Št. 8. VrGrorici, v soboto dne 18. januvarja 1902. Tečaj XXXII. Ishsjs trikrat na teden r Šestih tedanjih, in sioer: vsa* torek, eetrtek in soboto, jutranje tedanje opoldne, reeerno tedanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 b, ali gld. 6*60 polleta........6 „ 60 , , , 3-30 detrt leta ......., 3 , 40 , , . 1:70 Posamične Številke stanejo 10 vin.' " r --•¦.+>¦ Naročnino sprejema upravnigtvo v Gosposki ulici štv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabr§5ek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa ot 9. do 13. ure. Na naročilu brez doposlane naroShinp se ne oziramo. Oglasi In poslanica s* računijr ^o petit-vrstab, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-kiat 7 kr., 3-»xat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — V>čje 5rtfc -po prostoru. -— Reklami in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Narožnlno In oglase Je plačati Ioco Gorica. »Tše za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrie, se nahaja v Gosposki ulici št 7 v Gorioi v I. nadstr. Z arednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici «.11. »opisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le iipnivništvu. »PRIMOREC« izhaja neodvisno od c8oče» vsah petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. cSocjii» in «Primorec» se prodajata v Gorici v to-oakarni Schvfarz ¦" Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenCi 5 na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. (Večamo izdanje.) »Gor. Tiskarnat A. Gabršček. (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. I. Da je c. kr. nižjeavstrijsko namestništvo razpustilo »katoliško* zavarovalnico »Unio catholica* radi sleparstev in ker jej je pošla zadnja življenska moč, smo že povedali. To je bil škandal prve vrste za vse klerikalno gospodarstvo v Avstriji, istotako torej za naše klerikalce, ki so seveda hiteli prikrivati resnico, zakaj je bila ta zavarovalnica, za katero se je delalo reklamo po farovžih in cerkvah ter po »katoliških" listih, razpušcena. Tudi po naši deželi so strašili s to zavaroval« nico, katero so žegnali papež in škofje, katera pa je vseeno propadla, ker mora prej ali slej propasti vse tisto, kar sloni na švin-delnu in okoli česar se sučejo nikdar sili posvečeni žepi. Zato se nam zdi umestno, pobaviti se tu najprvo z zavarovalnico »Unio catholica", potem pa si ogledati klerikalno gospodarstvo po naši deželi, ako ne popolnoma, pa vsaj v glavnih potezah. Z zanimanjem smo Citati v »Slov. Narodu" pretekli teden temeljite članke o »Unio catholica*, proti katerim ne morejo klerikalci ničesar reči, ker proti tako suhim dejstvom, kakor so zadeta to zavarovalnico, se pač ne da postaviti prav ničesar, na kar bi se mogli klerikalci opirati, da bi se le malce branili. Glavno pač je, zvedeti, zakaj, iz kakih vzrokov, je bila ta zavarovalnica razpušcena. Iz raz pustnega dekreta posnemamo nastopno: »Vslcd vse razmere presezajočih stroškov za organizacijo in reorganizacijo na jedni strani ter vsled prevzetja nevarnih zavarovanj na drugi strani, je društvo „Unio catholica" v primeroma kratkem času prišlo v denarne težave, katerih se je hotelo rešiti z izvišanjem ustanovnega zaklada potom oddaje novih deležev. Te razmere, zlasti pa način, kako se je poskusila in deloma tudi izvršila oddaja novih deležev, so državnemu nadzorstvenemu oblastvu dale opetovano povod h grajam, opominom in odredbam ter bile povod, da je oblastvo društvu priporočalo, naj se prostovoljno razide, ako se mu ne pereči poravnati svoj financijalni položaj. Ko je na mesto ministrske odredbe z dne 18. avgusta 1880. drž. zak. št. i 10. sto- Dva huzarja. Ruski spisal Lev Nifcolajevič Tolstoj. Poslovenil I. Sodar. (Dalje.) — Zobe mi je izbil, Bltieherček, ali vendar je moj grof. Ali me razumeš, BliieherČek ? Hočeš jesti ? Ko je nekaj Časa ležal, je vstal, nakrmil psa in skoro trezen šel sireč grofu, ponujat mu čaj. — Vi me kar žalite, je govoril boječe konjenik, stoječ pred grofom, kateri je ležal na njegovi postelji, upirajoč noge v skonenico; kajti tudi jaz sera star vojak. Če mislite prositi koga na posodo, prav lahko vam postrežem s kakimi dvesto rublji. Sedaj jih nimam toliko, imam jih le sto, pa jih dobim takoj. — Zahvaljujem, milostlivi gospod, je rekel grof in konjenika potepljal po ramenu; bil je takoj uganil, kaki od-nošaji bi nastali med njima. — Zahvaljujem se. No, pa pojdemo na ples. če je tako. Kaj hočemo delati tukaj ? Povejte mi, če je v vašem mestu kaj kraso-tic, če kdo ponočuje in popiva, če kdo igra na karte ? pivša ministrska odredba z dne 15. marca 1896. drž. zak. št. 31. podala možnost, poslovanje zavarovalnih zavodov uradoma preiskovati, se je pri zavarovalnici »Unio catholica" opetovano, zadnjič po stanju z 31. decembra 1900. izvršila uradna preiskava v smislu in po določilu § 39. omenjene ministrske odredbe, Vspeh preiskav je bil vedno ta, da je zavarovalnica dobila primerne ukaze, a vzlic temu se zavarovalnica ni resno potrudila, da bi bila napravila red. Pri zadnji preiskavi se je zlasti tudi naslednjo dognalo: 1. Društvo se je dlje časa kar kupčijsko bavilo z nakupovanjem in zopetnim prodajanjem deležev ustanovnega zaklada. Tako je 1. 1899. kupilo deležev v nominalni vrednosti 10.000 K za 5000 K a zaračuniio je, da je sprejelo 10.000 K ter to postavilo v račun za 1. 1899., izdatek 5000 K pa je postavilo v račun za leto 1900. 2. Društvo ni plačalo po izpolnitvi sta-tuaričnih pogojev zapadlih odškodnin, in sicer, kakor se je dognalo, zategadelj ne, ker ni imelo potrebnih sredstev. Tu je posebno uvaževati, da je društvo že prejelo na pozavarovance spadajoči del odškodnin. Te obveze, ki zadevajo popolnoma »Unio catholica", so se v bilanci za leto 1900. postavile v »rezervo za neporavnane škode", dasi se sme po veljavnih predpisih tu izkazovati samo tiste slučaje škod, ki so se ob računskem zaključku že zgodile, a se še ni dognalo, koliko da znašajo. Kar se tiče finaneijalnega položaja »Unio catholice", je po stanju z dne 31. decembra 1900. izvršena uradna preiskava zlasti pokazala, da ne glede na primankljaj v znesku 156.550 K 89 vin., ki ga bilanca izkazuje, tudi obstoječih društvenih aktiv ni smatrati za polnovredne in primerne za pokritje dotičnih svot. Posebno je tu upoštevati, da društvo z vrednostnimi papirji, ki so v zalogi pri c. kr. priv. prometni banki, ne more prosto disponirati, ker je »Unio catholica* temu zavodu približno ravno toliko dolžna, in se gre tu najbrž za to, da so bili ti papirji v varstvo rečenega dolga zastavljeni. Konjenik mu je razložil, da bode več krasotic na plesu, da najbolj popiva novoizvoljeni izpravnik Kolkov, samo da se le spretno huzarsko ne vede; sicer je pa vrl dečko. Nadalje mu je še povedal, da poje tukaj od začetka volitev Ujuškin ciganski zbor. Steška vodi petje. Pri njih se zbirajo vsi, do ple-menitaškega načelnika. In tudi prava igra je tukaj. Duhnov, potujoči trgovec, igra z denarji, in ulanski kornet Iljin tudi zaigrava mnogo. Pri njem se že začenja. Ta vrli, Čudni grof Iljin, rečem vam, nikakor ni skop, poslednjo srajco bi dal. — Pojdiva k njemu in poglejva, kaki ljudje se zbirajo pri njem. — Pojdiva, pojdiva! Strašno bodo veseli. II. Ulanski kornet Iljin se je nedavno vzbudil. Prejšnji dan je začel igrati ob osmih zvečer in je igral petnajst ur, do jednajstih zjutraj. Zaigral je veliko, koliko, ni vedel; kajti imel je s seboj tri tisoč svojih denarjev, petnajst tisoč pa državnih, katere je že davno zmešal s svojimi. Bal se je Šteti, da ne bi se preveril, kar je že slutil, da namreč že Ravno tako je preiskava izkazani znesek za razne dolžnike spoznala kot bržčas dvomljiv. Značilno za poslovanje zavoda je, da društvo računov pravnih zastopnikov ni kontroliralo, in da tudi računi raznih zastopnikov največ niso materijelno pokriti. V računskem zaključku za dubijozne tirjatve izkazana reserva 4000 K ni torej v prav nobeni razmeri k izkazanim tirjatvam pri agentih, filijalnih in raznih dolžnikih. Končno tudi izkazana vrednost inventarja ni v nobenem soglasju z njega dejansko vrednostjo. Ako se izkazana društvena aktiva po tem presojajo, se spozna, da društvo v resnici nima nikakih omembe vrednih aktiv, da bi zamoglo svojim, po pravilih določenim dolžnostim napram članom zadostovati, nego da je, ker nima skoro nič razpoloživih sredstev, odkazano izključno na to, da pritegne jamstvo članov po načelu vzajemnosti, zlasti ker ni ne reserva premij, ne reserva škod s primernimi vrednostmi v smislu § 30. ministrske naredbe z dne 5. marcu 1896. državnega zak. št. 31. pokrita. Kar se tiče drugega poslovanja tega zavoda, izhaja iz poročila o preiskavi, da ima društvo toliko režijskih stroškov, da ob njih nobena zavarovalnica ne bi mogla ir-hajaii, zlasti pa ne »Unio catholica', ker izdaja društvo za akvizicijo in ohranitev veliko več, nego dobiva od strani pozavarovalnic na proviziji. Iz teh razjasnil izhaja brezdvom".o, da društvo ni samo bistveno grešilo zoper svoja pravila in zoper določbe ministrske naredbe z dne 18. avgusta 1880. drž. zak. štv. 110., oziroma na nje mesto siopivše ministrske naredbe z dne 5. marca 1896. drž. zak. št. 31., ampak da vsled svojega slabega gmotnega stanja tudi ne more dati upanja, da bi svoje delovanje moglo pravilnoma izvrševati. Pač pa je opravičen strah, da bo društvo, ako bi naprej delovalo, znatno oškodovalo koristi svojih članov, katere koristi mora država iz javnih ozirov varovati. Od občnega zbora »Unio catholica" dne 18. junija 1901. storjeni sklep, iztirjati od članov v delno pokritje koncem leta 1890. izkazanega primankljanja 15$ doplačila k umanka državnih denarjev. Zaspal je okrog poldne in je spal težko spanje brez sanj, kakoršno spi le mlad človek, ki je mnogo zaigral. Spal je do šestih zvečer in se je zbudil ravno tedaj, ko je prišel grof Turbin v gostilno. Za-gledavši razmetane karte okrog sebe po tleh, kredo in pomazane mize po sredi sobe, se je spomnil s strahom včerajšnje igre in poslednje karte fanta, katero so mu ubili na petsto rubljev. Dolgo ni verjel, da je resnica. Izvlekel je izpod vzglavja denar in ga jel preštevati. Spoznal je nekatere bankovce, kateri so šli kot stava večkrat iz rok v roke. Spomnil se je dobro, kaka je bila vsa igra. Svojih treh tisoč ni imel več, pa tudi državnih mu je manjkal poltretji tisoč. Ulan je igral štiri noči zaporedoma. Potoval je iz Moskve, kjer je bil dobil državne denarje. V K. ga je zadržal poštar, češ, da nima konj, v resnici pa le zaradi tega, ker se je bil pogodil s lastnikom tamošnjo gostilnice, da bode po jeden dan zadržaval vse potnike. Ulan, mlad, lep dečko je dobil v Moskvi ¦tri tisoč, da nakupi potrebnih stvarij v polku. Rad je ostal nekaj dni ob volitvah v mestu K., nadejajoč se, da se bode prijetno razveseljeval. Poznal jo • premijam — kateri sklep pa se ni razglasil na način, kakor bi se društvene odredbe morale razglasiti — ki se jo izvršil na ta način, da se je pri obnovitvi zavarovanja doplačilo iztirjalo, ne more sanirati društvenih razmer. Kakor kaže uradno poročilo o poslovanju od 1. januvarja do 31, julija 1901., se društvene razmere niso obrnile na bolje*. Iz razpustnega dekreta se vidi, da je »Unio catholica": 1. Brezvestno gospodarila, ker je za organizacijo razmetala vse »razmere presezajoče* svote — ki so pač večinoma izginile v klerikalne žepe, ker so duhovniki za društvo delali — in — aopet največ po krivdi duhovniških agentov — prevzela nevarna zavarovanja (kakor škofova zavarovalnica v Ljubljani), vsled česar je društvo prišlo v take stiske, da je vlada začela siliti, naj se razide; 2. Goljufala svoje člane in javno mnenje s tem, da je izdala falsifleirano bilance, in da je protizakonito porabljala društveno imetje za kupčijo z deleži; 3. Oškodovala in ogoljufala svoje član« s tem, da nastalih Škod ni poravnala, nego od pozavarovalnih zavodov v svrho izplačila škod sprejeti denar zase obdržala; 4. Preslepila svoje člane s tem, da je za 15* zvišala premije ter jih kar pod roko iztirjala, ne da bi bila to članom praviloma naznanila; 5. Ogoljufala svoje člane s tem, da je svojim agentom in zastopnikom, največ duhovnikom, za akvizicijo in provizijo plačevala veliko več kakor katerakoli druga zavarovalnica, mej tem ko je zviševala premije in škode dolžna ostajala. DOPISI. Z Bovškega. — (Naša stranka ^klerikalcev*.) — »Odpustite jim — saj ne vedo, kaj delajo!* Ta svetopisemski izrek treba imeti zmirom v mislih, ko govorimo o klerikalcih na deželi, ker, izvzemši pičlo število voditeljev in Širokoustnežev, vsi drugi ne vedo, kaj prav za prav so, ali klerikalci, ali liberalci, ali mogoče malikovalci, ki častijo fetiše, ali celo Fourier-ovci, ker se radi šopirijo s krščanskim socijalizmom ? Ne, to jih ne briga, kaj so, oni slišijo samo sirenski pomeščika, ki je imel rodbino. Hotel je k njemu, da bode dvorjauil njegovim hčeram, ko se je seznanil Ž njim konjenik, ga še tisti večer brez vsake slabe misli v občni sobani predstavil svojim prijateljem Luknovu in drugim igralcem. Od tega večera je ulan igral, odpotoval ni k znanemu pomeščiku, po-prašal ni več po konjih in ni odšel iz sobe štiri dni. TCo se je napil čaja, je šel k oknu. Sklenil je iti na sprehod, da prežene nadležne spomine o igri. Oblekel je plašč in šel na ulico. Solnce se je že skrilo za bele hiše z rudečimi strehami in mračilo se je. Bilo je toplo. Na umazane ulice jo padel debel, vlažen sneg. Strašna otožnost se ga je polastila, ko je pomislil, da je prespal dan, ki se je ravno končaval. — Minoli dan se nikdar ne povrne, si je mislil. »Uničil sem svojo mladost,« je rekel sam s seboj, če tudi ni zares mislil, da je uničil mladost svojo. To mu še na misel ni prišlo — le tako mu je prišla fraza na jezik. Kaj bo sedaj delal, je premišljeval. Pri kom bi vzel na posodo in odpotoval. glas tranca .soli, soli*, vedo, da nune je, kadar v hišo stopi, da se trese pod njem, lepo rejena prikazen. Torej »sol* jih vleče ! Za pobožne, neuke ljudi, katerim pravi nanc, da grešijo sedemkrat v eni minuti, je prava nebeška sol zaželjeno odpuščanje grehov in protekcija nunca v nebesih. Za resnične nesrečnike, ki so zapuščeni, bolehni, ubogi, je sol sladka nada nebeške nagrade, da pa taki tudi radi verujejo v nunčevo protekeijo v nebegih, ko na zemlji nimajo nič več kaj izgubiti, zato mu dajo »glas«, misleč, da vsako reč treba s čim plačati. —Tu sem spada tudi daljša vrsta klerikalcev, namreč ljudje, ki so že končali pozemeljske račune in pričakujoč svoje otožne zadnje ure, radi bi si jih kaj olajšaliin če bi bilo trebar zato tudi hudiču svečo prižgati! Najhujši te vrste so pa stari grešniki, ki so svojemu bližnjemu veliko škodovali, nimajo pa volje, škodo poravnati, pač pa iščejo pri nuncih za svoj glas lahkega, mogoče celo brezplačnega (?) odpuščenja. Tak človek, katerega so se prej sovaščani sramovali, hodi zdaj z nuncem in sedi ž njim pri kosareu; ali ne teče nanj svetost, kakor iz soda? Saj nune je — Bog ga varuj in sv. Tonh, dosti debel in svet, da za mnogo od njih zadošča. Pozabljena je njegova hudobija, pozabljene solze, katere je iztisnil, podlosti, katere je naredil, da so celo žena in sorodniki deležni te svetosti! Sedaj smo blizu neke druge človeške napake, katera poveča število klerikalcev. — To je častihlepnost. Mnogo možakov je po vaseh, katerim nune obljubi le stolec podpredsednika katol. društva ali vsaj dostojanstvo vratarja društvene sobe, da gredo preradi za njim — nd, v ogenj gotovo ne, pač pa v gnoj, če "ni drugače! Hitro pozabijo, kar so prej naglašali, kot svoje mnenje (pa ga niso imeli), ko so udrihali po farjih, ker jim blišči od daleč trak dostojanstva. — Ta mora je pač enaka v malem in velikem svetu. Daljša vrsta so dobičkaželjni, t. j. vsi t mežnarji, ključarji in tesarji ali ki so kaj odvisni od nuncev. Tu je postaviti tudi razne gospode v Gorici, kateri po klerikalnih vodjih nameravajo dobivati dopuste, dobre službe, penzije, odborništva, mandate, oproščenje kriminala itd. — Rep te vrste tvorijo sladki »Slomškarji*. (Slomškaric radi anatomično dokazanih manjših možgan ne omenjamo), katerim sami klerikalci ne zaupajo, češ učitelj in nune, to ni šlo skupaj in ne pojde, ker učitelj pravi otroka: misli, predno govoriš, nune pa: govori za mano na pamet, misliti ne smeš, — torej principijelno nasprotstvo. Cela ta dobičkaželjna vrsta ve, da v tem boju ne gre za načela, samo za osebe, ha, ha, ha, seveda njim Že ne gre za načela, samo da kaj izbarantajo za svoje osebe. Ravno s tem so se izdali. — Da klerikalci pomnožijo njih krdela, bi bilo umestno, da upeljejo svetinje iz repe za svoje člane, in prepričan sem, da pomnožijo s tem odlikovanjem število njih omejenih članov. Najštevilnejša vrsta pa so oni usmiljenja vredni reveži, ki so se morali uda ti farovškemu terorizmu. Koliko ljudi so prisilili s strahom ne samo pred hudičem in smrtnim grehom (Naj le pošiljejo pozive dr. Neka gospa je prišla po tratoarju. Kako neumna je ta gospa, je mislil sam pri S8bi, ne da bi vedel zakaj. »Na posodo nimam vzeti pri kom. Uničil sem svojo mladost.« Prišel je k prodajalnicam. Kupec v lisičjem kožuhu je stal pred vrati in ga klical k sebi. »Ko bi ne bil vzdignil osmice, pa bi bil pri igrah.« Stara beračica je kašljala za njim. »Posodi mi nikdo ne.« Neki gospod v medvedjem kožuhu je šil mimu, pst, trgovec stoji na pragu. »Kaj naj storim nenavadnega ? Ali naj se ustrelim. Ne, dolgočasno je! Uničil sem svojo mladost. Oj, kako lepi komati vise tu! Kar sedel bi v voz in, oj, golobči! Domov pojdem. Luknov pride kmalu in igrati začnemo.« Vrnil se je domov in še jedenkratpreštel denar. Ne, ni se zmotil prvikrat. Zopet je manjkalo 2500 rubljev državnih denarjev. »Stavil bodem prvi pot 25, na to 15, 30, 60... ~ 3000. Kupim komate in odpotujem. Uničil sem svojo mladost.« To je vrelo po glavi ulanu, ko je prišel Duknov k njemu. — Kaj, ali je že dolgo, kar ste vstal/ Mihajlo Vasiljevič? je vprašal Duknov, počasi snemajoč zlate naočnike s suhega nosa in brisoč jih z ru-dečizf/. svilnira robcem. Turni, jim že osvežimo spomini), pa pred materijalno škodo, s katero jim je nune pretil, naj bo že radi posojila ali hišnega miru, radi izdanja kake tajnosti ali preganjanja koz, ali pa sledečega obrekovanja in psovanja z leče! Škoda samo, da tako strašno orožje ne podvrže nuncu vseh vaščanov, do zadnjega! Če bi bil jaz nune in rabil tako orožje, sleherni berač v vasi bi moral prisegati samo pri mojem imenu! O tej vrsti s terorizmom prisiljenih ni več kaj povedati, samo, da po mnenju niso klerikalci, treba jih je obžalovati. Takim gre naše sočutje. Kje so pa uzroki tega položaja? Sami vodje klerikalizma se ne brigajo, kako in kaj njih -privrženci mislijo, oni hočejo imeti v svojih vrstah samo ovce, samo njih glas pri volitvah, torej »molči in glasuj z nami*, ?ee ni treba, zato dobiš .soli". Drugače bi jim slaba predla, če bi se zanašali na prepričanje! Fanatizem, to je moč, kaj jim mar prepričanje ! Pa kako je prav za prav s to »soljo* nuncev? Vse pesek v oči, ker odpuščanje grehov po nuncu ni veljavno, če škode ne poravnaš, ob zadnji uri te ne potolaži videti njegov hladni, okrogli obraz, protekcije v nebesih nimajo, ker tam prežene Kristus vse nepoštene politikone. Že na zemlji gre človeku zmeren užitek, ko je Kristus hvalil onega, ki ni zakopal svojega »talenta*, pač pa ga povečal, da bi tudi na zemlji vžival kaj dobrega. Torej slaba je z nlih »soljo*, samo goriški klerikalni profesorji in »Slomškarji* mogoče kaj poližejo, vsi drugi pa nič. Iz Ppdmelca. — Dragi čitatelj, gotovo da čitaš več časopisov naših in nasprotnih, pa že dolgo nisi videl imena Podmelec ne za slabo ne za dobro zapisanega, tako da bi lahko mislil: ta vas je izginila s površine naše zemlje. Temu pa ni ta!:ot kajti ako na drobno pogledamo po župniji, dobimo marsikaj zanimivega in posebnega. Pri nas je ljudstvo sicer prav mirno in po nekaterih vaseh popolnoma nezavedno, obžalujem, ker moram o naših krajih tako pisati, pa kaj hočem, ker vidim, kako se z našim ljudstvom in našim oskrbništvom, in sicer cerkvenim, godi. Nič ne bom lagal, ako rečem, da so ljudje prišiti na črno suknjo g. župnika, kajti kamor se on obrne, tam skaklja cela župnija z vsemi svojimi napredpostav-ljenimi, starešini, ključari, cerkveniki, katerih je pri nas več, in še drugi možje. Ce pa nekoliko pogledamo nazaj v preteklo desetletje, odkar pri nas vlada gospod župnik Primšar iz Ribnice, vidimo od l.tta do leta, kako slabo napredujemo, in zadnja leta celo nič; stojimo kakor star zid, ki se staro in s časom tudi podira. Ko je g. župnik k nam prišel, so se za marsikaj trudili, popravili smo staro cerkev, napravili nove postaje, sv. križ, pota; vse pa je bilo izvenredno drago, kar je ubogemu kmetu napravilo dosti skrbi, kje denar vzeti, kajti v cerkveni blagajni je bila le navadna tema in palčevina. Potem pa smo vsi skupaj zaspali: g. župnik drema naprej brez vse skrbi, brez vse brige za našo župnijo, iz te popustljivosti da je prišlo dosti žalostnih posledic, katere nam župljanom celo nečast delajo, kakor je namreč cerkvena ura, ki je preteklo že veliko — Ne, ravnokar sem vstal. Izvrstno sem spal. — Prišel je nekak huzar, nastanil se je pri Zavaljševskem... niste čul ničesa ? — Ne, nisem slišal. A kaj, ni še nikogar? — Sli so menda k Prjahinu. Takoj pridejo. In res so prišli kmalu v sobo: gar-nizijski častnik, ki je vedno spremljal Luknova, neki grški trgovec z grbastim nosom, rujave barve in upalih črnih očij; debel okrogel pomeščik, lastnik žganjarije, ki je igral vse noči in stavil vselej pol rublja na karto. Vsi so želeli hitro začeti igrati. Glavni igralci vendar niso govorili o igri ničesa, zlasti Luknov je pripovedoval nenavadno mirno o tatovih in goljufih v Moskvi. Treba vedeti, je pravil: —Moskva je stolno mesto — in ponoči hodijo s sekirami, v hudiče našemljeni, strašijo noumno ljudstvo, ropajo trgovce in vse je dobro. Kaj vse policija mirno gleda, to je že čudno. Ulan je pazljivo poslušal pripovedovanje o hudodelcih, naposled je pa vstal in ukazal dati karte. Debeli pomeščik je rekel prvi: (Diy« pri*39 5-331 5-53 5-33 4-31 12-43 9*35 9*30 < 8-}«j»«i...|S: 11-51 ill-29 2-50 12*15 6R3 5-221 5-58 5-38 4T>4 1^-58 1030 ! 7*43j |ll-4<> 111-23 2-35 11*20 6*01 '8-55 — — 5*29 1.32 11*30 1 ! 8-20 m Borovnica . . . .. ^ T Planina..... | — i — 2-06)10-49 5*09 |8-22 6-52 6-321 6-IG2T2 12-45 - 1 9- I — [10-39 1-43 10-23 4*27 17-51 — — 6*§7| §29 115 ! 917 i — i „,. 1-30 10-10 4*05 17-38 — 6-52 640 r41 1-42 i 93- Rakek.....f _• 10-22 1-21 9*59 3-47 17-26 Trn 7-m 701 J 301 2*21 i 9-53 1 Postojina . . . .• 10-32 11009 1.04, 9-40 3*15 !7-07 — — 712! 312 237 ¦ 10-07 1 Prestranek .... I — I __ 12*501 9-25 2*51 '6-54 7-50[ 7-331 810 333 3-20 10-20J 1 Št. Peter ... .a 110-15 | 9-52 12*40 9-14 2*35 6-42 — — 1 8-26 349 3*52 ˇ Gor. Ležeče . . .T _ .• — 12-17: 8*47 1*51 824 801 9— 4*09 4*35 9-38 1 9-18 11*56) 816 1*09 88« 8-13 9*13 4*22 5*— 0-18 9-~ 11-35! 7 59 12-33 __ — i 9-24 4*33 819 ¦ Opčine . . . . I _ 11-20 7-44 12-02 — J — 1 9-31 , 440 5-33 Prosek .....¦ 1 — 11-09' 7-83 11-43 918 8-38| 9-57 506 610 1 ¦ 1 -f Nabrežina ... . | [ 8-50 8-32 10-51 1 7-15 11-09 9-40 9—| 10-25 5-35 6-56 r doh. Trst ... odb. | 815 1 8- - 9-55 6-- 9'45| 64. Trst (sv. Andrej) - Pulj in obratno. j Iti Osebni vlaki j 174 112 ! 11*1 1-16 ;6-30 8-46 1 — 9*061 7-26! o*U 802 9-26 8-28 s-38; -I 9-48 : 959 — 1017 i —10*28 iMt. 10*40 Bi 10*56 viakr 11*11 6-35 11-21 6-4011*26 6-51 11-3S 7'12 11-38 731 1213 ,73712-lS ,7-44 1224 7*49 12*29 8-03.'12*42 811 12*48: '8-25! 1-— Sr.lnsib. 1-1/ 4-m 7-45 4-50 — 4-54; 8-07 5*09; 8-21 521 8-32 5'3C — 5-45' — 0*041 6*1! 6*21 6'42j 7-712 7181 1 fi22; Postaj odh. Trst.-sv. Andrej . O Ricmanje p. . . Boršt ..... •f Draga..... doh. Herpelje-Kozina . odh. Herpelje-Kozina . *¦* Podgorje . . , Rakitovič . , . Buzet ..... Roč..... Lupoglava . . . Borut p. ... Gerovlje .... Novaki p. . . , Pazin . . % . . Sv. Peter „u Šumi" Kanfanar .... Smoljani p. . . . Sv. Vincenc p. Zabronič p. . . Vodnjan , . . . Galezan p. . . . . Pulj..... doh, Pujj-luka . . . 1 odh. Oiel/ni! MeSiinec TiaTi - Pire 9'35 i 9*16: 9*12 i 8*58 8*46 834 j 1038 1013 i 952 1 6*20 6-13 Osebni Tlaki |Bris»l, 6*41 6*371 6'24! 6*12 5*591 5*40 j 5*26 5*10 4*59 4*44 4*22 4*13 4*02 3*53 3*31 i 3'09 I 3*03! 2*55! 2*48 j 2-20 i Anton Potafzky v Gorici. Na sredi RftStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje fcupovališče nimberikega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje. Svctinjicc. — Rožni venci. — Masne knjižice. ffišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroanjarje, prodajalce po sejmih in trgih U&& 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka Ali ste gluh? Vsaka gluhota ali naglulia je ozdravljiva s* naSo novo iznajdbo; le gluho rojeni so neozdravljivi. Ufiosno brenčanje poneha takoj. Opišite Vaš slučaj. PreiSče in sporoči se Vam brezplačno. Z »nalo otroški se lahko vsak sam doma zdravi. Dopisuje naj se v nemškem ali angležkem jeziku. Mednarodni zavod za zdravljenje ušes (Internationale Ohrcnlicil-anstalt), 596 La Salle Are., Chicago, III. (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnicc umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. Milijon dam uporablja „FEEOLIN". Vprašajte Svojega zdravnika, če ni »Feeolin« najbolj": | lepšalno sredstvo za kožo, lase in zobe! i, Najnečistejši obraz in najgrše roke dobijo hilro f aristokratsko finost in obliko z uporabo .Feeolina'- »Feeolin« je iz 42. najplemenitejih in najsvežjih zeljiš' ; sestavijeno angleško milo. Mi jamčimo, da izginejo ! dalje L10 uporabi »Feeolinae brez sledu gube in čile I- na obrajzu, zajedce, mozoli, rdečica nosu itd. »Feeolin« ' je najbob'Se čistimo, negovalno in lepšalno sredslvr \ za lase, zabranjuje izpadanje las, plešo in bo- \ lezni glave. »Feeolin« je tudi najnaravnejSe in naj- c; boljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor redno rabi * »Feeolin« mesto mila, ostane mlad in lep. Zavežemo f se, denar takoj vrniti, če bi ne bil kdo s »Feeolinom« ' popolnoma zadovoljen Cena komadu K 1.—, 3 ko- : madom K 2-50, 6 komadom K 4.—, 12 komadom K 7.—. PoStnina pri 1 komadu 20 vin., od 3 komadov navzgor 60 vin. Povzetje 60 vin. več. Razpošilja glavna : zaloga 19. F«lth, Dunaj, VII., Mariahilferstrasse 38, 1. »gMfc &eM*M>>M j^"»^» >*»c gfe JJU^Jfoa* kg . ^Goriška ljudska posojilnica^ vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28, dec. 1901. tako: Hranilna vloge se obrestujejo po &%%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila: na vknjižbe po.............579 % » varščino ali zastavo.......... 6% » menice................6% s y*#uradnino. Glavni deleži koncem leta.............6%. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. — Posojila se dajejo le zadružnikom. ^»lea»eia»tttB^«,rtAeo*e^is*t&ir ^ ^v^e^«-^č^c.o2co»« vte^MagvjtebMGtfvlfetjti^^vMtafc Sj