega za želodec, hrustajo in jedo škorpijone, črve in drugo golazen.
Za take umetnosti se morajo seveda prav razvneti in omamiti, potem so kakor besni in zmožni za vsako trpinčenje.
Nekateri popotniki pripovedujejo take stvari, da skoro ne moremo razlagati poče-njanja dervišev in njih umetnosti. Neka poto-valka,  kneginja   Belgioioso,  pripoveduje  o
Slovenska književnost.
Ob smrti cesarice Elizabete sta izšli dve knjižici:
f Cesarica Elizabeta. V spomin na preblago vladarico avstrijsko povodom Nje žalostne smrti slovenski mladini sestavil Jakob Dimnik, učitelj v Ljubljani. Založil J. Giontini. Tiskala Katoliška Tiskarna. 8°., str. 44. Cena 15 kr. (s pošto 18 kr.)
f JVaša cesarica Eligabeta. S štirimi podobami. Sestavil Fran Nedeljko. V Ljubljani. Izdal in založil Ivan Bonač. Tisk »Narodne tiskarne" 8°. str. 28. Cena 12 kr.
Zabavna knjižnica za slovensko mladino. Urejuje in izdaje Anton Kosi, učitelj v Središču.
VI. zvezek. V Ljubljani, 1897. Samozaložba. Natisnila Katol. Tiskarna. Cena 15 kr. »Str. 47. — Vsebina tega zvezkaje podobna vsebini prejšnjih zvezkov. Za deco je tukaj dokaj tvarine, ki se ji sme brez spotike dati v roke.
Zabavna knjižnica za slovensko mladino. Urejuje in izdaje Anton Kosi, učitelj v Središču.
VII. zvezek. V Ljubljani, 1898. Samozaložba. Natisnila Katol. Tiskarna. Cena 15 kr. Str. 47. — Poleg navadne vsebine ima ta zvezek dva napeva, katera je zložil izdajatelj sam: »Domovini" in „Zaostali ptič".
Izvestje »Glasbene Matice" v Ljubljani o društvenem in šolskem letu 1897/98. Izdal odbor, sestavil društveni tujnik. V Ljubljani, dne 14. julija 1898. Založila »Glasbena Matica". Tisek Katoliške Tiskarne. 8°. Str. 100. — To je gotovo najzanimivejše poročilo, kar jih je doslej izdala „Glasbena Matica". Pred 25 leti se je ustanovilo to koristno umetniško društvo po prizadevanju gosp. Vojteha Valente. Kaj je storilo to društvo v tem času, iz-previdimo iz tega pregleda: 1. „Glasbena Matica" je izdala 28 zvezkov partitur za moške in mešane zbore, štiri zvezke »Lavorike", J. Čerinovo „Pesma-rico", tri zvezke »Narodnih pesmij", 17 zvezkov za
dervišu, ki si je prebodel lice, da je kri tekla na obeh straneh rane, a jeden njegovih tovarišev ga je takoj umil s svojo slino in tako popolnoma ozdravil. Drug derviš se je ranil na roki, tretji si je prerezal trebuh — a brez škode. Zopet drugi pripoveduje o der-viših, ki si denejo ognja v usta, potem o takih, ki si zabodejo meč v prsi ali tudi v trebuh tako, da primejo in pokažejo svoja čreva.
Bodi dovolj o tem, zakaj tu je težko določiti, kaj je istina, kaj pa izmišljotina poto-valcev.
samospev z glasovirjem ali z zborom, 11 skladeb za glasovir, jedno za gosli in glasovir, osem cerkvenih skladb in štiri zvezke Foersterjeve klavirske šole ter založilo Hajdrihove in Kocijančičeve skladbe in Hubadove »Narodne pesmi". 2. Osnovala je dne 15. listop. 1882 glasbeno šolo. 3. Od 1. 1891.—1895. je priredila 33 koncertov, sodelovala pri petih akademijah. — Posebno obširno in zanimivo je popisano zahvalno potovanje „G1. Matice" na Dunaj in umetniške ocene o nje uspehih. Glasbena šola v Ljubljani je imela 1. 1897/98. 494 učencev in sedem učiteljev, glasbena šola v Novem mestu 153 učencev in štiri učitelje. Vseh udov ima društvo 878.
Glagolica med Slovenci. V farnem arhivu sorske fare pri Ljubljani sta vezani dve knjigi v glagolski pergamen. »Urbarium Ss. Hermagorae et Fortunati" pričet dne 30. vin. leta 1671. ima na platnicah odrezka dveh različnih rokopisov, ki se pa ne dasta več brati. »Catalogus mortuorum", pričet leta 1697. ima kratek odrezek glagolskega pergamena na hrbtu. — V vipavskem farnem arhivu je »Liber baptizatorum" (1677—1694) vezan v glagolski pergamen, ki je primeroma ze!6 dobro ohranjen. Rokopis ima na dveh folio-listih rimskega misala masne formulare za prvo postno nedeljo in ponedeljek za njo. Za vzgled bodi: „Ono vrme rče ist uč svoimi.. Egda pridett sn čski v veličstve svoemi. i vsi andjlii ego šnimi.. Togda sedeti, naprestole veličstviS svoemi.. I zberutse prednj (ta beseda pač označuje, da je ta rokopis naše redakcije) vsi narodi i razlučenie drugi. ot& druga eko razlučaett pastiri. ovce (!) ot kozlištt. I postaviti. ovce o desnoju sebe a kozlište (!) levuju sebe. T-Bgdarčett cri. suštimi. o desnuju sebš pridite blni oca moego i primite ugotovanoe vrni. crstvo otsluženie mira." Mnogo je nedoslednosti). Jezik je cerkvena slovenščina z j užno-slovenskimi oblikami.
I. Sovran.
Književnost.