Št. 8.
VrGrorici, v soboto dne 18. januvarja 1902.
Tečaj XXXII.
Ishsjs trikrat na teden r Šestih tedanjih, in sioer: vsa* torek, eetrtek in soboto, jutranje tedanje opoldne, reeerno tedanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti pre-jemana  ali v Gorici   na dom pošiljana:
Vse leto.......13 K 20 b, ali gld. 6*60
polleta........6 „ 60 ,   ,    ,   3-30
detrt leta  ......., 3 , 40 ,   ,    .    1:70
Posamične Številke stanejo 10 vin.' " r --•¦.+>¦ Naročnino sprejema upravnigtvo v Gosposki ulici štv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabr§5ek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa ot 9. do 13. ure. Na naročilu brez doposlane naroShinp se ne oziramo.
Oglasi In poslanica s* računijr ^o petit-vrstab, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-kiat 7 kr., 3-»xat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — V>čje 5rtfc -po prostoru. -— Reklami in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost
Narožnlno In oglase Je plačati Ioco Gorica.
»Tše za omiko, svobodo in napredek!«   Dr. K. Lavrie,
se nahaja v Gosposki ulici št 7 v Gorioi v I. nadstr. Z arednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici «.11.
»opisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le iipnivništvu.
»PRIMOREC«
izhaja neodvisno od c8oče» vsah petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
cSocjii» in «Primorec» se prodajata v Gorici v to-oakarni Schvfarz ¦" Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenCi 5 na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
(Večamo izdanje.)
»Gor. Tiskarnat A. Gabršček. (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
I.
Da je c. kr. nižjeavstrijsko namestništvo razpustilo »katoliško* zavarovalnico »Unio catholica* radi sleparstev in ker jej je pošla zadnja življenska moč, smo že povedali. To je bil škandal prve vrste za vse klerikalno gospodarstvo v Avstriji, istotako torej za naše klerikalce, ki so seveda hiteli prikrivati resnico, zakaj je bila ta zavarovalnica, za katero se je delalo reklamo po farovžih in cerkvah ter po »katoliških" listih, razpušcena. Tudi po naši deželi so strašili s to zavaroval« nico, katero so žegnali papež in škofje, katera pa je vseeno propadla, ker mora prej ali slej propasti vse tisto, kar sloni na švin-delnu in okoli česar se sučejo nikdar sili posvečeni žepi. Zato se nam zdi umestno, pobaviti se tu najprvo z zavarovalnico »Unio catholica", potem pa si ogledati klerikalno gospodarstvo po naši deželi, ako ne popolnoma, pa vsaj v glavnih potezah.
Z zanimanjem smo Citati v »Slov. Narodu" pretekli teden temeljite članke o »Unio catholica*, proti katerim ne morejo klerikalci ničesar reči, ker proti tako suhim dejstvom, kakor so zadeta to zavarovalnico, se pač ne da postaviti prav ničesar, na kar bi se mogli klerikalci opirati, da bi se le malce branili. Glavno pač je, zvedeti, zakaj, iz kakih vzrokov, je bila ta zavarovalnica razpušcena. Iz raz pustnega dekreta posnemamo nastopno:
»Vslcd vse razmere presezajočih stroškov za organizacijo in reorganizacijo na jedni strani ter vsled prevzetja nevarnih zavarovanj na drugi strani, je društvo „Unio catholica" v primeroma kratkem času prišlo v denarne težave, katerih se je hotelo rešiti z izvišanjem ustanovnega zaklada potom oddaje novih deležev.
Te razmere, zlasti pa način, kako se je poskusila in deloma tudi izvršila oddaja novih deležev, so državnemu nadzorstvenemu oblastvu dale opetovano povod h grajam, opominom in odredbam ter bile povod, da je oblastvo društvu priporočalo, naj se prostovoljno razide, ako se mu ne pereči poravnati svoj financijalni položaj.
Ko je na mesto ministrske odredbe z dne 18. avgusta 1880. drž. zak. št. i 10. sto-
Dva huzarja.
Ruski spisal Lev Nifcolajevič Tolstoj. Poslovenil I. Sodar.
(Dalje.)
—  Zobe mi je izbil, Bltieherček, ali vendar je moj grof. Ali me razumeš, BliieherČek ? Hočeš jesti ?
Ko je nekaj Časa ležal, je vstal, nakrmil psa in skoro trezen šel sireč grofu, ponujat mu čaj.
—  Vi me kar žalite, je govoril boječe konjenik, stoječ pred grofom, kateri je ležal na njegovi postelji, upirajoč noge v skonenico; kajti tudi jaz sera star vojak. Če mislite prositi koga na posodo, prav lahko vam postrežem s kakimi dvesto rublji. Sedaj jih nimam toliko, imam jih le sto, pa jih dobim takoj.
—  Zahvaljujem, milostlivi gospod, je rekel grof in konjenika potepljal po ramenu; bil je takoj uganil, kaki od-nošaji bi nastali med njima. — Zahvaljujem se. No, pa pojdemo na ples. če je tako. Kaj hočemo delati tukaj ? Povejte mi, če je v vašem mestu kaj kraso-tic, če kdo ponočuje in popiva, če kdo igra na karte ?
pivša ministrska odredba z dne 15. marca 1896. drž. zak. št. 31. podala možnost, poslovanje zavarovalnih zavodov uradoma preiskovati, se je pri zavarovalnici »Unio catholica" opetovano, zadnjič po stanju z 31. decembra 1900. izvršila uradna preiskava v smislu in po določilu § 39. omenjene ministrske odredbe, Vspeh preiskav je bil vedno ta, da je zavarovalnica dobila primerne ukaze, a vzlic temu se zavarovalnica ni resno potrudila, da bi bila napravila red.
Pri zadnji preiskavi se je zlasti tudi naslednjo dognalo:
1.  Društvo se je dlje časa kar kupčijsko bavilo z nakupovanjem in zopetnim prodajanjem deležev ustanovnega zaklada. Tako je 1. 1899. kupilo deležev v nominalni vrednosti 10.000 K za 5000 K a zaračuniio je, da je sprejelo 10.000 K ter to postavilo v račun za 1. 1899., izdatek 5000 K pa je postavilo v račun za leto 1900.
2.  Društvo ni plačalo po izpolnitvi sta-tuaričnih pogojev zapadlih odškodnin, in sicer, kakor se je dognalo, zategadelj ne, ker ni imelo potrebnih sredstev.
Tu je posebno uvaževati, da je društvo že prejelo na pozavarovance spadajoči del odškodnin.
Te obveze, ki zadevajo popolnoma »Unio catholica", so se v bilanci za leto 1900. postavile v »rezervo za neporavnane škode", dasi se sme po veljavnih predpisih tu izkazovati samo tiste slučaje škod, ki so se ob računskem zaključku že zgodile, a se še ni dognalo, koliko da znašajo.
Kar se tiče finaneijalnega položaja »Unio catholice", je po stanju z dne 31. decembra 1900. izvršena uradna preiskava zlasti pokazala, da ne glede na primankljaj v znesku 156.550 K 89 vin., ki ga bilanca izkazuje, tudi obstoječih društvenih aktiv ni smatrati za polnovredne in primerne za pokritje dotičnih svot.
Posebno je tu upoštevati, da društvo z vrednostnimi papirji, ki so v zalogi pri c. kr. priv. prometni banki, ne more prosto disponirati, ker je »Unio catholica* temu zavodu približno ravno toliko dolžna, in se gre tu najbrž za to, da so bili ti papirji v varstvo rečenega dolga zastavljeni.
Konjenik mu je razložil, da bode več krasotic na plesu, da najbolj popiva novoizvoljeni izpravnik Kolkov, samo da se le spretno huzarsko ne vede; sicer je pa vrl dečko. Nadalje mu je še povedal, da poje tukaj od začetka volitev Ujuškin ciganski zbor. Steška vodi petje. Pri njih se zbirajo vsi, do ple-menitaškega načelnika. In tudi prava igra je tukaj. Duhnov, potujoči trgovec, igra z denarji, in ulanski kornet Iljin tudi zaigrava mnogo. Pri njem se že začenja. Ta vrli, Čudni grof Iljin, rečem vam, nikakor ni skop, poslednjo srajco bi dal.
—  Pojdiva k njemu in poglejva, kaki ljudje se zbirajo pri njem.
—  Pojdiva, pojdiva! Strašno bodo veseli.
II.
Ulanski kornet Iljin se je nedavno vzbudil. Prejšnji dan je začel igrati ob osmih zvečer in je igral petnajst ur, do jednajstih zjutraj. Zaigral je veliko, koliko, ni vedel; kajti imel je s seboj tri tisoč svojih denarjev, petnajst tisoč pa državnih, katere je že davno zmešal s svojimi. Bal se je Šteti, da ne bi se preveril, kar je že slutil, da namreč že
Ravno tako je preiskava izkazani znesek za razne dolžnike spoznala kot bržčas dvomljiv. Značilno za poslovanje zavoda je, da društvo računov pravnih zastopnikov ni kontroliralo, in da tudi računi raznih zastopnikov največ niso materijelno pokriti.
V računskem zaključku za dubijozne tirjatve izkazana reserva 4000 K ni torej v prav nobeni razmeri k izkazanim tirjatvam pri agentih, filijalnih in raznih dolžnikih.
Končno tudi izkazana vrednost inventarja ni v nobenem soglasju z njega dejansko vrednostjo.
Ako se izkazana društvena aktiva po tem presojajo, se spozna, da društvo v resnici nima nikakih omembe vrednih aktiv, da bi zamoglo svojim, po pravilih določenim dolžnostim napram članom zadostovati, nego da je, ker nima skoro nič razpoloživih sredstev, odkazano izključno na to, da pritegne jamstvo članov po načelu vzajemnosti, zlasti ker ni ne reserva premij, ne reserva škod s primernimi vrednostmi v smislu § 30. ministrske naredbe z dne 5. marcu 1896. državnega zak. št. 31. pokrita.
Kar se tiče drugega poslovanja tega zavoda, izhaja iz poročila o preiskavi, da ima društvo toliko režijskih stroškov, da ob njih nobena zavarovalnica ne bi mogla ir-hajaii, zlasti pa ne »Unio catholica', ker izdaja društvo za akvizicijo in ohranitev veliko več, nego dobiva od strani pozavarovalnic na proviziji.
Iz teh razjasnil izhaja brezdvom".o, da društvo ni samo bistveno grešilo zoper svoja pravila in zoper določbe ministrske naredbe z dne 18. avgusta 1880. drž. zak. štv. 110., oziroma na nje mesto siopivše ministrske naredbe z dne 5. marca 1896. drž. zak. št. 31., ampak da vsled svojega slabega gmotnega stanja tudi ne more dati upanja, da bi svoje delovanje moglo pravilnoma izvrševati. Pač pa je opravičen strah, da bo društvo, ako bi naprej delovalo, znatno oškodovalo koristi svojih članov, katere koristi mora država iz javnih ozirov varovati.
Od občnega zbora »Unio catholica" dne 18. junija 1901. storjeni sklep, iztirjati od članov v delno pokritje koncem leta 1890. izkazanega   primankljanja   15$   doplačila k
umanka državnih denarjev. Zaspal je okrog poldne in je spal težko spanje brez sanj, kakoršno spi le mlad človek, ki je mnogo zaigral. Spal je do šestih zvečer in se je zbudil ravno tedaj, ko je prišel grof Turbin v gostilno. Za-gledavši razmetane karte okrog sebe po tleh, kredo in pomazane mize po sredi sobe, se je spomnil s strahom včerajšnje igre in poslednje karte fanta, katero so mu ubili na petsto rubljev. Dolgo ni verjel, da je resnica. Izvlekel je izpod vzglavja denar in ga jel preštevati. Spoznal je nekatere bankovce, kateri so šli kot stava večkrat iz rok v roke. Spomnil se je dobro, kaka je bila vsa igra. Svojih treh tisoč ni imel več, pa tudi državnih mu je manjkal poltretji tisoč. Ulan je igral štiri noči zaporedoma. Potoval je iz Moskve, kjer je bil dobil državne denarje. V K. ga je zadržal poštar, češ, da nima konj, v resnici pa le zaradi tega, ker se je bil pogodil s lastnikom tamošnjo gostilnice, da bode po jeden dan zadržaval vse potnike. Ulan, mlad, lep dečko je dobil v Moskvi ¦tri tisoč, da nakupi potrebnih stvarij v polku. Rad je ostal nekaj dni ob volitvah v mestu K., nadejajoč se, da se bode prijetno razveseljeval. Poznal jo •
premijam — kateri sklep pa se ni razglasil na način, kakor bi se društvene odredbe morale razglasiti — ki se jo izvršil na ta način, da se je pri obnovitvi zavarovanja doplačilo iztirjalo, ne more sanirati društvenih razmer. Kakor kaže uradno poročilo o poslovanju od 1. januvarja do 31, julija 1901., se društvene razmere niso obrnile na bolje*.
Iz razpustnega dekreta se vidi, da je »Unio catholica":
1.  Brezvestno gospodarila, ker je za organizacijo razmetala vse »razmere presezajoče* svote — ki so pač večinoma izginile v klerikalne žepe, ker so duhovniki za društvo delali — in — aopet največ po krivdi duhovniških agentov — prevzela nevarna zavarovanja (kakor škofova zavarovalnica v Ljubljani), vsled česar je društvo prišlo v take stiske, da je vlada začela siliti, naj se razide;
2.  Goljufala svoje člane in javno mnenje s tem, da je izdala falsifleirano bilance, in da je protizakonito porabljala društveno imetje za kupčijo z deleži;
3.  Oškodovala in ogoljufala svoje član« s tem, da nastalih Škod ni poravnala, nego od pozavarovalnih zavodov v svrho izplačila škod sprejeti denar zase obdržala;
4.  Preslepila svoje člane s tem, da je za 15* zvišala premije ter jih kar pod roko iztirjala, ne da bi bila to članom praviloma naznanila;
5.  Ogoljufala svoje člane s tem, da je svojim agentom in zastopnikom, največ duhovnikom, za akvizicijo in provizijo plačevala veliko več kakor katerakoli druga zavarovalnica, mej tem ko je zviševala premije in škode dolžna ostajala.
DOPISI.
Z Bovškega. — (Naša stranka ^klerikalcev*.) — »Odpustite jim — saj ne vedo, kaj delajo!* Ta svetopisemski izrek treba imeti zmirom v mislih, ko govorimo o klerikalcih na deželi, ker, izvzemši pičlo število voditeljev in Širokoustnežev, vsi drugi ne vedo, kaj prav za prav so, ali klerikalci, ali liberalci, ali mogoče malikovalci, ki častijo fetiše, ali celo Fourier-ovci, ker se radi šopirijo s krščanskim socijalizmom ? Ne, to jih ne briga, kaj so,  oni slišijo samo  sirenski
pomeščika, ki je imel rodbino. Hotel je k njemu, da bode dvorjauil njegovim hčeram, ko se je seznanil Ž njim konjenik, ga še tisti večer brez vsake slabe misli v občni sobani predstavil svojim prijateljem Luknovu in drugim igralcem. Od tega večera je ulan igral, odpotoval ni k znanemu pomeščiku, po-prašal ni več po konjih in ni odšel iz sobe štiri dni.
TCo se je napil čaja, je šel k oknu. Sklenil je iti na sprehod, da prežene nadležne spomine o igri. Oblekel je plašč in šel na ulico. Solnce se je že skrilo za bele hiše z rudečimi strehami in mračilo se je. Bilo je toplo. Na umazane ulice jo padel debel, vlažen sneg. Strašna otožnost se ga je polastila, ko je pomislil, da je prespal dan, ki se je ravno končaval.
— Minoli dan se nikdar ne povrne, si je mislil.
»Uničil sem svojo mladost,« je rekel sam s seboj, če tudi ni zares mislil, da je uničil mladost svojo. To mu še na misel ni prišlo — le tako mu je prišla fraza na jezik.
Kaj bo sedaj delal, je premišljeval. Pri kom bi vzel na posodo in odpotoval.
glas tranca .soli, soli*, vedo, da nune je, kadar v hišo stopi, da se trese pod njem, lepo rejena prikazen. Torej »sol* jih vleče ! Za pobožne, neuke ljudi, katerim pravi nanc, da grešijo sedemkrat v eni minuti, je prava nebeška sol zaželjeno odpuščanje grehov in protekcija nunca v nebesih. Za resnične nesrečnike, ki so zapuščeni, bolehni, ubogi, je sol sladka nada nebeške nagrade, da pa taki tudi radi verujejo v nunčevo protekeijo v nebegih, ko na zemlji nimajo nič več kaj izgubiti, zato mu dajo »glas«, misleč, da vsako reč treba s čim plačati. —Tu sem spada tudi daljša vrsta klerikalcev, namreč ljudje, ki so že končali pozemeljske račune in pričakujoč svoje otožne zadnje ure, radi bi si jih kaj olajšaliin če bi bilo trebar zato tudi hudiču svečo prižgati!
Najhujši te vrste so pa stari grešniki, ki so svojemu bližnjemu veliko škodovali, nimajo pa volje, škodo poravnati, pač pa iščejo pri nuncih za svoj glas lahkega, mogoče celo brezplačnega (?) odpuščenja. Tak človek, katerega so se prej sovaščani sramovali, hodi zdaj z nuncem in sedi ž njim pri kosareu; ali ne teče nanj svetost, kakor iz soda? Saj nune je — Bog ga varuj in sv. Tonh, dosti debel in svet, da za mnogo od njih zadošča. Pozabljena je njegova hudobija, pozabljene solze, katere je iztisnil, podlosti, katere je naredil, da so celo žena in sorodniki deležni te svetosti!
Sedaj smo blizu neke druge človeške napake, katera poveča število klerikalcev. — To je častihlepnost. Mnogo možakov je po vaseh, katerim nune obljubi le stolec podpredsednika katol. društva ali vsaj dostojanstvo vratarja društvene sobe, da gredo preradi za njim — nd, v ogenj gotovo ne, pač pa v gnoj, če "ni drugače! Hitro pozabijo, kar so prej naglašali, kot svoje mnenje (pa ga niso imeli), ko so udrihali po farjih, ker jim blišči od daleč trak dostojanstva. — Ta mora je pač enaka v malem in velikem svetu.
Daljša vrsta so dobičkaželjni, t. j. vsi t mežnarji, ključarji in tesarji ali ki so kaj odvisni od nuncev. Tu je postaviti tudi razne gospode v Gorici, kateri po klerikalnih vodjih nameravajo dobivati dopuste, dobre službe, penzije, odborništva, mandate, oproščenje kriminala itd. — Rep te vrste tvorijo sladki »Slomškarji*. (Slomškaric radi anatomično dokazanih manjših možgan ne omenjamo), katerim sami klerikalci ne zaupajo, češ učitelj in nune, to ni šlo skupaj in ne pojde, ker učitelj pravi otroka: misli, predno govoriš, nune pa: govori za mano na pamet, misliti ne smeš, — torej principijelno nasprotstvo. Cela ta dobičkaželjna vrsta ve, da v tem boju ne gre za načela, samo za osebe, ha, ha, ha, seveda njim Že ne gre za načela, samo da kaj izbarantajo za svoje osebe. Ravno s tem so se izdali. — Da klerikalci pomnožijo njih krdela, bi bilo umestno, da upeljejo svetinje iz repe za svoje člane, in prepričan sem, da pomnožijo s tem odlikovanjem število njih omejenih članov.
Najštevilnejša vrsta pa so oni usmiljenja vredni reveži, ki so se morali uda ti farovškemu terorizmu. Koliko ljudi so prisilili s strahom ne samo pred hudičem in smrtnim grehom (Naj le pošiljejo pozive dr.
Neka gospa je prišla po tratoarju. Kako neumna je ta gospa, je mislil sam pri S8bi, ne da bi vedel zakaj. »Na posodo nimam vzeti pri kom. Uničil sem svojo mladost.« Prišel je k prodajalnicam. Kupec v lisičjem kožuhu je stal pred vrati in ga klical k sebi. »Ko bi ne bil vzdignil osmice, pa bi bil pri igrah.« Stara beračica je kašljala za njim. »Posodi mi nikdo ne.« Neki gospod v medvedjem kožuhu je šil mimu, pst, trgovec stoji na pragu. »Kaj naj storim nenavadnega ? Ali naj se ustrelim. Ne, dolgočasno je! Uničil sem svojo mladost. Oj, kako lepi komati vise tu! Kar sedel bi v voz in, oj, golobči! Domov pojdem. Luknov pride kmalu in igrati začnemo.« Vrnil se je domov in še jedenkratpreštel denar. Ne, ni se zmotil prvikrat. Zopet je manjkalo 2500 rubljev državnih denarjev. »Stavil bodem prvi pot 25, na to 15, 30, 60... ~ 3000. Kupim komate in odpotujem. Uničil sem svojo mladost.« To je vrelo po glavi ulanu, ko je prišel Duknov k njemu.
— Kaj, ali je že dolgo, kar ste vstal/ Mihajlo Vasiljevič? je vprašal Duknov, počasi snemajoč zlate naočnike s suhega nosa in brisoč jih z ru-dečizf/. svilnira robcem.
Turni, jim že osvežimo spomini), pa pred materijalno škodo, s katero jim je nune pretil, naj bo že radi posojila ali hišnega miru, radi izdanja kake tajnosti ali preganjanja koz, ali pa sledečega obrekovanja in psovanja z leče! Škoda samo, da tako strašno orožje ne podvrže nuncu vseh vaščanov, do zadnjega! Če bi bil jaz nune in rabil tako orožje, sleherni berač v vasi bi moral prisegati samo pri mojem imenu!
O tej vrsti s terorizmom prisiljenih ni več kaj povedati, samo, da po mnenju niso klerikalci, treba jih je obžalovati. Takim gre naše sočutje.
Kje so pa uzroki tega položaja? Sami vodje klerikalizma se ne brigajo, kako in kaj njih -privrženci mislijo, oni hočejo imeti v svojih vrstah samo ovce, samo njih glas pri volitvah, torej »molči in glasuj z nami*, ?ee ni treba, zato dobiš .soli". Drugače bi jim slaba predla, če bi se zanašali na prepričanje! Fanatizem, to je moč, kaj jim mar prepričanje ! Pa kako je prav za prav s to »soljo* nuncev? Vse pesek v oči, ker odpuščanje grehov po nuncu ni veljavno, če škode ne poravnaš, ob zadnji uri te ne potolaži videti njegov hladni, okrogli obraz, protekcije v nebesih nimajo, ker tam prežene Kristus vse nepoštene politikone. Že na zemlji gre človeku zmeren užitek, ko je Kristus hvalil onega, ki ni zakopal svojega »talenta*, pač pa ga povečal, da bi tudi na zemlji vžival kaj dobrega. Torej slaba je z nlih »soljo*, samo goriški klerikalni profesorji in »Slomškarji* mogoče kaj poližejo, vsi drugi pa nič.
Iz Ppdmelca. — Dragi čitatelj, gotovo da čitaš več časopisov naših in nasprotnih, pa že dolgo nisi videl imena Podmelec ne za slabo ne za dobro zapisanega, tako da bi lahko mislil: ta vas je izginila s površine naše zemlje. Temu pa ni ta!:ot kajti ako na drobno pogledamo po župniji, dobimo marsikaj zanimivega in posebnega.
Pri nas je ljudstvo sicer prav mirno in po nekaterih vaseh popolnoma nezavedno, obžalujem, ker moram o naših krajih tako pisati, pa kaj hočem, ker vidim, kako se z našim ljudstvom in našim oskrbništvom, in sicer cerkvenim, godi. Nič ne bom lagal, ako rečem, da so ljudje prišiti na črno suknjo g. župnika, kajti kamor se on obrne, tam skaklja cela župnija z vsemi svojimi napredpostav-ljenimi, starešini, ključari, cerkveniki, katerih je pri nas več, in še drugi možje.
Ce pa nekoliko pogledamo nazaj v preteklo desetletje, odkar pri nas vlada gospod župnik Primšar iz Ribnice, vidimo od l.tta do leta, kako slabo napredujemo, in zadnja leta celo nič; stojimo kakor star zid, ki se staro in s časom tudi podira. Ko je g. župnik k nam prišel, so se za marsikaj trudili, popravili smo staro cerkev, napravili nove postaje, sv. križ, pota; vse pa je bilo izvenredno drago, kar je ubogemu kmetu napravilo dosti skrbi, kje denar vzeti, kajti v cerkveni blagajni je bila le navadna tema in palčevina. Potem pa smo vsi skupaj zaspali: g. župnik drema naprej brez vse skrbi, brez vse brige za našo župnijo, iz te popustljivosti da je prišlo dosti žalostnih posledic, katere nam župljanom celo nečast delajo, kakor je namreč cerkvena ura, ki je preteklo že  veliko
—   Ne, ravnokar sem vstal. Izvrstno sem spal.
—  Prišel je nekak huzar, nastanil se je pri Zavaljševskem... niste čul ničesa ?
—  Ne, nisem slišal. A kaj, ni še nikogar?
—  Sli so menda k Prjahinu. Takoj pridejo.
In res so prišli kmalu v sobo: gar-nizijski častnik, ki je vedno spremljal Luknova, neki grški trgovec z grbastim nosom, rujave barve in upalih črnih očij; debel okrogel pomeščik, lastnik žganjarije, ki je igral vse noči in stavil vselej pol rublja na karto. Vsi so želeli hitro začeti igrati. Glavni igralci vendar niso govorili o igri ničesa, zlasti Luknov je pripovedoval nenavadno mirno o tatovih in goljufih v Moskvi.
Treba vedeti, je pravil: —Moskva je stolno mesto — in ponoči hodijo s sekirami, v hudiče našemljeni, strašijo noumno ljudstvo, ropajo trgovce in vse je dobro. Kaj vse policija mirno gleda, to je že čudno.
Ulan je pazljivo poslušal pripovedovanje o hudodelcih, naposled je pa vstal in ukazal dati karte. Debeli pomeščik je rekel prvi:              (Diy« pri<fo.)
let, odkar nam ne daje potrebnega glasu; ne znamo, kaj ji manjka olja ali smole; kjer je bilo nekdaj kazalo, pa tega ne pomnimo vsi, tam vidiš zdaj podobo, katero ti predstavlja francoskega orla, še domačini ne znamo, kaj ta podoba pomeni, kaj pa poreče ptujec, kateri kaj takega po naših deželah Še nikjer videl ni. Hvala lepa za skrb in trud, cerkveno oskrbništvo, katero je nam tudi dostikrat krivo, da moramo pod mizo pogledati, kadar se ptujci z našo župnijo norčujejo.
Pa še nekaj, dragi čitatelj, če imaš voljo poslušati, ker vest mi še nekaj očita, namreč imamo stare in ne samo stare, dvakrat stare cerkvene orgije, če imaš priložnost, stopi na naš kor, pridi blizu orgelj, da boš slišal vse miši, podgane, in muhe, katere vsaka posvoji natnri šumi in ropot dela, organist pa se ti predstavlja, kadar orglja, kakor čevljar, ki išče svoje najmanjše kopito pod klopjo, te in še dragih prikazni bodeš videl, ako enkrat v Podmelec prideš.
Ce pa poslušamo našega gosp. župnika Primšarja, kadar se nam prikaže, to pa je redkokrat sicer celo poletje ne do nedelje pred novim letom, slišimo pa izpod njegovih manjhnih brk samo besede hinavec, mlačnež, liberalec, nekatoličan, zatiratelj sv. vere, to in še drugo se on drzne svojim pametnim in pobožnim ovčicam izpred oltarja metati v obraz. Ko bi hotel g. župnik poslušati, jaz bi mu svetoval, da bi se rajši pobrigal nekoliko več za cerkev in za drugo sv. stvar, kajti zato ste postavljeni ne pa za sovraštvo in prepir sejati po župniji.
Do sedaj smo imeli pred g. župnikom še nekaj mir. Nalogo, delati nemir, je imel le kaplanček, kateri je seve podložen, on mora naloge in ukaze spolnovati; namreč pri zadnjih volitvah je nekatere hiše nadlegoval z vsemi svojimi blagoslovljenimi križi in palicami, volilne može preganjal in lovil iz kraja v kraj; cele 14 dni je mož opravljal to, ne svojo nalogo ampak agentovsko. Le tako naprej, sovraštvo in prepiri že ne propadejo, drugo pa Vas ne briga prav nič I O priliki še spregovorimo.            Domačin.
Domače in razne novice.
flg. naročnike uljudno opozarjamo, da je I. 1902. že pričelo. »Soča* izhaja edino ob naročnini; nima za seboj »tiskovnih sK .-dov*, kakor klerikalna trobila. — Vsem somišljenikom mora biti na srcu ne le obstanek marveč... napredek našega lista, brez katerega bi danes ne bilo v deželi narodno-napredne stranke. Klerikalci bi gospodarili celi deželi po svoji volji. — Edini vir je naročnina. Ali prosimo: več točnosti v plačevanju! Veliko je še dolžnikov. Na te še posebe pošiljamo današnji opomin.
Širite »Primorca". — Danes pošiljamo 2800 iztisov »Primorca* po deželi, ali okroglo 900 vež nego pred dobrim letom. To je sad one peklenske gonje po-litikujočih nuncev in samostanskih k u t a r j e v. Priporočamo se jim še za nekaj reklame!
Rodoljube pa prosimo: Širite »Primorca* v vsako hišo. Gena 1 gld. 60 kr. je pač nizka! Kjer naroče po več iztisov pod enim ovitkom, ceno lahko znižamo. — Ako bi kdo rad dobival ,P.% pa ne zmore cele naročnine sam, naj Vam da, kolikor more, drugo zložite med seboj. (V takih slučajih ceno tudi znižamo.) Spravimo ,P.* na — 4000 iztisov. To bodi naš odgovor na farovške laži in obrekovanja!!
Torej: »Primorec* — hodi v 4000 iz-tisih med ljudstvo! Ti odpreš oči povsod, v sleherni koči!
Zdaj pa, gospodje lažnjivci, le na delo v cerkvah in spovednicah, da dosežemo čim prej — 4000 naročnikov!
Za pevsko In glasbeno društvo v Gorici se je nabralo 15 kron pri fantovski zajčji večerji med padanjem »Fallschirmraket*, vprizorjenih po virtuozu »Cena Torpi-ju". Nadalje je daroval 10 K g. Josip Pavletič iz Mirna, ker se ni mogel udeležili društvenega plesa dne 15. t. m. radi bolezni v družini. Živeli darovalci in posnemovalci!
Mala maskerada mladine goriškega Sokola" ne bo drevi, kakor je bilo zadnjič pomotoma poročano, ampak jutri v n e d e l j o v društveni telovadnici.
Sijajni ples »Slovenskega bralnega in podpornega društva* v Gorici se bode vršil v soboto dne 1. febr. in ne2.febr., kakor je bilo zadnjič vsled tiskovne pomote naznanjeno. Vršil se bode v dvorani »Slov. Či-
talnice* ob 8. uri zvečer. Z razpošiljanjem vabil se prične te dni. Kdor bi pomotoma vabila ne prejel, oziroma ako želi vpeljati kakega gosta, naj se oglasi v društveni pisarni v Marzinijevi hiši ali v »Goriški Tiskarni" A. Gabršček. Z ozirom, da je čisti dobiček namenjen društveni bolniški blagajni, ter z ozirom, da je ta ples prvi po tolikih letih, pričakuje odbor mnogobrojne udeležbe in podpore   posebno  od  strani  rodoljubov  z
2 velika popularna flzlkalična eksperimentalna večera. — Pri Dreherju (hotel Central) bosta v četrtek 23. t. m. in petek 24. t. m. eksperimentalna večera, katera priredi G. Dahne.
Vspored vedno jako zanimiv. Vstopnice prodaja Wokulat v Ozki ulici št. 4. Cercle-sedeži za oba večera a 4 K, vstopnice za 3 osobe 10 K, za 4 osobe 12 K, drugi sedeži 3 K. En večer 3 K, oziroma 2 K. Stojišča za dijake 1 K 50 vin.; en večer 1 K.
Vesti s Krasa. — Pišejo nam: Dne 5. t. m. so se igrali po navadi otroci na cesti v Vi ž o vi j a h. To je razkačilo klerikalnega »roganista" A. Schutca (Šuca) tako, da priteče med nje ter vjame nekega 12-letnega dečka Colija, mu nategne uha, da se mu kri polije; konečno ga butne ob tla, ter ga suva in mikasti, dokler niso prišli drugi ljudje, ter mu vzamejo žrtvo iz klerikalnih krempljev. Otrok je dobil hude rane, in se zdravi sedaj v tržaški bolnišnici. Oče je napravil ovadbo. Klerikalci so imenitni v pobojih, kaj ne?
Dne 13. t. m. odšel je zjutraj gospodar Pa cal in iz Cerovelj s svojim »prismuknjenim" hlapcem kopat v vinograd. Ob 12. uri prinese žena kosilo, a tam je bil le hlapec. Ko vpraša žena »Kje je gospodar?*, odgo« vori hlapec: „Ga ni bilo tu I* Ona odide domu, ter si misli, češ dela na drugem kraji. Bila je brez skrbi do večera. Hlapec je izginil še isti dan. Poizvedovali so cele tri dni, in iskali, a zaman. Šele robota iz cele županije ga je dobila dne 15. t. m. zakopanega z razbito črepinjo v istem vinogradu, kjer je kopal hlapec. Pobojnik pač mora biti hlapec. Pacalin bil je oče malopridnega sina, ki je obsojen na 20 let ječe, ker je izvršil tudi umor,
V mavhinjski občini razsaja huda bolezen »robadi". Obolelo je večina otrok od 9—12 leta, šolski pouk je prenehal.
Kdo Je maSčevalen? — Nekdo v Cerknem se je bil izrazil nekam nepovoljno o posojilnici v Šebreljah in Cerknem. Rekel je tako nekako, da ni ena ne druga ni prav »grišna*, in da nekdo, ki ima v šebreljski naloženih 300 gld., je bil trikrat tam, pa mu niso imeli kaj dati. Maščevanja željni cerkljanski župan Cimala na te besede ni imel nujnišega posla nego iti tožit, in dotični mož je bil obsojen na 48 K globe. Tudi poravnati so se hoteli ž njim pri obravnavi, tako, da bi mu bili sestavili izjavo, katero bi bila priobčila »Norica" in »Prismojenec* ter jo fruktificlrala po svoje z bombastičnimi besedami, čeprav vedo, kako stoje »akcije* pri teh dveh klerikalnih posojilnicah. Mož pa je bil toliko pameten, da ni šel na limanice »poravnanja", da bi z njegovim poštenim imenom sleparili javnost po »Norici* in »Pri-smojencu". Rekel je za cerkljanske*razmere jako značilne besede: »S takimi možmi se ne »glinam*!
Kako je »gvišna* cerkljanska posojilnica, je povedal »Narod* in zadnjič Cerkljani v »Soči*. S šebreljsko pa smo sebavili takrat, ko je deval v vred velik nered župnik Ko-košar, predno se je selil v Gorico, ter študiral iz raznih »tek*, kakoršne rabijo šolarji, ki pa so služile za hranilne knjižice, stanje posojilnice.
Oni mož v Cerknem je bil sicer obsojen, ker za take vrste obsodbo se dobi hitro utemeljevanje, ali ".? ^gvišnost* se more staviti še vedno vprašanje. Kako je »gvišno* klerikalno gospodarstvo v deželi na sploh, boste čitaii pa v člankih v »Soči*...,
Cimala in »compagnia bella", katero je okužil Klavžar, da bolj ni mogoče, je torej nastopala maščevalno, ali pojmijo naj gospodje, da prav v Cerknem se bo še marsikaj maščevalo!
Iz Pevme nam piše več volilcev, da želijo imeti volitve v občinski zastop čim preje tim bolje. Izrekajo tudi nado, da se posreči v novo starašinstvo spraviti bolj delavne, skrbne in razumne može, kakor so sedaj nekateri med njimi. — Le na delo!
»Primorski List" In .Alojzijevlšče".
— Kar smo pisali o  »Alojzijevišču*  in  o
bratu Fridolinu, je vse resnica. ,Prim. List« l piSe, da smo  »napadli«   »Alojzijevišče«,  ne. upa si pa oporekati našim trditvam, kar do- I kazuje, da so resnične. Pravi le, da bi bilo j obžalovanja vredno, ako bi bilo res to, kar I piše »Soča«, da pa ne morejo preiskovati, I ker je brat Fridolin že poldrugo leto proč iz j Gorice.... hočejo pa o tem  sporočiti na- j tanko  redovnim predstojnikom.... Hm, to J bi bili morali storiti že zdavnaj, ker so ve- j deli, kaj uganja brat Fridolin. Znanih stvarij I ni treba  šele  preiskovati; so jih imeli že I zdavnaj naznaniti, ako so vodstvu drugi Šolski I bratje, ki so vedeli za Fridolinove svinjarije, kaj o tem sporočili!! Kaj so'Ie"tooleali-?-! Kaj vodstvo ni vedelo, kaj  se godi v zavodu ? — To so lepe reči,  o^ katerih  seveda ne   bomo  Se! molčali.
S Ceste na Vipavskem smo dobili dopis, v katerem se poroča, da je v nedeljo v Šv. Križu ropotal neki pater nad liberalne časnike, ter priraerjaval morilca pri Vrtovčah ! tistim zločincem, ki čitajo liberalne časnike, in da jih je čital tudi morilec, zato pa da je prišel do tega. — Ti patri vedno udrihajo le po liberalnih časnikih, ne gledajo pa na primer, kakšen je njihov sosed, ki je vodja klerikalcev, pa je tako zabredel, da se bo moral v kratkem radi nekega pregreška pred sodnijo zagovarjati. Kot soseda bi ga lahko spravili na pravo pot.
Takih in jednakih pritožeb prihaja nam vedno več. Vse kažejo, da naša politikujoča duhovščina je pozabila na nauk Kristusov. Mi svetujemo vsem pametnim in razsodnim možem in ženam, da gredo iz cerkve vselej, kadar začne nune s politiko, namesto da bi oznanjal besedo božjo. Nikdo ni obvezan, poslušati nunčevo politiko v cerkvi, ker s tem se skruni sveti kraj. Zato ven iz cerkve, kakor prične nune pridigati o politiki. Boste videli, da na ta način se kmalu odvadijo zabavljati in obrekovati ter lagati v cerkvi! Možje in žene, Je nevstrašeno ven iz cerkve v takih slučajih! Praznim stenam in lesenim svetnikom naj pridigajo o politiki, živim ljudem pa se mora razlagati v cerkvi beseda božja in nič drugega!
Z Vltoveljnad Šempasom: »Sprejmi, draga  »S o č a«, Še to lepo novico  o  najnovejšem velikem   katoličanu Antona Marin-čiču. Ko Vitoveljci ne gredo k maši, se zbirajo pod nekim starim »štaejonom«; Marinčič I moli naprej, seveda strašno pobožno.   Grdi j jeziki pravijo, da ta »štaejon* še blagoslovljen I ni.   —•  Joj,  kako se angelci veselijo Marin- I čičeve pobožnosti!«                                         J
I              Ne smešite se z Italijanščino. — G.
A. Kovač  z Nabrežine nam je poslal na j I     pogled  neko  pismo društva  pekovskih po- i I     močnikov v — strašni italijanščini. Ako je to j i    pismo zagrešil kak Slovenec,  bi bilo jako I &    obžalovati. Pišite slovenski, ne smešite se!     j Iz okolice Kobarida.   —   ,Ker so Caheja zapodili iz deželnega zbora, bodo nove volitve na Tolminskem. Kaplan kobariški že leta po okolici. Mladič torej prav hoče, da se i    bavimo ž njim. Je sicer »lušten* gospod 1 Na neki »ohceti« se ga je tako navlekel, da mu je »prišlo strašno slabo«. Hitro so mu naredilo »črno kafe", ali on je zarenčal:   »Kaj I     eno, tri je treba*. In nalili so mu tri čase, I,    ki so se zlile v požegnano truplo.   Pozno je j ^    krevsal domov. — Gospod kaplan: Pome- i tajte pred svojim pragom, naprednjake pa pustite na miru, so boljši od vas! Zdravi za danes !«
Iz  Branlce  nam je  poslal neki   Fr. Štemberger, ki se je podpisal za predsednika cerkvenega skladovnega odbora, dopis, v katerem zahteva na podlagi § 19. tisk. zakona, da bi sprejeli  neki   »popravek«,   s katerim hoče lepšali že tako dosti  lepa očea Marka l     Valesa v Branici. »Popravek« mu je popravil |     Vales sam, ki pa o § 19. toliko ve, kolikor I    podpisani Štemberger, ker drugače bi se mož I    ne smešil z zahtevanjem tam, kjer nima nič I    zahtevati. Tudi pečat skladovnega odbora je I    pritisnil Fr. Štemberger na pismo, ali ta pečat %    in zahtevanje   po  §  19. nam  vendar tako malo imponirata,  da kljubu njima Šteniber-gerju ne vstrežemo.
Kar se tiče stroškov za okliče, naj bi hil Vales našo notico poprej natančno pre-Čital, predno gre odgovarjati..,,... štemberger
i hvali kurata Valesa, dobrotljivega in požrtvovalnega gospoda, ter ne dopušča, da bi se ga sumničilo, ker vsi pošteni Braničani so ž njim zadovoljni in so mu hvaležni za nauke, katere jim daje v cerkvi. N6, ljudem s tako hvaležnostjo ni več pomagati, kurat Vales je
pa daleč prišel,  ko  si sestavlja sam slavo- ] speve, katere da  potem prepisati.   Lastna hvala se pod mizo  valja.   Na tak način se nikdo ne opere, marveč le še bolj omaže, kar že ni tako dosti omazan.  G. Marko, na na- I pačni poti ste! Boljše bo za Vas, ako poslu- I sate protiglasove, »predsednikovi« malo izdajo.
Kaj pravijo »kavči«? — »Slovenec«, ».ta, glavni „ .kavec«; vseh .kavcev«. je blagovolil v kotičku za liberalce reči,' da bo »Soča« | še dalje lagala tudi v tekočem letu. Ko bi rekel kaj takega kak dostojen list, bi bili reagirali, ali »Slovenec* sme reči, kar hoče. List, ki ima že polno obsodeb radi laži, obrekovanja in častikraje, nam prav nič ne im-ponuje, kakor ne njegov trabant, smrdljivi »Dihur*. Tak list ne more žaliti nikogar, kakor pravi o Wolfu Seidl, zato naj si dr. j j Lampek nikar ne domišljuje,  da nas morda i
»karnifla* s svojimi bedastočami.------------
I Ako bi »Soča* lagala, bi jo hitro  zgrabili i nunci.  Ker pa govori resnico,  in  kadar je treba doprinesti dokaz resnice, stori to tako, kakor v aferi Klavžarjevi ali proti pijanemu ponikovskemu uuncu  Kodromacu,   stoji  tu Čista in nikdo jej  ne more blizu.   Da piše j »Soča« resnico, vedo dobro tudi oblasti. — Laž je le v taborju klerikalcev doma. Le žal, da navadno trp| tisti,   ki govori   resnico, I nedolžen in čist pa je največkrat  lažnjivec! Dr. Drejc piše o krokarskeru  pevskem I in glasbenem društvu. N6, društvo šteje čile I in vešče pevce,  kateri pojo kot rajske ptice, J da jih je veselje poslušati. Krokarjev ni med I njimi. Ako bi pa pristopila dr. Drejc in Pepe j k društvu, potem bi pa že bilo društvo kro-I karsko, ker njiju glasova sta še za nekaj not slabša od glasa krokarja. Toliko, da se raz-I umetno glede krokanja! j           »Prismojenec* pravi, da  naša akade-
1 mična mladina v Gorici je večinoma v na-I prednem taboru. Kje pa hoče biti, ako ne I tu ? Ali naj se morda vpišejo v tretji red ter čepe kakor stare ženice po cerkvah in za sapečko.n? Kdor je ustvarjen za življenje, mora v življenje. Pravi, da voditelji napredne rabijo te mladeniče za hlapčke pri veselicah, zabavnih večerih, »krokčih* in plesih. Jako fino povedano! Samo res ni, ker »Prismo-jenec" nima več sposobnosti, zapisati en stavek brez laži! Tu ne bomo razlagali dr. Drejcu, kako in kaj stoji s temi rečmi, marveč vabimo ga, naj pride v to družbo, da se malce poveseli, pozabava, da malce ,po-krokca" in popleše; bo videl, kako je »fletno«, I zlasti sedaj predpustom. Le seznani naj se s »hlapčki«, potem mogoče še on postane »fest fant* ter se ne bo držal tako neusmiljeno kislo, kakor bi samo jesih pil.                |
Dr. Drejc ima to r osebno  lastnost, da mora v vsaki številki .Prismojenca« govoriti
0  pivcih. V zadnji štev. govori o »znanih pivcih* pevskega in glasbenega društva, prav kakor da ne bi smel nikdo drugi, nego samo klerikalci, popiti kozarec vina. Med klerikalci, tudi v Gorici, poznamo notorične »pivce«, ne da bi jim radi tega kaj očitali. So pa tudi med njimi skriti pivci, ki ga lepo doma srkajo. In tako lepo doma ga srka tudi dr. Drejc. Kadar so razgreti možgani in duša navdušena,  pa se vsede ter napiše notico o
I »pivcih*. Rečem ti, da mi ne porečeš!
Ker že govorimo o pivcih na katoliški I podlagi pod geslom; Vse za vero, dom, cesarja!,   moramo   seveda pribiti to,  da jim t prednačijo duhovne posode, katere razpolagajo s takimi obsegi in votlinami, da so največji sodi v Bolaffijevi kleti ničla proti njim. »Kavči« pravijo, da je bil brat Fridolin navaden kuhar. Že prav. Kuhal je, ali ne vedno. Včasih je odložil kuhalnico, in takrat I je uganjal svinjarije, pri katerih ni rabil ku-j halnice. Neki porednež v mestu je zložil celo I pesem o tem Fridolinu, ki pričenja  tako-le: J »Ein frommer Knecht war  Fridolin...."   on J sicer  ni   prodajal   svinj,   a bil je vendarle I svinjar, da  ni mu bil kdo kmalu par. — J (Dalje pride.) I            Vojak ranil delavca ? — Govori se,
1  da je neki vojak tukajšnjega 47. pešpolka I ranil grede iz Ločnika s plesa proti Podgori j delavca Antona Medveščeka z bajonetom v I stran tako, da dolgo ne bo mogel delati. Kako I je prišlo do tega, še ni dognano. Vojak je I bil v družbi nekega sovojaka in oba sta bila I baje pijana.
I           Davlea se je pokazala v Gor, Tribuši.
j V 20 dneh je zbolelo okoli 12 oseb, 4 so j umrli, 7 jih leži v veliki nevarnosti med živ-I Ijenjera in smrtjo. Šolo so seveda zaprli. I Tribuša je drugače jako zdrav kraj in že več 1 let niso videli zdravnika v selu.
Listnica. — Nekaj dopisov smo mo- ] r.ali   odložiti   za   prihodnji   teden.  Prosimo torej gg. dopisnike malo potrpljenja!
Zahvala. — Prošli četrtek se je vršil v Dreherjevi dvorani naš veliki ples. Na podlagi došlih nam poročil smo bili prepričamo živem zanimanju, katero je vladalo za ta ples in z vso opravičenostjo smo pričakovali lepe udeležbe. In naše pričakovjmje. je.bilo tudi opravičeno. S ponosom trdimo, da je bil naš ples impozanten sestanek goriških rodoljubov, ki so prihiteli z rodbinami in radodarno položili svoj obolus za prospeh »pevskega in glasbenega društva*.
Zahvaljujemo  torej v  prvi  vrsti  Vas, častite dame in ljubke gospodične, ki ste dokazale ž mnogobrbjho udeležbo, iz mesta. in tudi z dežele, da umete važnost in pomen slovenske pesmi v naši Gorici. Zahvaljujemo nadalje  Vas, gospodje in  možje slovenski, i ki ste jednako damam  iz  mesta in tudi z dežele prihiteli k nam ter pomagali na  ta način  povečati vspeh našega plesa.   Srčno hvalo konečno onim, ki so z izdatnimi pre-plačili pripomogli  večeru tudi do  izdatnega gmotnega vspeha.   —   Prvi naš poskus na tem polju je uspel sijajno; svojo pot imamo začrtano  jasno pred seboj, naprej  torej za procvit in zmago slovenske pesmi. V Gorici, dne 18, prosinca 1902, Ženski in moški zbor I »Pevskega in  glasbenega društva* v Gorici.
Razgled po svetu.
Wolf je torej i/.voljen zopet državnim poslancem. Sedaj ugibajo, ali bo Wolf osamljen aH se morda celo združi zopet s Scho-nererjem. V Hebu je bilo zborovanje vse-nemških zaupnikov, ki so sklenili, popolnoma ločiti se od Wolfa. Nekateri praški listi pa sodijo, da morda le se povrne Wolf počasi v vsenemško zvezo, ker po zadnjih dogodkih pač ne bo več »nevaren* Schflnererju,
V Trstu imajo sedaj pruskega princa Adalbcrta, ki je priplul v tržaško pristanišče z ladijo »Gliarlotte«, na kateri je moštva 514 in 14 kanonov. Princ je tretji sin nemškega cesarja, mlad, lep mladenič. Njemu na čast so priredili bankete, razsvetljavo itd. Poselili so ga namestnik in drugi visoki dostojanstveniki.
Grozen zločin. — V Trstu je umoril v četrtek 27-letni  Toni. Martucci,  laški podanik,  krošnjar s kravatami,   svojo ljubico 17-letno Ofelijo Komar v njenem stanovanju. — Martucci je bil član neke operetne družue, in je kot tak  prišel v Trst, kjer se je seznanil z Ofelijo.   Nato  pa je pustil družbo, ko je odšla iz Trsta, ter hotel živeti na troške ugledne Komarjeve  družine.   Službe ni imel ! nobene, slednjič se je lotil prodajati kravate, 1 kar seveda je neslo  le mali zaslužek.   Mati I Ofelijina je odganjala ljubimca,  ali slednjič I je ta zahteval od nje posojilo, da otvori malo I prodajalnico.   Ker mu mati ni vstregla, je I kupil nož,  s katerim je šel v stanovanje h Komarjevim ter tam zabodel  svojo ljubico, ki končno  omenjeno,  se  mu tudi ni hotela udati, marveč je varovala svoje devištvo. — I Morilec je bežal na laški  konzulat, kjer pa i so ga izročili sodniji.
Slovenec aretiran kot anarhist. — NaSelniški urad v Novem Yorku je dobil ob-I vestilo, da pride iz Evrope »nevaren anarhist* j tja in se je vsled te ovadbe polastil dne 29. decembra v Novi York došlega Slovenca Ro- I berta Brešarja, ki je služil pri grofici Thurn j na njeni grajščini blizu Novega mesta. Brzojavne  poizvedbe so dokazale,  da je Brešar, ki je  pri  prihodu v Novi  York  imel le še nekaj grošev denarja, pač radikalen socijalist, I ne  anarhist,   a izpuste ga šele potem, ko i dokaže, da ne bo splošnosti nadležen.
Velika nesreča v Mosta. — 14. t. m. se je dogodi.a v jamah Mosta na Češkem I grozna nesreča. Podrla sta se dva postranska I rova in vsled tega je pritekla cela reka vode j k vrhu, tako da je nastal v jami vodni j steber, visok najmanj 25 metrov. 6 delavcev I se je rešilo, 43 ljudij pa pogrešajo. Morda I so se rešili v višje dele rova, toda do njih j ne more nihče, ker je voda previsoka. Skoraj j gotovo pa so se vsi utonili, ker je voda prihitela z veliko naglico. I          V Mostu pri katastrofi v premogokopu
je ponesrečilo 44 premogarjev. Izmed teh je bilo 31 oženjenih in zapustili so 84 otrok, katerih ni nobeden 14 let star.
Nov stroj  za izdelovanje  votlega
stekla so  iznašali v Ameriki. Trije  delavci
I izdelajo pri tem stroju v desetih urah  3000
čaš. S tem se prihrani ogromen del produkcijskih stroškov. V družbi, ki bi bila osnovana na socijalistični podlagi, bi pomenil tak tehnični izum pravi triumf človeštva; v današnji družbi bodo imeli nekateri posamezniki od tega ogromen profit, masa delavcev pa samo novo bedo, ker bode manj dela, torej tudi manj kruha.
Zadnje vesti. — V Berolinu je brezposelnih ljudij okoli 7500, s takimi, ki imajo delo le v gotovih letnih čssih, naraste to število na 17.100. — V Italiji pretijo stavkati železniški uslužbenci, ako se jim ne povišajo plače. Stavkujočih bi bilo okoli 100.000; zahtevano povišanje bi znašalo 16 mil. na leto. -^Novim vojaškim poveljnikom za Dalmacijo bo imenovan baje feldmaršallajtnant Karol Horseekv pl. Hornthal.
Vojna v južni Afriki. — V četrtek se je zbral angleški  parlament, katerega je
I otvoril kralj Edvard s pompom, dasi mora dvorno žalovanje po kraljici Viktoriji trajati še šest dnij. Otvoritev parlamenta se vrši letos sploh 3 tedne prezgodaj, ali ker finančni minister rabi za vojno zopet denar, se je vladi mudilo. Lani v avgustu je mislilo ministerstvo, da bo letos vojne že konec, ko se snide parlament iznova. A zgodilo se je narobe. Parlament se snide, konca vojne še ni videti. Zakladni kancelar HicksBeach potrebuje zopet velikega kredita, dasi j« spočetka vojne izjavil, da bo veljala vojna k večjemu 250 miljonov kron. Angleiki statistik Giffen je dognal, da je veljala vojna doslej že 1750 milijonov kron, torej vsak teden 37*5 mil. K, vsak dan 5*34 mil. K, vsako uro 222.000 K, vsako minuto 3700 K, vsako sekundo 61 K. — H. t, m. je polkovnik Winz presenetil blizu Ermeta bursko taborišče in ujel 42 Burov. Poveljnik Oppermann je v boju
I s polkovnikom Plumerjem padel. Iz Johannea-
I burga poroča Kitchener, da je v shodnjom Transvaalu 500 Burov, ki so imeti pri Ovem-wacht s Plumerjem boj. V zahodnjem Trans-waalu stoji večina Burov zahodno Ruston-berga, v Oranju pa je središče Burov ob Reki Vilge in južno Betlehema. V Kaplandlji
I je še več burskih oddelkov.
Narodno gospodarstvo.
lladuii obrestij hranilnih vlog.
(NaSim posojilni&rjeta v provdarelc.) (Konec) Uradnik  gre  takoj  po   sklepu  knjig, torej že začetkom novega leta, kont za kontom, se ne ozira na nikake spremembe v tekočem letu, marveč izračuna od novoletnega salda za celo leto, ali pa Če se vrši kapitalizovanje obrestij poluletno, za pol leta obresti ter se te predpiše na dotičnem kontu. Pri vsaki novi hranilni vlogi na istem kontu se izračunajo obresti za vloženo svoto do -31. decembra (30. junija) takoj pri vknjižbi vloge, njih svota pa se zapiše pod  prejšnjo svoto obrestij kot prirastek.  Če se  hranilna vloga na tem kontu dvigne, je način vknjižbe isti, samo z razliko, da se iznos obrestij, računan ravnotako do dne zaključka (31. december ali  30.  junij)   smatra   kot  odpad obrestij in se torej  odbije od prejšne svote. Sploh je priporočljivo, da se pri vsaki pre-membi   na  kontu  ne  računa  samo  saldo obrestij, ampak s svinčnikom tudi saldo kapitala. Ako je knjigovodja posojilni cp gotov delavec, je v slučaju, da je saldo  obrestij   in  kapitala celo leto računal sproti,  z zadnjo vknjižbo dne 30. junija ali pa 31.' decembra tudi končano že vse računanje obrestij. In tudi, če saldo kapitala med letom ni sproti računal, mu pre-| ostaje koncem leta vendar samo  poštevanje odnosno odštevanje par zneskov, kar gotovo ne provzroca nikakega truda, kajti upoštevati ima le one konte, na katerih so  se med letom izvršile kake premembe; (pri vseh nespremenjenih kontih stoje obresti itak že od po-četka tekočega leta zabeležene v knjigi. Da pa k računu vkupnega salda koncem leta ni potrebno napravljati šele takrat izpis iz knjig hranilnih vlog, je knjigovodja, ki upelje goraj I opisani način  računa obrestij, brezpogojno I primoran pričetkom leta izpisati vse salde in I odpisati istim ob vsakem mesečnem zaključku I obresti in tako dognati vsak mesec vkupni I saldo.  Z   zadnjim zaključkom v decembru I (juniju) je tudi cel akt končan, namreč cel j iznos obrestij znan. Naravno se stavi pri upo-I rabi te  metode  predpogoj,  da  posojilnica I obrestno mero za hranilne vloge tekom leta I ne izpremeni, kar se itak zgodi jako redko. I          Kdor si hoče torej koncem leta prihra-
I niti sitno delo in upeljati moderno in v I mnogih nemških posojilnicah že upeljano re-J formo, ta naj da staremu računu obrestij I slovo in naj adoptira goraj navedeno; ob-I žaloval tega gotovo ne bode.          V.... k.
Antonfla Murko
išče službo za svetlo likanje (Glanzbig-
lerei) ali sobarice.  — Naslov njen je:
Tržaška cesta štev. 3.
Vabilo
na I. redni občni zbor mizarske zadruge v Gorici, regislrovane zadruge z omejenim jamstvom, ki se bo vršil v nedeljo dn6 26. januvarja ob tO. uri zjutraj v prostorih »Goriške Čitalnice".
Dnevni ped:
Poročilo načelstva. —Poročilo nadzorstva.— Razdelitev zgube in dobička. Volitev načelstva in nadzorstva. Predlogi.
Razpis siužbe.
Služba občinskega tajnika v Volčah je razpisana vsled starašinstvenega sklepa z clne 31. dee. 190t, štev. 931. Letni zaslužek je 4G0 kron. Prosilci naj se oglasijo pri županstvu v Volčah do 15. marca 1902.
Županstvo v Volčah.
Renomirana eksportna hiša  dalalnih | Budimpešti ter s specijalno ogersko
prešičjo mastjo in slanino
išče v večjih  mestih Avstro - Ogerskih  dežel   dobro vpeljane
AGENTURNE   TVRDKE
katere bi prevzele zastopstvo. Gospodje, kateri zastopajo mline, imajo prednost. Ponudbe naj se pošiljajo na naslov: ,,Schwei-«afatt-Exftort" Rudolf Mesa« — Budimpešta.
r^arol PraščiK,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmance, torte i. t. d.
Priporoča  se slavnemu  občinstvu   za
mnogobrojna  naroČila  ter obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenah.
Na dež jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetnjo Na lvovski razstavi s prvo ceno — srebrno svetiinjo
Tovarna vzornih telovadnih priprav JOS. YINDYŠ-A,
v Pragi na Smlhovu
(Praha-Smichov) Vinohradska ulice -fislo 8t6. se priporoča
k popolnemu uzornemu prirejevanju
sokolskili in šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago mnogo prlporoču-jočih spričal domačih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cene zeld zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.:
Jfavadne priprave so vedno v zalogu
Ceniki, proratuni in načrti za popolne telo vadnice pošilja na zahtevo "brezplačno in poštnine prosto.                                                                    —8
Poprave Izvršuje po najnižjih cenah.
Anton Pečenko
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodili od nfi litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cana zonama. Postrežba poilana
pisalni sfroj   „ IDE A L
Vzbuja senzacijo. Jasna pisava od prve do zadnje črke. Stroj je jako trpežen. Na močnem ministerjal-nem papirju izdela 4—6 iztisov, na kon-ceptnem papirju 8—10, na tanjkeni papirju 12—16. Najvišje priznanje ter prva zmaga amerikanske konkurence. — Zlata svetinja; Berlin (maj 1901.)
Clavno zastopstvo za Avstro-Dgersko:
&
Dunaj 111.3. Heumarkt 9.
Iščejo se zastopniki za deželo.
Zasilna znamka: SIDRO.
LINIMENT. CAPSICICOMPOS.
Iz RlcMerJave lekarne v Pragi pripoznano kot Izvrstno bol nblažujoče mazilo; za ceno SO h, kron 1*40 in 2 kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orif. steklenicah z našo zaščitno znamko s ..SIDROM« namreč, iz RICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko.
Rictiterjeva lekarna „pri zlatem levu" ^
v PRAGI.                       W-
Elizabethgasse Št. 6.
Redilni prašek za živino
se dobi v m I rod 11 iti el  pri
A. JERBTIČ-U
v Gorici — Tržna ulica (poslopje okr. sodišča.)
					73	. Dunaj-Trst in obratno.							
Brzovlak		PoStni vlak Čas odhoda		ij	Osebni   1 vlak     j		Postaje	1   Brzovlak		PoStni vlak	Me-šanec	Osebni	
Čas odhoda								1 Čas odhoda		Čas odhoda		vlak	
8151	8-15	rio! 8401		5*50	w*     1		odh. Dunaj   .   .   .dob.	1 9151 8-501 6-37 j 6-20]		7-07! 4--	1 —	7-45	
11-0«	11-04	5-09   |*30|		604			m Murzzuschlag .   .     A ¦ Gradec..... i  Maribor.....1			2-341(12-30	9*13	3-52	
1-26	1-05	9-08	5'38|	1055				4-31	• 4-ao	9-35 i 807	fi-10		
2-48	%m	11*48	f 8-	235	5*24			3*11	! 2-56	7-40|i 5*27	12*56	9-40	
4-13	3-45	t-m	10-08	5'55	724		Celje......	1*33	1-29	5-21 i 2'50	1 9*42	7-39	
—	3-58	20»	10-22	fi*U|	7.37		Laški trg    ....	—	: 1*16	5-02! 2*28	1 9*17	7*15	
—	—	2*14	10-32	6-281	7-47		j  Rimske toplice    .   . j	—	!   —	4-51 j 2*17	9*02	7.05	
4-4<	4-5J3	§•54	1107	703	7-59		1  Zidani most    ... 1	1 —	112-57	4-40   2'05	8-46	fi-55	
—	—	3'05	11-18	719	810			i   —	;   —	4-16   1-39	8*S0	6-41	
—	4-38	313	11-26	7-30	818			1   —	i 12-23	407 i 1*31	8*09	6-33	
—	4-44	3*91	H-34	7*42	8.25		j Zagorje ...       .	—	(12-17	3-591 1*33	7'59	6-26	
—	—	333	11-46	80|	«•37		j  Sava  ......	i —		3-46   1*11	TW	6-14	
—	501	344	H-56	8.16	8-47		Litija......	—	m-—	3-36] 1*01	7*28	6-05	
__	—	5*55	12-07	832	8.57		J  Kresnice.....1	—	1   —	3-25112*50	7-14	5'55	
—	,  —	408 12-20		8*58	909		1  Laze  ....   *   .1	—	—	3-1212*37	6*57	5-43	
—	—	4-18	12-30	9*15	9-191		•j Zalog......•	—	1   ---	3-02 12-27	f>*39	5-331	
5-53	5-33	4-31	12-43	9*35	9*30 <		8-}«j»«i...|S:	11-51	ill-29	2-50 12*15	6R3	5-221	
5-58	5-38	4T>4	1^-58	1030	! 7*43j			|ll-4<>	111-23	2-35 11*20	6*01	'8-55	
—	—	5*29	1.32	11*30	1       ! 8-20		m Borovnica   .   .   . .. ^ T Planina.....	|  —	i   —	2-06)10-49	5*09	|8-22	
6-52	6-321	6-IG2T2		12-45	-     1 9-			I  —	[10-39	1-43 10-23	4*27	17-51	
—	—	6*§7| §29		115	! 917			i  —	i   „,.	1-30 10-10	4*05	17-38	
—	6-52	640   r41		1-42	i 93-		Rakek.....f	_•	10-22	1-21   9*59	3-47	17-26	
Trn	7-m	701 J 301		2*21	i 9-53		1 Postojina    .   .   .   .•	10-32	11009	1.04, 9-40	3*15	!7-07	
—	—	712! 312		237	¦ 10-07		1 Prestranek ....	I  —	I  __	12*501 9-25	2*51	'6-54	
7-50[ 7-331		810   333		3-20	10-20J		1  Št. Peter     ...   .a	110-15	| 9-52	12*40   9-14	2*35	6-42	
—	— 1	8-26   349		3*52			ˇ Gor. Ležeče    .   .   .T	_	.•  —	12-17: 8*47	1*51		
824	801	9—   4*09		4*35				9-38	1 9-18	11*56) 816	1*09		
88«	8-13	9*13   4*22		5*—				0-18	9-~	11-35! 7 59	12-33		
__	— i	9-24   4*33		819			¦ Opčine   .   .       .   . I	_		11-20   7-44	12-02		
—  J  — 1		9-31 , 440		5-33			Prosek   .....¦	1  —		11-09' 7-83	11-43		
918   8-38|		9-57   506		610	1       ¦         1		-f Nabrežina  ...    . |	[ 8-50	8-32	10-51 1 7-15	11-09		
9-40	9—|	10-25	5-35	6-56	r		doh. Trst    ... odb.	| 815	1 8- -	9-55   6--	9'45|		
64. Trst (sv. Andrej) - Pulj in obratno.
j Iti    Osebni vlaki j 174   112 ! 11*1 1-16
;6-30 8-46
1 —   9*061
7-26! o*U
802  9-26
8-28  s-38;
-I 9-48
: 959
— 1017
i —10*28
iMt. 10*40
Bi  10*56
viakr 11*11
6-35 11-21
6-4011*26
6-51 11-3S
7'12 11-38
731 1213
,73712-lS
,7-44 1224
7*49 12*29
8-03.'12*42
811 12*48:
'8-25! 1-—
Sr.lnsib. 1-1/
4-m 7-45 4-50 — 4-54; 8-07 5*09; 8-21 521 8-32 5'3C — 5-45' — 0*041 6*1! 6*21 6'42j 7-712 7181
1   fi22;
Postaj
odh. Trst.-sv. Andrej . O     Ricmanje p.   .   .
Boršt ..... •f Draga..... doh. Herpelje-Kozina . odh. Herpelje-Kozina . *¦*     Podgorje     .   .   ,
Rakitovič     .   ,   .
Buzet .....
Roč.....
Lupoglava    .   .   .
Borut p.      ...
Gerovlje  ....
Novaki p.    .   .   ,
Pazin .   .   % .   .
Sv. Peter „u Šumi"
Kanfanar ....
Smoljani p. .   .   .
Sv. Vincenc p.
Zabronič p.     .   .
Vodnjan ,   .   .   .
Galezan p.  .   .   .
.       Pulj.....
doh,   Pujj-luka     .   .   .
1
odh.
Oiel/ni! MeSiinec
TiaTi - Pire
9'35 i 9*16: 9*12 i 8*58 8*46 834
j 1038 1013 i 952
1 6*20 6-13
Osebni Tlaki |Bris»l,
6*41 6*371
6'24! 6*12 5*591
5*40 j 5*26 5*10 4*59 4*44 4*22 4*13 4*02 3*53 3*31 i 3'09 I 3*03! 2*55! 2*48 j
2-20 i
Anton Potafzky v Gorici.
Na sredi RftStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje fcupovališče nimberikega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje.
Svctinjicc. — Rožni venci. — Masne knjižice.
ffišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroanjarje, prodajalce po sejmih in trgih
U&& 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka
Ali ste gluh?
Vsaka gluhota ali naglulia je ozdravljiva s* naSo novo iznajdbo; le gluho rojeni so neozdravljivi. Ufiosno brenčanje poneha takoj. Opišite Vaš slučaj. PreiSče in sporoči se Vam brezplačno. Z »nalo otroški se lahko vsak sam doma zdravi. Dopisuje naj se v nemškem ali angležkem jeziku. Mednarodni zavod za zdravljenje ušes (Internationale Ohrcnlicil-anstalt), 596 La Salle Are., Chicago, III.
(nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnicc umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo.
Milijon dam uporablja
„FEEOLIN".
Vprašajte Svojega zdravnika, če ni »Feeolin« najbolj":   |
lepšalno sredstvo za kožo, lase in zobe!              i,
Najnečistejši obraz in najgrše roke  dobijo hilro   f aristokratsko  finost  in obliko z uporabo   .Feeolina'-
»Feeolin« je iz 42. najplemenitejih in najsvežjih zeljiš'   ;
sestavijeno  angleško  milo.  Mi jamčimo, da izginejo   !
dalje L10 uporabi »Feeolinae  brez sledu gube in čile   I-
na obrajzu, zajedce, mozoli, rdečica nosu itd. »Feeolin«   '
je najbob'Se čistimo,  negovalno in lepšalno sredslvr    \
za   lase,    zabranjuje   izpadanje   las, plešo   in  bo-    \
lezni glave.    »Feeolin« je tudi najnaravnejSe  in naj-   c;
boljše  čistilno   sredstvo  za zobe. Kdor redno  rabi    *
»Feeolin« mesto mila, ostane mlad in lep.   Zavežemo   f
se, denar takoj vrniti, če bi ne bil kdo s »Feeolinom«   '
popolnoma  zadovoljen   Cena komadu K 1.—, 3 ko-   : madom K 2-50, 6 komadom K 4.—, 12 komadom K 7.—.   PoStnina pri 1 komadu 20 vin., od 3 komadov
navzgor 60 vin. Povzetje 60 vin. več. Razpošilja glavna   : zaloga 19. F«lth, Dunaj, VII., Mariahilferstrasse 38, 1.
»gMfc &eM*M>>M j^"»^» >*»c gfe JJU^Jfoa* kg   .
^Goriška ljudska posojilnica^
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
Načelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28, dec. 1901. tako:
Hranilna vloge se obrestujejo po &%%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojila: na vknjižbe po.............579 %
» varščino ali zastavo..........   6%
» menice................6%
s y*#uradnino.
Glavni deleži koncem leta.............6%.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. — Posojila se dajejo le zadružnikom.
^»lea»eia»tttB^«,rtAeo*e^is*t&ir ^ ^v^e^«-^č^c.o2co»« vte^MagvjtebMGtfvlfetjti^^vMtafc Sj