Št 62.

V Gorici, dne 28. maja 1901.
Toča) XXXI.
taV.sjfc- trikrat na teden t šestih isdanjih, in sicer: ?aak torek, četrtek in soboto, jutranje iz-danje opoldne, večerno lzdanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z urodniSkimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po pošti prejem ana   ali   v  Gorici   na dom pošiljana:
Vse leto    ."......13 K 20 h, ali gld. 6-60
pol leta........6,60,   ,    ,   3-30
Četrt leta.......3 , 40 „   ,    ,    1-70
Posamične številia.aianeja lOi.via,. ^ _ ^ ^ ^ Naročnino sprejema upravniStvo :v Gosposki uOčT"' Stv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. OabrSCek vsak dan od 8. are.zjutraj do 6..zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 19. ure. Na naročila brez <doposlane naročnin« o« ne oziramo.
„PRIMOREC"izhaja neodvisno od cSoče* vsak petek in stane vse.leto 3 K SO h ali gld. 1-60.
»Soča* in »PrimorecVše pfcdajata v Gorici v to-bakarni Schvvarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenčiS na trga della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
SOČA
(Večerno fizdanje.)
UredniBtvo
se nahaja v Gosposki ulici 5t 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici SU11.
»opisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le uprafidStvu.                ______                           J
Oglasi in poslanica
to računijo po petit-vrstah, če tiskano l-krat 8 kr., 2-krat 1 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — večje črke po prostoru.
Karočuino lu oglase je plačati loco Gorica.'
»Goriška TIskarna" A. GabrSČek tiska in zalaga razen »Soče. m »Primorca* Se -Slovansko knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici! se računijo po 20 kr. petit-vrstioa.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog In narodi
»Gor. Tiskarna* A. GabrsSek (odgov. Iv, Meljavec) tiska in zal.
II
(V odgovor »Gorici* na članek o davščini na
žganje v 51. 40.)
HI.
Vlada je lorej dognala, da je znašal ves konsum alkohola v 1. 1809. celih — 3320 hektov. To je najvišja svota, ki se je kdaj dognala, in to je bito v »kislem* letu 1899., ko se je potrebovalo pri nas res izredno mnogo alkohola.
Člankar pravi, da se je toliko čistega alkohola — razprodalo, a jaz rabim izraz — konsum, Oboje je napačno! Število 3320 hektov je ie diferenca med množino alkohola, ki se je v deželi pridelal in se od drugod uvozil, in ono, ki se ga je izvozilo. Recimo: 1000 liektov se ga je pridelalo, 3000 od drugod uvozilo, skupaj 4000 hektov; 080 hektov se ga je iz dežele \tvozilo (tropinovec, slivovka, b-injevee itd.,) torej ostalo v deželi 33fi0 hektov. To pa še ni rečeno, da je bil ves ta alkohol v 1. 1899. tudi v resnici porabljen, marveč g.i je ostalo m I. 1900. tudi 1500 hektov, lahko Se več ali manj, dočtm ga je — denimo! ~ ostalo iz S. 1898. za leto 1899. ie 500 hektov, torej razloček 1000 hektov. Ta Število se doslej ne dajo nadzorovati, kar dobro ve tudi vlada. Zato prihaja v poštev le povpreč-niča, ki znaša — 2983 hektov.
Toda — prosim, da se na to ne pozabi — vseh 2983 hektov ni mogoče obdačili, marveč le one žganjine, kise točijo na drobno. Kolikor alkohola ali špirita se potoči na debelo, ne prihaja več v pošlev! Alkohol, porabljen v obrtne svrhe, (posebno v mizarstvu ga gre veliko), za svečavo, Z4 kurjavo, peljolizovanje in .zboljšanje* vina — in I. 1899. ga je Slo posebno mnogo v te svrhe! — za izdelovanje likerjev* in kisa (pri nas mnogo), je prost naših deželnih doklad (Ces. ukaz 17/7 1899.), treba torej lepo, prav lepo število hektov odšteti. Koliko? Ali je to dognal morda deželni poslanec Berbuč, katerega je hvalila »Gorica", da je proučaval to vprašanje, predno je stavil v deželnem zboru oni famozui predlog? Na dan z — referatom 1 Ali — ga nikjer ni?! Deželni odbor se je bil obrnil do finančnega ravnateljstva s prošnjo, naj bi povedalo, koliko približno je takega alkohola, ki se ne more obdačili, — ali odgovorilo je, da se to ne da dognati. — Deželni odbor pa je L 1890. uradno dognal po vseh županstvih, da se je prodalo na drobno največ — 1500 hektov. Ali o tem pozneje! Sleparovič v »Gorici* Je pa vzel v račun ono najvišjo svoto 3320 hektov ;n vedno računal z najviše možnimi odstotki v davščinah, (ie za likerje!! je vzel okroglo 30.000 kron! I) in 8 tem je našušmartl seveda velike svole, ki naj bi zmešale glave našim rojakom po deželi, dobro računajoč na to, da bi ob zmeSanih pojmih v motni vodi nastal za klerikalne zdražbarje masten lov. Kakor vedno, aaj kierikalstvo pa furštvo živi le cd nevednosti aH zaslepljenosti ljudstva! Da je celo povprečnica 2983 hektov previsoka, nam dokazuje dejstvo, da konsum zopet pada, zlasti letos, ko so po novih ostrih naredbah žganj arije jako omejene. Dejstvo je, da je dežela dobila lani 50.000 kron za deželne doklade, za I. 1901. pa le 40.000, ker nikdo ni hotel več ponuditi. Gor up se je za zakup malo pobrigal, da je vzel letošnje doklade solkanski Lenassi. — Ali bo člankar tako nesramen, da bo spravljal naSo stranko tudi ž njim v zvezo, kakor so nas lansko poletje spravljali z Gorupom in je narnigrtjeno tudi v citovanem članku  .Gorice* ? Ali je naša
stranka vedela f.e lanskega avgusta, da Gorup se niti ne pobriga mnogo za doklade na žganjine in da ostanejo na dražbi — Le-nassiju P Eto klerikalne brezvestneže v polni nagoti 1
Iz tega je pa tudi razvidno vsakemu slepcu, da dobičks tega zakupa ne morejo biti tako grozno veliki. Ni treba, da bi dajale deželne doklade kosmatega dohodka 195.956 K, kakor je zračunil učeni člankar v »Gorici*, marveč celo veliko, veliko manj, —• in videli bi, koliko ponudnikov bi bilo, kako bi se razni možje in tvrdke ad hoc pulili za zakup, dežela pa bi dobila tako veliko več, a ne samo 40,000 kron, kakor se je zgodilo letos. Gorup bi ne bil izpustil iz rok tako mastnega zaslužka, če no radi drugega že radi tega ne, da tudi Lenassi ne dobi jasnega pogleda v te dohodke. To užit-nino je imel pred leti v zakupu goriški Le- ' nassi, če se ne molim, ali pustil je! Zukaj ? Ako so dobički tako veliki, kakor slepari oni člankar, bi jih Lenassi ne puščal iz rok. Prav tifc! Komur ta dokaz ne zadošča, mu ni pomagati, ko je vendar predobro znano, kako pri naši mizeriji v deželi ljudje košček kruha, vsak boljši zaslužek drug drugemu izpred ual pobirajo!
V naši deželi se prodajajo v ogromni večini žganjine iti le mulo čistega alkohola; povprečnica je 40% alkohol. Zdaj pa raču-nimo: povprečna prodaja čistega alkohola zadnjih najboljših let 2983 hektov, ugoden položaj, da bi se ga posrečilo tudi v resnici na drobno obdačili 50 % *), dobi m o kosmati dohodek — 73.071 K. To je najvišja svota, katero sme navadno pameten človek računiti, strokovnjaki bi odbijali od le svole Se inarsikak znesek za to in ono izguro. — Sleparovič v Gorici je pa vzel najvišjo svoto na papirju dognanega .konsuma", ki se pa mora obdučiti ves do zadnjega litra po najvišji davčni meri (ki pa za nas ne velja) in naračunil tako strmečim čitateljem dohodek —¦ 195.950 kron. To se pravi: igrati se s številkami in s tako brezvestno igro zlobno slepariti lahkoverno občinstvo, ki rado čita poročila o velikih dobičkih dežele, kar bi njihove žepe olajšalo. -—
Vlada je odločila naši deželi odškodnine, pravi člankar, 65.312 K na leto, in s tem ni zadovoljen in rohni proti naši stranki, kakor da je ona kriva**). Jaz pa rečem, da smemo biti zadovoljni s to svoto z ozirom na obstoječe razmere v deželi, ki se danes ne daja preminjati. Letos je dobila dežela le 40.000 K, in malo je upanja, da bi dobila v prihodnje kaj več. — Dobi torej že prihodnje leto, ako konečno obvelja sprejeti zakon, vsako leto 25.31 i kron več, ali v desetih letih — 253.120 K vet nego bi dobila drugače, bo torej za toliko na dobičku, ne pa na zgubi za 1,306.240 K, ki šumijo po vroH glavi klerikalnega Člankarja v nadi, da bi Ž njimi malce natolceval in obrekoval narodno-napredno stranko, katere ima poln želodec in polno žolč.
Ali ne smemo še na nekaj važnega pozabiti, namreč, da naša dežela je v tem oziru
*) Tu odbijam od povprečnice: na debelo poločeni alkohol v obrtne svrhe in oni, ki se prikriva ter užitnim odteguje. Z ozirom na vse to je 50 % popolnoma sprejemljiv in primeren odstotek.
•*) Kdo je kriv, da dobe po istem zakouu te dežela :
Istra s 3298 hekti 64.881 K (torej več alkohola in še manj odškodnine!), Trst s 4817 hekti le 94.764 K, Predarelsko z 2284 hekti U 44.928 K (razmeroma precej manj nego naša d žela!). — Ali sta tudi v teh d Želah kriva — dr. Turna in Ga-bršček? Žeiz teh Številk čitatelji lahko sodijo, kako nečuveno drzno in brezvestno se slepa i po »Gorici" nase ljudstvo)
med pasivnimi in bo imela od vsega obda-čevanja žganjin Se po drugi strani dobiček. — Država pobira davek le od produconta ; po novem zakonu torej več ne bo davščin na konsum, t. j. v prodajalnicah, gostilnah itd. ne bo več dosedanja sitnega obdačevanja, zvezanega s tolikimi neprilikami in z dejstvom, da je ostalo neobdačenega ponekod do polovice in še čez vsega konsuma. Ves davek na alkohol in žganjine plačajo torej že pro-ducentje ob zapečatenem kotlu ali tovarnarji ob svojih^zapečatenih strojih. Država bo dobivala davek do zadnjega litra in dobiček delila z — deželami I In to je pametno! —
Eto, kak bo dobiček za našo deželo!
Država je dobila 1.1898. od naših pro-ducentov 16.600 gld. po 35 kr. od litra; odslej po 45 kr. dobi v istem razmerju 21.300 gld., dobi lorej iz naSe dežele več lo 4700 gld. ali 9400 kron. Producenti seveda ne plačajo tega viška, marveč jim ga plačajo konsumentje, ali se tem bo za polovico olajšano, Doslej so plačevali 10 kr. ali 20 h od žganjin pod 55%, pri nas poprečno za 40%, torej bodo odslej plačevali 4 do C kr. manj, ker za to bo že skrbelo konkurenca, da dobiček nove davščine ne ostane ves produ-centom na korist. — Zdaj pa računimo: Povprečnica prodanega čistega alkohola zadnja leta je 2983, kar dajo v razmerju 40% žganjin 6457 heklov, in računajmo najnižje odstotke le po 4 kr,, dobimo 26.618 gld. ati 53.256 kron dobička koristiti) e n t o m naše dežele. Ta denar ostane v žepih našega ljudstva, pa bodisi že v teh ali onih, naša dežela bo za toliko na dobičku, torej v 10 letih 532.560 kron. — Kaj pravite, g. člankar, pa tem številkam in tem svotam ? — Ako bi pa posnemal vzgled modrega člankarja v »Gorici* ter vzel še z večjo pravico povsod n a j v i š j e svote, t. j. konsum 3320 hektov in dobiček konsumentov 6 kr. ali 12 vin., bi dobili 8300 hektov Žganjin po 40% alkohola, na katerih bi konsumentje prihranili na leto 99.600 kron, v desetih letih torej 996.000 kron. — Ostale pri-merljaje in ostalo igro s številkami prepuščam gg. čitateljem. A. Gabršček. (Dalje pride.)
Domače in razne novice.
Btnkošttit prazniki so bili privabili, kakor po navadi, v Gorico poleg birmancev in botrov tudi precejšnje število tujcev, ali teh je nekaj odgnalo gotovo nestalno vreme, kakoršno smo imeli oba praznika. — Bir-moval je oba praznika kardinal Missia v Stolni cerkvi, v cerkvi sv. Ignacija na Travniku ter v kapeli v nadškofijski palači, kakor navadno.
Kaj rse Je pisal karat Vales! — V njegovem »pojasnilu*, katero smo ponatisnili tudi mi, stoji doslovno to-le:
»Ko sem bival v zač. pokoju blizu 6 let na sv. Gori radi bolezni v nogah in ko sem imel biti zopet postavljen v službo semkaj (1888) (na prošnjo braniške du-hovnije), se je obrnila neka prej meni čisto neznana oseba na me s prošnjo, da bi prišla rada k meni v službo za deklo. Jaz sem jej kratko odgovoril, da ne potrebujem nobene kuharice, ker imam že od začetka svojega službovanja pri sebi svojo dobro sestro. Potem je še parkrat pismeno prosila, pa jaz sem jej naravnost pa podučljivo in uljudno odgovoril, da ne morem tega storiti. Na lo mi je pisala res ono preprijazno za-lepko, iz katere sem spoznal, da je oseba abnormalna, ter sem jo vsled tiste res pre-nespodobne pisave kratko zavrnil ter si prepovedal za vselej njeno »korespondenco* 1 In res ni bilo od tedaj Več nobenega duha ne sluha o kakem njenem dopisovanju na mojo   osebo !*
Kdor ima še kaj zdravega razuma m pomisli, da ie bilo pisano ono Ijubavno pisemce dae 33. marca 1896., bo videl takoj,
kako se je precastiti gospod dušni pastir Vales sam vjel v past, da mu je težko verjeti, če bi človek tudi hotel. Kdo bo verjel, da se je vrSila ona mala »korespondenca« (le parkrat 11) vtekudolgih — osmih lot, tj. od 1. 1888. do 1896.P1 To bi morala biti vendar hudimano vražja ona ljubezen, da se ni ohladila celih dolgih 8 let, Kaj takega se pri posvetnih ljudeh ne dogaja, vsaka ljubezen bi se popre? uklonila usodi, le ono dekle je še po 8 letih ostalo Valeau tako zvesto, ker od .stare ljubezni preveč ranjeno!" To je sicer malo bolj umljivo, ako se pomisli, da je deklo videlo na Valesu;... dva očea kot dve prijazni zvezdici, ustnice kot na pol odprta cvetlica (— jn dn ne bo pomote, katera rožica, je povedala, da je to .nagelj«! —) in celo telo polno Iju-beznivostij. ~ Ni sicer povedala, kdaj jih je videla, da so jo tako neizmerno prevzele, to pa vemo iz njenega pisma, da se ji je Vales v srce vsadil t«ko, da ga iž njega ne iztrga nobena sila, kajti rovica jo: vzela nnso takorekoč Valesovo meso in kril — Kaj čuda »orej, da je punca se po osmih letih zdihovala za takim — izgubljenim; plenom, ali žrtvo, ali zakladom!
Klerikalno hrezobraznostl i — Stefa Makuc v Grojni je že dolgo »Probiermadel" našo klerikalne stranke. Zlorabijo ga vsak hip, a posledice bo revež nosil sam, Dr, Pepe ga je rabil v boju že proti .Zadrugi", zdaj ga izkoriščajo proti .Gor. ljud. pos." — Lani je bil on tisti, ki je lovil po Brdih pooblastila za klerikalce terjako strastno nastopal; pri tem je celo podpise ponarejal, kar se je neoporečno dognalo. — Pri posojilnici je bil precej hudo zadolžen za njegove premoženjske razmere. Lansko leto mu je trda šla celo za -- obresti, katere je plačal te za 1. 1899. — V poletju 1. 1900. je dobil tri opomine za vse tri menice, katerih jedna je bila žeiz leta 1897., torej nad 3 leta stara, ki se mora iztožiti ali ponoviti. Toda Makuc se za opomine ni zmenil. Najbrže si je mislil, da mu da posojilnica celo kako nagrado za vso zgfago, katero je delal! — Ni preostalo drugega nego izročiti menice odvetniku dr. Staniču, da jih iztoži. Prva tožba je bila vložena Šele 23. avg. 1900. — Vprašamo, aH bi smel denaren zavod drugače postopati? Posojilnica deluje pač z tujim denarjem, mora torej pravilno poslovati. — Ako je bil torej ta .slavni rodoljub* Štefa iz Grcjne tožen po 8 mesecih dolžnih obrestij in potem, ko je bila jedna menica že 7 tednov nad tri leta stara ter je manjkalo le še 5 tednov, da bi zgubila pred zakonom svojo pravo veljavo, se mu ni zgodila prav nikaka krivica, nasprotno: poklicati bi bilo treba ravnateljstvo na odgovor, ako bi tega ne bilo storilo I
To je ves faktum, kateri izkoriščajo klerikalci na nesramen način ter napada predsednika dr. Turno. Kaj ima on pri tej stvari? — Posojilnica je dobila le to, kar ji tiče, IroSke pa je Makuc plačal pisarni dr. S t a-niča, kakor jih je s od ni j a odmerila. Ako mu ni bilo prav, se je imel pritožiti.
Da pa .Gorica* spravlja take reči v javnost, kaže zopet ono klerikalno lumparijo, češ: nekaj se vendarle prejme. Vsi oni, ki so toženi in morajo plačevati troške, bodo radi čilali take izbruhe, češ: plačal sem, plačal, aH dal sem mu pa le temu sakra-menskemu dohtarju!
Kakor se vidi, bodo klerikalni listi polnili svoje predale z odvetniškimi ekspenzarji l Na ta način bojevanja si vzamejo lahko patent, _ Da pa dovedemo tako brezvestno pisarijo ad absurdum in za nič drugega smo priobčili tudi mi nekaj računov iz klerikalnih rok!
Ker pa farovški listi ne dajo m5*u, utegnemo priobčiti nekaj slučajev o .Monte di Pičla* in bodo Čitatelji videli, kako je s to .goro usmiljenja*. Tudi odvetniške ekspen-zarje malce razrahljamo! — In ker je načelnik sam kar d i nal, ga bomo enako krcali, kakor klerikalci dr. T u m o. Bomo videli, kaj poreko klerikalci pa v teh slučajih!
Čitatelji! Sodite zdaj, s kako nesramno bando se nam je boriti! Kje na svetu se godi kaj podobnega?
ObMnI Kobarid vlada vrne hišo na trgu (Pagliaruzzi-Krilanovo), ki je bila namenjena za sodišče. S tem se je izpolnila vroča želja Kobaridcem. — Toda porabijo naj jo za — občinske potrebe!
No*e brzojavne zveze. — Z mesecem junijem napravijo brzojavno zvezo med Gorico in Kozano v Brdih. Priprave za to so v delu. S tem se jako pripomore Bricem za sedanji čas, ko izvažajo sadje itd. ter je pri takem poslu jako pogostoma potrebno, poslu-žiii se brzojava. — Brzojav med Krminom in Trstcm dobi od junija dalje direktno zvezo; sedaj je bil Krmin zvezan le z Gorico.
V Postojni je bilo včeraj silno veliko ljudstva iz vseh krajev. Na plesišču v jami je bilo ves čas jako živahno. Letos pa ni bilo — petja. Torej v tem pogledu — nazadek l
Železniška nesreča. — Med Logatcem in Borovnico se je pripetila v nedeljo zjutraj velika nesreča, toda od osebja se nt ponesrečil nikdo. — Cd Logatca dalje, kjer se železnica polagoma Se dviga, se je odtrgal v sredi jeden voz, da je bil vlak na dva dela; prvi del je odšel hitreje naprej, drug« pa (16 voz) je polagoma sam premagal najvišjo točko, a dirjal potem vedno hitreje in nitreje proti Borovnici navzdol. Dohitel je prvi del vlaka in treSčil vanj s takb silo, da se je kar razletelo 12 voz. Cela soteska (z obema tiroma) je bila en sam velik kup razbitih vagonov z najraznovrstnejsim blagom. Posebno riža je bilo mnogo. Iz dveh reservoarjev se je cedil petrolij. Delali so pridno poldrugi dan, da so odprli prometu vsaj jeden t»r. Prej so morali potniki prestopati v nov vlak na drugi strani. Škoda ogromna.
Iz Anhovega je priobčil »Prismojenec« dopis, kateremu se vidi na prvi pogled, da je prišel iz farovža. Gospod nune je bil 19. t. m. na cerkvenem shodu v Zapotoku; y ko je šel skozi Anhovo domov, je slišal nekaj zvonili o dohodu dr. Turne, in takoj je bil spisan dopis.
Ako bi ne bilo škoda prostora, bi dokazali takoj, da dopisnik ni nič vedel, a pisal je vsojedno! Jedna laž, jedna izmišljotina več ali manj, kaj za to, saj klerikalci tudi to delajo le „k božji časti!"
Oni dan je bila sklicana seja občinskega starašinstva, katere se je udeležil tudi deželni odbornik dr. Turna, da je pojasnil pereče vprašanje o tistih cestah iz Brd ob Idriji in po vrhu do Srednjega. Šele na to je starešinstvo dovolilo 10% prispevek, kakor zahteva deželni zbor! — Komu ni znano, koliko so klerikalci lagali o naši stranki zastran onih cest. — Ako pa se dr. Turna celo toliko potrudi, kakor je storil 19. t. m. (seja je trajala 5 ur), pa zopet niso zadovoljni in — zopet udrihajo po njem. So pač vedno enaki ti naši brezbožni klerikalci!
Pogodba za javno razsvežavo v Cfo-rlel. — Deželni odbor je potrdil pogodbo, katero je sprejel mestni svet, glede na javno razsvečavo med občino mesta Gorica ter dunajsko .Gasindustriegesellsehaft', katera družba je sedaj že kupila staro jplinarno za svoto K 25900.
Sestanek ablturijcntov na Bekl. — Letos se snidejo, kakor čujemo, slovenski in hrvatski abiturijentje na Reki, in sicer na predlog maturantov gimnazija na Sušaka. Hrvatski listi pozdravljajo sestanek na Reki jako simpatično.
Ne v Brazilijo l — C. kr. namest-ništvo v Trstu je razposlalo ministersko okrožnico, v kateri svari pred izseljevanjem v državo S. Paulo v Braziliji. Okrožnica pravi: .Glasom došlega uradnega sporočila je bil od strani vlade države S. Paulo v Braziliji razpisan konkurz za uvedenje 30.000 emigrantov. Mej tozadevno došlimi ponudbami so tudi štiri ponudbe takih proponentov, ki se ponujajo za uvedenje Avstrijcev. Če tudi v omenjenih ponudbah še ni odločeno, se zdi vendar jako verjetno, da se vlada odloči za eno omenjenih 4 poaudeb, ker so avstrijski in ogrski izseljenci na jako dobrem glasu kakor vrli in pridni pojedelci in je veliko povpraševanje po njih ter jim dajejo prednost pred emigranti iz drugih, držav. Pričakovati je torej, da se nabiranje raztegne tudi na tostransko državno območje. Kar se pa dostaje razmer, ki čakajo avstrijskih izseljencev v državi S. Paulo, je iste na podlagi zanesljivih informacij, dobljenih na licu mesta, slej ko prej označiti kakor skrajno neugodne, in je torej le najnujnejeod-svetovati od izseljevanja. Kdor odhaja v S. Paulo v nadi, da pridobi tam zemlje za samostojno obdelovanje; doživi le naj-grenkeje iznenadenje. Vsako podeljevanje državne zemlje izseljencem je izključeno. Ob takih okolnostih so izseljenci prisiljeni vspre-jemati delo v akordu na kavinih plantažah in tam brez lastne domačije živeti življenje težko mučenih in o tem slabo plačanih kavinih delavcev, ki se v resnici le malo razlikuje od življenja prejšnjih sužnjev. Posestniki plantaž so vled padanja kavinih cen in iz istega izhajajoče gospodarske krize obnemogli in navadno prezadolženi, zbok česar še bolj krčijo itak že nizka plačila, ali pa jih kar vzkračajo delavcem. Z ozirom na po-niankljivo pravno varstvo v državi S. Paulo je pa kolonist navadno brez obrambe pred takimi dogodki. K temu pa prihaja še težava, prilagoditi se novim in povsem nenavajenim razmeram, kakor tudi nepoznavanje deželnega jezika; vse te so. okolnosti, ki še bolj pomagajo v to, da se v izseljencih vzbuja čut osamelosti in pobitosti in da jim upada zmožnost za pridobivanje."
Vsi poklicani javni organi imajo nalogo, opozarjati na te okoliščine one, ki bi name-
ravali, izseliti se v Brazilijo, mi pa tem potom svarimo pred tem izseljevanjem v smislu go-renjega besedila ministerske okrožnice.
Drobiž. — V bolnišnico so moral: prenesti 12-letnega deeka Fr. Pisota, ker ga je ričil gad. Stanje se mu slabša.
Ušla sta dva vojaka-prostaka, dodeljena službi v provijantnem skladišču v Gorici.
Tržiški mestni svet se živo poteguje za to, da zveze Tržič z morjem. Plovna zveza bi bila dolga 2200 m. Ministerstvo je naklonjeno takemu načrtu; te dni določi tržiška občina, koliko bo prispevala k tej vodni cesti.
Oni mrtvec, o katerem smo poročali, da so ga našli delavci pri mostu čez Barko, je neki Blaž Pelos, 70 let star, iz Podturna v Gorici. Čevljar po poklicu je živel dlje časa v Zadru, odkoder se je vrnil 4. aprila t. 1. v Gorico, kjer je šel v bolnišnico ter bil tam do 10. t. m. Iz bolnišnice je šel ozdravljen v Sočo.
listnica. — G. Ferdo Jelinčič, učitelj-voditelj v Logu: Glede na Vuso prošnjo potrjujemo Vam, da niste Vi pisali dopisa z Bolškega v »Soči* št. 59. dne 21. t. in. ter da ne stojite ž njim v nikaki dotiki. Omenjeni dopi3 tudi ni iz učiteljskega peresa, marveč nam je došel od povsem druge strani. G. kaplanu Abranm pa svetujemo, nuj rajši premišljuje, k a j je pisano, nameslo da stika po dopisniku.
Razgled po svetu.
Državni zbor. — Prihodnja seja državnega zbora bo dne 29. maja, torej jutri. Na dnevnem redu bo prvo branje predloge o vodnih stavbah ter biirigelnega provizorija. Od Velike noči do Binkošti je rešil drzvni zbor načrt o davku na žganje, novelo k y. stojbinskemu znkonu o izdelovanju margarin«, o deveturnem delavniku ter investicijsko predlogo, katera pride sicer še v drž. zbor v tretjem čitanju, ali je isto le formalno; sme pa se reči že, da predloga je že sprejet*, in vsled nje bohinjska železnica zagotovljena.
Deželni zbori prično, kakor se čuje, po 17. juniju takoj ter bodo imeli na razpolago, raztegniti zborovanje do septembra. Volitve v deželne zbore utegnejo biti v drugi polovici novembra.
Banko ThJšIč, vodja srbskih radikalnih kmetov, je bil, kakor smo že povedali, po-miloščen od srbskega kralja. Nameraval je iti radi tega iz Getinja čez Reko v Srbijo. Nastanil se je na Reki, kjer se je obnašal jako čudno, kakor kak norec. Po noči je šel iz hotela ter skočil v neko" jamo, ali se vjel za obleko ter obvisel. Spravili so ga v varnost, ker je očividno blazen.
V    Petrogradu se snidejo baje v kratkem, kakor poroča »Independance Belge*, srbski kralj Aleksander, črnogorski knez Nikola in bolgarski knez Ferdinand. Ako se to obistini, bo sestanek brez dvoma velikega političnega pomena za Balkan nasproti zvezi romunskega kralja z grškim.
Glavna ljudska knjižnica. — V Ljubljani snujejo društvo za ustanovljanje ljudskih knjižic po vsem Slovenskem. Namen: pospeševati ljudsko omiko z vzdrževanjem ljudskih knjižnic, čitalnic ter prirejanjem poučnih javnih predavanj. Pozdravljamo društvo z velikim navdušenjem.
V  jnžnl Afriki. — Lord Kitchener zapusti, kakor pišejo, v kratkem južno Afriko, ako angleška vlada ne ugodi njegovim zahtevam. Hoče pa baje izdatno pomoč proti Burom ali za nje ugodne mirovne pogoje. Angleži so imeli do 1. maja na bojišču 249.416 mož. Umrlo jih je dotle 14.978, ranjenih je bilo 17.209 in za vojno je postalo nesposobnih 76.582 mož. — Angleži so sklenili oborožiti Culukafre.ter.jih nahujskati proti Burom!
Baznotero. — V Pragi so bili otvorili te dni veliko mednarodno izložbo psov. — Srbska kraljica Draga pojde v kratkem v Francove vari po nasvetu zdravnikov. — O Bresciju pravijo, da se ni obesil, marveč da se je zadavil z žepno ruto. ,— Poštna hranilnica na Dunaju je imela lani dobička 4.266.101 K. — Gospa Ljerka pl. Sram in Slovenec Ignacij Borštnik priredita 30. t. m. v Opatiji umetniški večer. Iz Opatije gresta na Sušak, kjer bosta 1. junija, potem gresta v Trst, Gorico in Ljubljano.
Foulardovo svilo od6ikr.dogId.3iiS
meter na bluze in obleke; ravno tako Črne, bele in barvane „Hennebergove svile" od 65 kr. do fl. 14--65 meter. Vsakemu franko in earine prosto na dom. Vzorci z obratno pošto. — Pismena naročila naj se frankirajo v Svieo s 25 vin.
G. Henneberg-, tovarnar svile
(2)   (e. in kr. dvorni zalagalelj) ir Curihu.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 -
pristna bala In črna vina izvipavsklh, furlanskih,
- GORICA — Via Giardino 8 priporoča
briških, dal matinsklh in istarskih rinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od a6 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tndi uzorče.
Žela 1881. v 6md ustanovljena Ivrdka
Piiessner, y Nniisfci nlici 3,
(nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav, občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, ^oSčene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naroči.n ?a deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo.
Dobre ure in po ceni!
s  3-letnini  pismenim  jamstvom razpošilja na zasebnike
Hanns Konrad,
tovarn« ar ter Izvoz zlatnine
Mest (ČeJko). Dobra ara Hem. iz niklja fl. '.Vlh; srebrna ura K »m. fl. "j-80; srebrna verižici fl. 1 20; budiimk iz niklja fl. 1-95.
Tvnlkii je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tinore priznalnih pisem.      IliiHtrovan cenik zastonj!
Rihard
Gorica
zaloga vin in špirita na debelo.
Ulic« Vetturlni štev. 11.
Domača, istrska in dalmatinska vina ter žganja prve vrste po nizkih cenah.
KASTA.
DRUŽBE
SV.CIRIIA IN METODA V LJUBLJANI. Ivarina je najboljša ci konja.
ZALOGA
IV^EIAČINU
V LJUBLJANI.
Cenjena gospodinja!
Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak
zahtevajte povsod najboljši pridevek k prave) bahavi
kavi, ti je cikorija ali: „Xava družbe$v.
Cirila in flletoda v Ljubljani'i
BJ^"*   Dobiva se povsod i
Slavna zaloga pri: IVANO JEBttl v LjokljaM.
Trgov.-obrtna registrovana zadruga
z neomejenim jamstvom. V GOBICI, semenlSka al. St. 1., I. nadstv.
.....--¦¦*¦-.....-—
Obrestuje hranilne vlogo, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto po 5$, navadne po 41/« % in vloge na Conto - corrent po 3*60%. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Renini davek plačuje zadruga sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 5-letno od*>??ičevanje v tedenskih aH mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na 10-letno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, alt da!jS|h obrokih po dogovoru. Deleži se obre-sTujejo polB*l5%,
Vplačevanje se yrsi osebno ali potom položnic na čekovni račun Štev. 84f.366.
Uradne ure; od 9-12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—1 i. dopoludne.
Za mizarsko obrt
se iščeta dva udenca, katera bodeta pri gospodarju-mojstru o}) jednem preskrbljena % hrano in stanovanjem. — Imeti morala primerna leta ter bili zdrava. Drugo po dogovoru.
Sprejme se tudi dobro izvežba-nega mizarskega pomočnika. Naslov: Valentin Kolol, mizarski mojster v Kanalu.
101 do 311 gll, mesečRo
lahko zaslužijo osebe vseh stanov in v v»eh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica >n ni nikaka nevarnost. Ponudbe pod Lvdwlg Ottarr#lokflr, VIII Deutsche gasse S Hudapost.
Josip Valentinfiič
peiumkl mojster
v Gorici, v Raštelju št 29.
priporoča
vedno mti kruli, navadni in najfineji,
pecivo, razne kolače, torte itd. ifd.
po zmernih cenah.

Čevljarska
prodajalnica   in  delavnica
Ivana Ušaj a
na Travniku it. 9.
Imam na izbiro po volji gospodov vsakovrstna usnja iz imenitnejših francozkili, angleških, nemških in tudi slovenskih tovarn, n. pr. iz LJubljane, tako, da si vsak lahko izbere po svoji volji ter naroča. Vse je po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence. Čevlji, ki ne ugajajo, ali ne dopadajo, ostanejo na rnoj račun. Kdor bi po svojem ukusu rad imel izgotovljeno kako naročilo, m mu hitro postreže. Prodajam tudi steklenice in škatljice vsakovrstnega mazila in tekočin za čevlje: rudeče, črne in lakaste.
.*************»*****
Jos. Cociancig-a v Gorici
nasproti ljudskemu Krtu - cesta J«. Verii-ja it. 25.
r^arol prašču\,
pekovski mojster in sladčjVu v Gorici na Kornu št. 8."
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolači m birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za\ mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.                  '
Velika zaloga vsakovrstnih obuval
Velika izbšr najnovejših obuval
po zmernih cenah.
Edina  naloga  obuval lastnega  izdelka za Gorico in  deželo.
Prodaja različnih angležkih mazil za svetlfti čevlje, barvane, Črne in lakaste.
ffffffffffffffiffffl