KRANJ, 27. JANUARJA 1956 LETO IX. — ST. 8 DIN 10.—
SZDL za Gorenjsko
Izdaja: Gorenjski tisk / Ureja: Uredniški odbor   / Odgovorni
urednik: Slavko Beznik Telef. uredništva 475 — uprave 190 / Tekoči račun pri NB Kranj štev. 61-KB-1-Z-135 / Izhaja v ponedeljek in petek / Naročnina: letna 600, polletna 300, mesečna 50 dinarjev.
Prvi potrošniški sveti    Pteđ volitvami organov druibenega upravljanja na Gorenjskem v Socialnem %avarovanju
Kranj, 26. januarja.
Te dni volijo potrošniki na Gorenjskem prve organe družbenega upravljanja v trgovini — potrošniške svete.
V kranjski občini, kjer so v tem oziru prvi zastavili delo, je bilo te dni izvoljenih že več potrošniških svetov. Vseh skupaj jih bo na omenjenem področju 109.
Na posameznih zborih potrošnikov, ki so bili sklicani v ta namen, je bilo moč opaziti do-kajšnje zanimanje za to novo vrsto družbenega upravljanja. Skoraj povsod se je o nalogah, pravicah in dolžnostih potrošniških svetov, precej razpravljalo. Ti sestanki so tudi pripomogli, že takoj v začetku, k razbistritvi posameznih nejasnosti, ki bi lahko bodisi zavedle člane potrošniških svetov in same potrošnike v njihovem bodočem delu, bodisi izmaličile njihove osnovne naloge.
Ze na teh prvih zborih potrošnikov so bila dana številna
Ne gre le za formalnost
Triletne izkušnje - trden temeli za nadalinie uspešno delo
V ponedeljek 23. t. m. so se na Okrajnem sindikalnem svetu v Kranju zbrali sindikalni odborniki z vse Gorenjske, da se pogovorijo o nalogah, ki jih Čakajo pri volitvah v samoupravne organe socialnega zavarovanja. Razgovoru so prisostvovali tudi podpredsednik Okrajnega ljudskega odbora tov. Bertoncelj - Johan direktor Okrajnega zavoda za social. zavarovanje tov. Ivo Majdič in člani upravnega odbora skupščine.
V razpravi je bilo predvsem priporočeno sindikalnim organizacijam, da ne smejo imeti te volitve le formalnega značaja, temveč jim je treba dati čim
govorno opravljeno, se bo po občinskih    sindikalnih svetih
dosedanjega člana Okraj, skupščine tajnika Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo tov. Mavricija Borca, na Jesenicah pa tov. Bratino, tajnika Republiškega odbora sindikata rudarjev in metalurgov in tov. Tineta Zena, člana Okrajnega sindikalnega sveta Kranj. Pri podružnicah za socialno
sklicalo predsednike sindikalnih zavarovanje    bodo imenovane podružnic, kjer se bodo podrobno pomenili o vsej predvolilni
močnejši politični poudarek, ker  dejavnosti  in   izvedbi volitev.
Občinski sindikalni sveti pa so prevzeli veliko in odgovorno nalogo za izvedbo vseh predvolilnih sestankov, za volitve in zbore delegatov tam, kjer se izvajajo volitve posredno, za določitev volišč in izvedbo vo-
imajo volitve teh samoupravnih organov velik družbeno - političen pomen in zato tudi pričakujemo, da se bodo v tem delu angažirali vsi samoupravni organi in družbene organizacije.
Predsedstvo Okrajnega sindi- litev sploh, kalnega sveta je s predsedniki Tudi o kadrovskih vprašanjih občinskih sindikalnih svetov ra- se bodo na sestanku s predsed-zen ostalih tehničnih priprav niki podružnic in na predvo-napotila bodočim članom svetov največ obravnavalo potrebo o innih zborih dobro pomenili. Potrošnikov za njih nadaljnje dobri organizaciji predvolilnih Občinski sindikalni sveti se bolelo. Opaziti je bilo moč, da so sestankov zavarovancev, za kar do zavzeli za to, da bodo kan-potrošniki   živo   zainteresirani nosijo vse sindikalne organiza- didirali res preizkušeni ljudje,
podkomisije iz članov podružnic, občinskih sindikalnih svetov in občinskih odborov SZDL, s katerimi bodo sindikalni sveti najtesneje sodelovali in tako pomagali zagotoviti, da bodo ti samoupravni organi takoj začeli s takim programom dela, ki bo zagotovil nadaljnje utrjevanje organov družbenega u-pravljanja in s tem tudi reševanje vseh vprašanj s področja socialne in zdravstvene zaščite naših delovnih ljudi.
P. J.
Pri i zbor ZB v Domžalah
V domžalski občini samo 1400 članov Zveze borcev
Zveza borcev sedanje občine Domžale združuje 1.400 bivših borcev in aktivistov. To število je za tako območje odločno premajhno, saj so Domžale in okolica bogate tradicij iz narodnoosvobodilne borbe. Ti kraji so bili med prvimi, ki so se uprli v času NOB v bivšem kamniškem okraju. Prav malo je bilo takih, ki ne bi pri tem na kakršenkoli  način  aktivno sode-
lovali in zato ne imeli pogojev za sprejem v organizacijo Zveze borcev. Zaradi tega bo morala Zveza borcev pritegniti v svoje vrste vse te nekdanje borce.
V nadaljevanju razprave, na zadnjem ustanovnem občnem zboru Zveze borcev domžalske občine, so sklenili povečati tudi skrb za otroke padlih borcev. (Nadaljevanje na 2. strani)
pri delu naše trgovinske mreže, zato so tudi vsaj večinoma pazili na to, da so vanje izvolili tiste ljudi, ki se bodo najbolj živo zanimali za težave in pomanjkljivosti v trgovini.
Po prvih vtisih s sestankov potrošnikov lahko sklepamo, da bodo potrošniški sveti, v začet-
cije polno odgovornost. Zbori zavarovancev naj bi prikazali mesto in vlogo socialnega zavarovanja v naši družbi, analizirali naj bi dosedanje uspehe sa moupravljanja v socialnem zavarovanju, pozitivne pridobitve in obstoječe probleme, predvsem na preventivnem varstvu.
res prci; ki so že do sedaj pokazali zanimanje za probleme socialnega zavarovanja. Tudi ne bodo pozabili na odgovarjajoč socialni sestav ter na ustrezno kandidi ranje žena in mladine, posebno v Kranju, kjer le-ti predstavljajo znaten del zavarovancev. Občinski sindikalni sveti bodo
Delavec naj bo aktivni usmerjevalec našega življenja
Občni »bor ni samo gola formalnost
Občinski sindikalni svet V Kamniku zajema 34 podružnic jih uvrščajo na dnevni red za-s 4109 člani od 4294 zaposlenih. V sindikatu je torej 96% de- sedanj. Delavski sveti bodo mo-
v delu teh organov družbenega upravljanja, vendarle kmalu našli vsebino dela in ga tudi kolikortoliko dobro zastavili.
vprašanja, se bodo odborniki z njimi o teh še posebno pomenili.
Da bi bilo to delo čimbolj od-
lavccv. Iz poročila, ki ga je na občnem zboru podal predsednik Janez Rems, je razvidno, da so nekatere sindikalne podružnice, pa tudi uprave podjetij omalovaževale ObSS, ko so se obračale na višje sindikalne organizacije v raznih drobnih zadevah, ki bi jih lahko rešil ObSS.
Koristna pobuda
ku sicer z določenimi težavami Kjer bodo zavarovanci pokazali skrbeli tudi za to, da se ne bo in zaradi pomanjkanja izkušenj  posebno zanimanje za določena v oeloti zamenjalo tistega kadra
ki je do sedaj pokazal vso voljo do tega dela in določen razvoj. Triletne izkušnje v delu organov socialnega zavarovanja bodo brez dvoma služile marsikomu kot dragocen material v nadaljnjem delu novoizvoljenih organov, ki bodo opravljali nove posle v nadaljnjem razvoju našega socialnega zavarovanja. V dosedanji   skupščini Okraj-
šir«, nato pa jim je sekretar nega zavoda je zelo manjkali bil odziv s strani predsednikov re, zato bo sindikalno delo zdaj občinskega komiteja tov. Milan članov iz Zbora proizvajalcev in UO in DS podjetij. Vendar so gotovo boljše in uspešnejše. Zakelj predaval o naši gospo- je zato potrebno, da se pri bo- taki primeri čedalje bolj redki. Občni zbori so bili dobro pri-darski politiki s posebnim ozi- dočem kandidiranju misli tudi Ko se nekatera podjetja niso pravljeni in redke so bile po-ob investicijskih vprašanjih, so rom na konkretne gospodarske na to. Razen tega je bilo do- držala predpisov o odpustih družnice, ki jim je bil občni si danes na pobudo predsednika prilike v občini Skofja Loka. menjeno, da bodo v tovarni delavcev in so ponekod hotela zbor samo gola formalnost, občine tov. Svetka Kobala ogle- —ju     »Iskra«  v   Kranju   kandidirali  odpuščati    tudi    invalide,    je     Pri analizi  delovanja delav-
skih svetov po peti obletnici XX-\ stanovitve organov delavskega
Skofja Loka, 24. januarja.
Da bi se odborniki občine Skofja Loka seznanili z gospodarsko problematiko svojega območja in bodo mogli konstruktivno sodelovati pri razpravah   in   odločanju posebno
dali vsa večja podjetja v loški občini: Predilnico, »Jelovico«, Pilarno Reteče, »Motor« in »Se-
Tako se tudi vsa podjetja niso odzvala, da bi poslala podatke o zaposlenosti invalidov. Predavanja o gospodarskem kriminalu se je udeležilo mnogo sindikalnih funkcionarjev, slab pa je
ObSS uspešno posredoval in sporazumno rešil vse tovrstne probleme.
Podružnice so na svojih občnih zborih posvečale veliko skrb izbiri kadra za nove odbo-
[
Naš razgovor     Predsednik krajevnega odbora Šenčur:
fl
Osnovni problem - gradnje
ii
Kaj delajo in o čem razpravljajo danes krajevni odbori? S tem vprašanjem v mislih, sem se odpeljal v Šenčur. Prav gotovo je to zanimiv problem, zato sem se namenil, da najin razgovor s predsednikom krajevnega odbora v Šenčurju, Janezom Remcem, posredujem na-fiim bralcem. Takole mi je pripovedoval:
»No, zdaj gre že bolje. Sprva, ob uveljavitvi komun ter krajevnih odborov in še nekaj časa potem, se kar nismo znašii. Danes pa smo že prišli, bi skoraj rekel, na zeleno vejo, kot pravimo. Tako enostavno in gladko pa bi verjetno ne šlo, če ne bi bil ves odbor tako delaven kot je in če se ne bi vsi zanimali, da bi imel naš kraj čim lepši izgled. Ce ne bi imeli prav vsi te želje. Hitro smo zastavili delo z vsemi silami.
V zadnjih tednih se naše seje in razpravljanje na njih suče predvsem okoli najbolj perečega prčblema — komunalnih gradenj. Komaj že čakamo; da bi
bližnjo okolico, smo se tudi že obširno pomenili. Sicer je težko delati načrte, ker še ne vemo, s kakšnimi sredstvi bomo, razpolagali, upamo pa, da bomo dela, ki sem jih naštel, letos lahko dokončali. Mislimo že tudi na prihod-končno že dograjen. Danes nam da so gasilski dom Senčurjani nost gola pri nas je v zej0 je ta dom najbolj potreben, zla- do zdaj gradili z lastni mi sred- slabem stanju. Za novo šolo sti, ker vsako leto delamo na- stvi, brez kakršnekoli podpore. jmam0 ze nekaj načrtov, tudi črte,  kako  se  bomo  lahko z   Tudi javna razsvetljava je pri prost0r kie bo stala, vendar z
uresničitvijo te gradnje prej kot morda čez dve ali tri leta, zasedaj še ne moremo konkretneje govoriti.«
»Torej ima vaš krajevni odbor precej dela in problemov, ki ga tarejo,« sem pripomnil.
»Da. Toda naše delo si bomo skušali olajšati, pravzaprav navezali bomo stike s krajevnima odboroma Visoko in Voklo. Skupno, upamo, da bomo lahko marsikatere težave laže, hitreje in uspešneje premostili.«
Ob koncu najinega razgovora sem ga še vprašal: »Kaj pa menite o Monte Carlu v Šenčurju?« (V eni zadnjih številk našega lista smo pod tem naslovom objavili nekaj o Senčur-janih.)
»Veste kaj, s tem ste pa napravili koristno delo. Kvarto-pirstvo je bilo pri nas že res preveč razpaseno in upam, da
Nova cesta skozi Šenčur je v ponos vaščanom
njim že okoristili. Prav tako je nujno, da bi končali v letošnjem letu z gradnjo gasilskega
bil  zadružni  dom v  Šenčurju doma. Pri tem moramo omeniti,
nas pomankljiva ali pa je sploh ni. O ureditvi javne razsvetljave kot o popravilu cest skozi bo to zaleglo, če že ni.« Šenčur in tistih, ki ga vežejo z FaBo
upravljanja v naših delovnih kolektivih moramo ugotoviti, da se člani delavskih svetov prei zasedanjem obračajo le redko do svojih volivcev, da bi z njimi proučili tekoče probleme, ki
rali pogosteje stopati pred kolektiv s poročili o poslovanju podjetja. Vse premalo se tudi v naših kolektivih pojasnjujejo razni predpisi in uredbe. Ti predpisi so pogosto predmet neobjektivnih kritik prav zaradi tega, ker jih ljudje premalo poznajo.
Čeprav v območju kamniškega sindikalnega sveta prevladuje delavski razred, se vendar tudi v naših podjetjih uveljavljajo stremljenja, ki nasprotujejo interesom delavskega razreda. Ta negativna stremljenja vnašajo v podjetja polproletar-ci, ki se ne zanimajo za vprašanja proizvodnje. Težak in še vedno nerešen pa je problem naše kadrovske politike v podjetjih, to je vprašanje evidence in strokovne usposobljenosti delavcev. V borbi za dvig storilnosti moramo postaviti zahte-
(Nadaljevanje na 2. str.)
Letos - več avtobusnih zvez
Bled, 26. januarja.
Včeraj popoldne je bil na Bledu podpisan protokol drugega zasedanja stalne avstrijsko-jugoslovanske komisije, o sporazumu med Jugoslavijo in Avstrijo o meddržavnem turističnem avtobusnem prometu. Protokol sta podpisala v imenu Jugoslavije Hugo Weiss, generalni   tajnik   Turistične zveze
kilometer. Vse dogovorjene linije bodo obratovale enkrat do dvakrat tedensko z izjemo linije Bled — Celovec in Bled — Beljak, ki bo obratovala dnevno. Obe delegaciji, ki sta dva dni prebili na Bledu, sta po podpisu protokola izjavili, da je ta sporazum izredno važnega pomena tako za naš, kot avstrijski  turizem  v letošnji sezoni.
Slovenije,  za  Avstrijo   pa dr. Te linije bodo lahko uporablja-
ing. Neuvald Robert. Protokol omenja turistične linije, ki bodo letos uvedene med Avstrijo in Jugoslavijo. Dogovorili so se za sledeče linije: Bled — Tržič — Celovec, Bled — Korensko sedlo — Beljak, Portorož — Ljubljana — Maribor — Graz, Reka — Ljubljana — Ljubelj — Celovec Zagreb Dunaj, Maribor
Opatija. Linije bodo začele o-bratovati od 4. do 16. julija in bodo obratovale vse do konca septembra. Cena bo 7 dinarjev
li vsi naši in avstrijski državljani ter tudi gostje, ki so na počitnicah v naših in avstrijskih letoviščih. Razen tega je ta sporazum dosežen zadosti zgodaj, da bodo linije lahko vpisane v letošnji vozni red, ki ga bosta izdali obe državi. Danes popoldne sta obe delega-Eisenstadt — ciji zapustili Bled in se odpelja-- Zagreb — li v Ljubljano, kjer bosta jutri dopoldne sprejeti pri podpredsedniku Izvršnega sveta LRS Marijanu Breclju in predsedniku OLO Ljubljana dr. Marjanu
oziroma 30 grošev za prevoženi Dermastji.
B. B.
04
TE DNI PO SVETU
V središču zanimanja svetovne javnosti sta te dni nedvomno položaj v Franciji, ki je spet brez vlade, in pa sestanek Ei-senhower — Eden.
Bolj kot dejstvo, da je Francija brez vlade — kajti to je že običajen pojav — zanima o-pazovalce pot, ki jo bo ubrala novoizvoljena skupščina. Zaradi porasta poslaniških mest na levem in desnem krilu, kar je šlo seveda na račun sredine, je dokaj jasno, da je treba pričakovati bolj levo ali bolj desno vlado, kot je bila zadnja — Faurova.
Objektivni razvoj notranjih odnosov v Franciji in v poslanski zbornici terja bolj levo rešitev. To se je pokazalo tudi pri volitvah novega predsednika skupščine, za katerega je bil, ob podpori poslancev KPF, izvoljen socialist Troquer. Od vseh kandidatov za predsednika vlade, ima največ upanja generalni tajnik francoskih socialistov Guy Mollet, ki naj bi sestavil vlado v imenu sociali stično - radikalne republikanske fronte. V tej vladi naj bi po zadnjih informacijah zasedel Mendes France položaj zunanjega ministra.
Spričo podpore komunistov socialistično - radikalni fronti Je več ali manj izključeno, da bi desnica, kljub temu, da se povezuje s profašistično skupino poujadistov, lahko prevzela iniciativo v parlamentu.
Pri nas pa je razen v središču zanimanja potek jugoslovansko - zahodnonemških pogajanj v Bonnu. V ponedeljek se
Delavec naj bo aktivni usmerjevalec našega življenja
Občni »bor ni samo gola formalno«!
Tako vendar ne gre!
Hišni svet zaseda. Udeležba je svetu, da bi le stanovanje do-še dokaj dobra. Sestanek začne bili.
(Nadaljevanje s 1. strani) vo po strokovnem izobraževanju mladega človeka na prvo mesto, ker nekvalificirane delovne sile bomo ob naglem razvoju tehnike potrebovali  čedalje manj.
Sindikalne organizacije so dolžne razvijati delavsko in družbeno upravljanje v vsem družbenem življenju z željo, da bi sleherni delavec s polno zavestjo sodeloval pri reševanju družbenih vprašanj ne samo kot
kritik posameznih dejanj, kar se čestokrat opaža, temveč kot aktivni usmerjevalec našega življenja.
ObSS je posvečal precej pozornosti vajeniški mladini v podjetjih, prav posebej pa še v zadružnem in privatnem sektorju. Ugotovil je, da vajenci v mnogih slučajih delajo preko delovnega časa, zlasti v kroja-
sindikalno niti v mladinsko organizacijo. Člani Mestnega sindikata obrtnih delavcev niso bili dovolj aktivni, da bi znali vso to mladino vključiti v svojo sidikalno organizacijo. V podjetjih je ta položaj znatno boljši.
Sindikalne podružnice in sindikalni sveti so se doslej premalo ukvarjali s stanovanjsko
ški in šivilski stroki. Večina teh problematiko.  V   Kamniku je
vajencev ni vključenih niti v
Higiensko tehnični oddelek za- te velike naloge v bodoče, saj
ščite Železarne Jesenice se   v manjka Jesenicam mlečna re-
polni meri zaveda svojega od- stavracija  in  dijetična menza,
govornega     poslanstva.     Zato podjetju   pa   manjka osrednja
uspehi   ne   izostajajo.   Število restavracija v tovarni. Nujno bo
obratnih nezgod je iz leta v leto tudi    razmišljati    o ureditvi
manjše. Med tem, ko je bele- čistilnih   naprav   v nekaterih
žilo podjetje 1954. leta 14 smrtnih nezgod, so bile v minulem letu le 3. Znižano število težjih nezgod iz povprečno nekaj desetin letno na 2 težki nesreči v minulem letu. Skupno število nezgod je bilo v minulem letu v primerjavi z letom 1954 znižano za 210 in je bilo vseh le 1212. Skupen procent nezgod na stalež je 17,1% za leto 1955. Po inozemskem ključu, ki ne upošteva bolovanj od 1 do 3 dni pa se je Železarna Jesenice v minulem letu priključila evropske-
obratih, predvsem pa v rudar-ni, pražarni in samotami, v katerih se zrak vedno bolj oku-žuje.
stanovanjska stiska precejšnja in mnogo delavcev stanuje v zelo bednih razmerah, ki ogrožajo zdravje njim in njihovim družinam. Sicer so industrijska podjetja in ObLO zgradili precej stanovanjskih blokov in hiš, vendar je to za potrebe Kamnika mnogo premalo. Pri dodelitvi stanovanj sindikati niso bili v stiku s stanovanjsko komisijo. Podjetja morajo z vsemi razpoložljivimi sredstvi priti na pomoč, da se stanovanjsko vprašanje začne reševati bolj sistematično.
ZIKA
za čuda samo s četrturno zamudo.
Poročilo starega hišnega sveta se sprejme molče. Potem pa začne dolga in mučna razprava o tem, kdo bo v novem hišnem svetu.
Jaz bi predlagal Franceljna,* povzame prvi. In potem, da bi predlaganega pomiril, brž pristavi: »Saj ne bo veliko dela. In končno, enkrat moraš itak priti na vrsto.«
»Ne morem, pa ne morem. Sem prezaposlen, vedno odsoten, razen tega bolan ...« živahno ugovarja predlagani.
In tako vsi po vrsti.
Potem začno razpravljati o tistih, ki jih ni na sestanku. Pri teh gre laže. Nihče nima nič pripomniti, le nekdo plaho podvomi: »Ali bodo sprejeli?«
»No vidiš,« se obrne nekdo k meni, »sedaj imaš dovolj gradiva za pisanje.«
»Samo, da ne napišeš preveč,« me opozarja drugi.
»Preveč itak ne upa,« pravi prvi.
»Tako bom napisal, kot je bilo,« povem.
»Pa daj, če upaš,« pribije tretji.
In sem.
Zakaj? Zato, ker jih je res še vedno precej takih, ki mislijo, da je edino prav, če se vtikajo samo v take posle, ki jim prinašajo neposredne koristi. Ne pomislijo pa, da se morda ne neposredno, a vendarle, odraža v njihovem žepu, na njihovem življenjskem standardu, tudi zanemarjanje skrbi za problem družbe kot celote.
Vsak tak ima potem družbe-
»Voje vendar mora sprejeti.« no upravljanje za nepotrebno
ga prestrežejo, »saj je nov v hiši. Ce že zaradi drugega ne, zato, ker je dobil stanovanje.«
Potem nekdo pripomni, da bi se našlo še dosti takih, ki bi bili prav precej pripravljeni prevzeti predsedništvo v hišnem
Prvi zbor ZB t Domžalah
Pomoč otrokom padlih borcev - Premalo pažnje vojnim Invalidom
(Nadaljevanje s 1. strani)
mu povprečju, ker je zabele
je zvedelo, da pogajanja uspeš-j žila brez omenjenih bolovanj le ena  osnovnih  dolžnosti Zveze
no potekajo in da je bil dose-j 12,6% nezgod na stalež. Kljub borcev in njenih članov. Skrbe-
žen napredek, ki omogoča, da doseženim  uspehom pa  čakajo ti bo treba, da bodo otroci pad-
vodji obeh delegacij precizirata| Železarno Jesenice in njen od- jm borcev pravilno vzgojeni in
delek higiensko tehnične zašči- da ne bodo zapadali staromisel-
—_ nim težnjam. Ti otroci so rasli
predloge o ureditvi zahtev glede jugoslovanskih medvojnih in predvojnih terjatev. Uspeh sedanjih razgovorov smatrajo za zelo verjeten in je v zvezi s tem v nemških gospodarskih krogih precej zanimanja za dobave industrijskih proizvodov v Jugoslaviji. Predvsem investicijske opreme, pa tudi blaga za široko potrošnjo.
Komunalne težave Mošenl
Nadalje so še ugotovili, da je  cev v Radomljah se je na zboru bila tudi dosedanja skrb Zveze  obvezala, da bo še letos na tr^b Ugotovili so, da je bila doseda- bcrcev    za    izvenarmadno    in  krajih odkrila spominske plošč-nja skrb do teh otrok pomanj- predvojaško vzgojo pomanjklji-  medtem tudi na kraju nekdanje kij iva, čeprav bi morala biti to va_  Tudi  povezava  z  drugimi partizanske bolnišnice  na Ko-
organizacijami, zlasti s »Partizanom« ter športnimi, gasilskimi in ostalimi društvi, ni bila prav najboljša. Tudi strelski fport, ki je bil v Domžalah in okolici zelo razgiban, je sedaj že povsem zamrl. Velike  pomembnosti  je tudi
lovcu, kjer je zaradi izdajstva padlo precej partizanov.
—t—
zlo. Sebe še vedno smatra za edinko, ki lahko uveljavlja svoje interese mimo, ali pa celo na račun, družben-; skupnr-sti. Pri tem seveda ne p .misli, da se igra sam s seboj slepe miši.
Bistvo družbenega upravljanja stanovanjskih hiš je, zagotoviti smotrno upor?no in ohranitev — lahko rečemo — ene najosnovnejših -jlovekovih dobrin. Družbeno upravljanje pa naj bi hkrati vsern tist'm ki v njem sodelujejo, posredovalo pravilen odnos, ne samo do s.ološnega ljudskega promože-nja, marveč do ce.otnega našega eruibenega dodajanja.
Dovolj žalostno pa je ugotavljati, da ta odnos pi: nnofih splahni, brž ko dobe stanovanje
v drugačnih pogojih, kot ostali, ki imajo očeta in mater. Prav
Na seji Krajevnega odbora Mošnje so med drugim razpravljali tudi o komunalnih vpraša-
zaradi tega nekateri otroci pad- zbiranje dokumentarnega gradi-
lih borcev ne morejo učne sno- va   k- naj bj pQznim rodovom
vi v šoli in drugod tako doje- omogočil  ohraniti   spomin na
mati, kot ostali otroci. Zato jim najsvetlejše in hkrati najtežje
njih   in   o   uporabi   zemljišč bo potrebna pomoč   tudi s te dnj našega naroda v borbi za
splošno   ljudskega  premoženja, strani. njegovo svobodo in lepšo bo-
Najnujnejši problem, ki nasta-     Hkrati  se je na zboru tudi dočnost. Pospešili bodo zbiranje
ja,  je  predvsem   slaba   cesta  ugotovilo, da so se člani Zveze tega gradiva in še letos izdali
Mošnje—Globoko,  ki je zaradi borcev doslej  zelo malo zani- spominsko knjigo, v kateri bo-
stalnega prometa precej  obre- mali  za  invalide  iz  narodno- do opisali  vse  važne dogodke
Odmevi z gasilskih občnih zborov
V Mostah je potreben požarni vodnjak
Gasilsko društvo v Mostah pri letos kar ne gre od rok. Na Komendi je med najdelavnej- občnem zboru so sklenili, da širni na našem podeželju. V nje- bodo zamujeno nadomestili. Le-
govih vrstah se udejstvuje 81 članov in 13 pionirjev, ima pa tudi dobro izvežbano žensko desetino. Lani je društvo praznovalo 25-letnico. Člani so se ži-
tos jih čaka še težavna naloga z gradnjo požarnega vodnjaka. Velik del vasi je namreč tako oddaljen od potoka, da bi bila pomoč gasilcev v slučaju požara zelo negotova, ker ima dO-
Te dni je proslavljalo indijsko ljudstvo 6. obletnico proglasitve republike. Ob tej priložnosti je v svojem govoru indij-j menjena. Zgradba osnovne šole osvobodilne   borbe.   Lahko   so iz osvobodilne borbe; hkrati pa
ski premier poudaril, da je In-  je prav tako nujno potrebna po- se zaradi tega nekateri invalidi objavili    obširne    življenjepise vahno udejstvovali tudi na pro-
dija zdaj na pragu drugega 5-J pravila ter ureditve električne počutili pozabljene. Lahko se na in fotografije vseh padlih bor- svetnem polju. Pod vodstvom mače društvo premalo cevi. V letnega plana, katerega naloga napeljave in drugih zunanjih primer počuti invalid Viljem cev in žrtev fašističnega nasi- profesorja komendske gimnazije tem delu vasi je tudi Tesarsko je spraviti deželo daleč naprej , del. Ker hodi iz Mošenj precej Nahtigal iz Jarš pri Domžalah, lja z območja občine. Sklenili tov. Klančarja so uprizorili podjetje, ki ima prav tako velik v razvoju socialistične družbe.. dijakov v šolo v Radovljico, bi ki zaradi posledic iz narodno- so, da bodo stalno oskrbovali Finžgarjevo »Razvalino življe- interes za izgraditev požarnega Ob obletnici indijske republike ( bilo nujno urediti tudi avtobus- osvobodilne borbe že več let le- grobove in spmenike padlih in nja« in Bevkovega »Kajna« v vodnjaka. Upamo, da bodo Moje predsednik Tito brzojavno no zvezo na razdalji Dobropolje ži hrom v postelji, pa ga ni še se jim s tem vsaj skromno od- prosvetni dvorani gimnazije, ščani tudi v tem primeru po-čestital    predsedniku    indijske) — Brezje — Črnivec — Mošnje nihče od Zveze borcev obiskal, dolžili. ijspeh bi jih moral vzpodbuditi  kazali svojo enotnost in požrt-
republike dr. Prasadu.
— Radovljica.
C. Z.     osamljenega in pozabljenega.
Krajevna edinica Zveze bor- k nadaljnjemu delu, ki pa jim vovalnost.
AUSTRIJSKE RAZPRTIJE
Poostrila so se nasprotja med socialisti in desnico
V sosedni Avstriji so se v času tuje okupacije že kar navadili, da imajo koalicijsko vlado, ki jo tvorita dve dokaj različni stranki — različni po sestavu, načelih in ciljih. To sta množična in dobro organizirana social-demokracija in desna ter precej raznorodna Avstrij. ljudska stranka. Nekdaj, pred vojno in hitlerjevsko vladavino sta si bili veliki nasprotnici - da, celo zagrizeni sovražnici. V brutalnih napadih tako imenovane krščanske desnice, katere naslednica je današnja Ljudska 6tranka, na demokratične pridobitve Prve republike je polagoma pojemala moč delavskega razreda. Zadnji udarec jI je zadal leta 1934 fašistični državni udar »malega kanclerja« Doll-fussa, ki je hkrati že pomenil uvod v agonijo avstrijskega obstoja.
Hitler j anski nokturno od 1938 do 1945 leta je povsem uničil vse celice delavskega gibanja, istočasno pa v emigraciji zbližal njegove bivše voditelje s tistimi poštenimi zastopniki demokratične desnice, ki so se pred rjavim terorjem umaknili v tujino.
Potreba nekakšne enotne u-prave nad avstrijskimi notranjimi razmerami v pogojih četvorne zasedbe po drugi svetovni vojni je vsilila edino možno pot v avstrijski politiki: skupno vlado obeh na novo oživelih političnih grupacij — social - demokratov in klerikalnih konservativcev. Sicer je bilo v obeh gibanjih precej nejevolje nad to nenaravno kombinacijo. Skrajni klerikalci so se močno zmrdo-vali nad takšnim »sodelovanjem z rdečkarji«, pa tudi med socialisti je bilo, zlasti v prvih letih,   mnogo   pripomb zastran
»nenačelnega ministerializma« tistih voditeljev Socialistične stranke Avstrije, ki so določili, naj njihova stranka sodeluje v prvi vladi, sestavljeni po splošnih volitvah. Toda izid volitev (nekaj več glasov za social - demokracijo kot pa za ljudsko stranko in nekaj več parlamentarnih sedežev za ljudsko stranko kot pa za social - demokracijo — ob skoraj brezpomembnem številu g.asov za komuniste in za skrajno desnico) je pokazal, da res ni vredno in da nima nobenega izgleda, nadaljevati tisto pot medsebojne nestrpnosti, ki je privedla do razpada Prve republike.
EDINA MOŽNOST — KOALICIJA?
Samo ena pot je bila torej možna: pot konstruktivnega sodelovanja obeh največjih strank v skupni vladi. Koalicija ni opravila majhnega dela. Izvedla je obnovo precej porušenega in dezorganiziranega gospodarstva, z izdatno ameriško pomočjo podvojila nacionalno proizvodnjo, zboljšala socialne razmere v deželi in — ne naposled - uspešno pripeljala Avstrijo skozi nevarno vrtinčaste vode okupacije in hladne vojne do končnega podpisa državne pogodbe, ki ji zagotavlja neodvisnost, svobodo in neutralnost.
V obeh avstrijskih taborih so ves ta čas poudarjali, da je koalicijska politika vendarle nekaj nenormalnega in začasnega. Nekateri so šli y predvidevanjih tako daleč, da so napovedali, da bo s podpisom državne pogodbe vse manj razlogov za nadaljevanje takšnega sodelovanja v vladi in da bo takrat spet pričela klasična politična praksa: »Mi vlada, vi opozicija, ali obratno«.
Kot vemo, do tega ni prišlo. Nasprotno. Socialistična stranka je v novembru svečano izjavila, da si je v povojnem obdobju priborila zaslužen položaj v upravljanju dežele in da ni pripravljena, da bi jo kdorkoli spodrinil z njega. Levica noče v opozicijo.
USODA KOALICIJE VENDARLE NI DOCELA JASNA
Nobena od strank seveda noče v položaj neprivilegiranega kritika in nobena si ne more privoščiti nasprotnega ugodja — lastne, neskaljene vladavine. »Se ne more privoščiti«, bi bilo bolje reči. Zakaj letošnje leto bo bržčas prineslo nove splošne volitve, ki utegnejo vsaj toliko spremeniti odnose sil, da bi ena izmed strank — ob podpori skrajno desnih, tako imenovanih »neodvisnih« — lahko sama zasedla vse ministrske fotelje. Za ta primer bi si morala zagotoviti precejšnje število novih volivcev. Socialdemokrati upajo, da to ni izključeno. Zadnje volitve v pokrajinske skupščine v nekaterih delih sosedne republike so jim prinesle dokaj viden porast.
NE GRE SAMO ZA VOLITVE
Da bi to dosegli, sta že proti koncu preteklega leta obe stranki pričeli z dokaj živahnejšo politično dejavnostjo na vseh poljih.
Iz nasprotij, ki so se odkrila v zadnjih dveh mesecih, razberemo, da tu ne gre samo za to, koliko novih glasov si bodo pridobile posamezne stranke. Nemara je najbolje, če navedemo nekaj primerov.
V teku zadnjih dveh let je doživela Avstrija neverjeten gospodarski polet. Število brezposelnih se je s 300 tisoč znižalo na komaj 90 tisoč. Konjuktu-ra je izzvala znaten dvig cen, ki so ga neprijetno občutile množice potrošnikov. Socialisti so v takem položaju zahtevali večje plače in znižanje cen, zlasti tistih za prehrano. Da bi bilo to uresničeno, so zahtevali nekaj učinkovitega — večjo liberalizacijo uvoza prehrane, čemur so se zoperstavili politfki z desnice. Vprašanje še ni rešeno.
Vojno uničevanje in hiter pritok delovne sile v mesta sta povzročila hudo stanovanjsko stisko, ki jo je stanovanjska graditev komaj omilila. Uvedli so državne stanovanjske urade, ki so najpotrebnejšim dodeljevali razpoložljiva stanovanja in določali stanarine. Desnica, ki kot svoj »čredo« proglaša »svobodno tržišče«, je sedaj omejila na polovico pristojnost teh uradov, kar je takoj spodbudilo špekulacijo in povečanje stanarin. Socialisti kritizirajo, na pomoč jim je celo priskočil nadškof Jachym, toda — vprašanje še ni rešeno.
Ministrstvo za trgovino je v rokah Ljudske stranke, tisto za podržavljeno industrijo in promet pa vodi social - demokrat. Sodelovanje je dokaj težko, zlasti v zadnjem času pa si drug drugemu mečeta polena pod noge. Podržavljena industrija bi rada izvažala svoje izdelke, a se pojavi uredba trgovinskega ministrstva, ki to prepove. Državna uprava za mineralna olja, ki ima v Avstriji monopol na naftna polja, bi rada pričela nova vrtanja — in že je tu neko mešano podjetje »Niogas« s koncesijo trgovinskega ministrstva, ki si vse take pravice lasti le zase. Avstrijska delegacija na evropskem severu vodi pogaiania z letalsko družbo »Scandinavian Airlines System« o ustanovitvi   avstrijskega le-
talskega podjetja, medtem pa se mudi na Nizozemskem druga, rivalska delegacija, ki o istovetnem načrtu razgovarja s ho-landsko letalsko družbo »KLM«. Razlika je le v tem, da bi bila prva v rokah socialistov, druga pa pod kontrolo Ljudske stranke. Vsa ta in cela vrsta takih vprašanj — še ni rešena.
Knez Ernst Riidiger von Star-hemberg, bivši šef fašistične privatne milice »Heimwehr«, v Avstriji ni na dobrem glasu. S krvavimi nasilji je pripravil teren za Hitlerjev vdor. Zato je vse njegovo imetje pod sekvestrom in javno mnenje ga ima za pravega zločinca. Nedolgo tega pa se je meni nič, teči nič, vrnil v Avstrijo »na zdravljenje« _ toda ne v bolnišnico, temveč na nek koroški grad, kjer že zbira svoje privržence. Socialisti zahtevajo izgon, delnica pa v vsej stvari ne vidi nič nenavadnega. Tudi to vprašanje še ni rešeno.
Vprašanja, ki danes razburjajo avstrijsko javnost, kot vidimo, niso samo predvolilne praske, dasiravno so tudi to. Niso samo borba med dvema strankama za čimveč pozicij v državnem in gospodarskem aparatu, čeprav so v veliki meri tudi to. V njih ozadju čutimo nadaljevanje globljega boja med napredkom in privatnimi koristmi. To nam zlasti potrjuje nastop social-demokratov za ohranitev in razširjenje nacionaliziranega gospodarstva in za občutno ponovno razdelitev nacionalnega dohodka v korist delovnih slojev.
Zal so ti koraki dokaj počasni in večkrat oklevajoči — toda okoliščina, da je avstrijska levica močno vezana s svojim koalicijskim položajem, v veliki meri pojasnjuje tudi to nevšečnost.
-j ž
11 letni občni zbor
V soboto zvečer je bil 73-ti občni zbor Prostovoljnega gasilskega društva v Radovljici. Iz poročil upravnega odbora je razvidno, da je bilo delo gasilcev v preteklem letu zelo uspešno.
Društvo šteje 56 aktivnih članov, 4 članice in 10 pionirjev in razpolaga z dobro opremljenim gasilskim domom.
Vsem gasilcem, zlasti mladincem, pa sta lahko za vzor 70-
Franc Pere 32 let predsednik PGD Radovljica
letna gasilca Franc Pere in Franc Ramovš. Ob njunem 'jubileju jima je društvo poklonilo lepi plaketi.
Gasilski dom je prt^sen
Gasilci v Ne vi j ah pri Kamniku bi radi povečali gasilski dom, ki je postal premajhen, zato bodo začeli zbirati sredstva. Letos bodo oskrbeli s cevmi in drugimi potrebami gasilsko enoto v vasi Poreber, ki je lani dobila požarni vodnjak. K društvu je pristopilo precej mladink, ki so osnovale svojo ekipo.
2 Glas
Gorenjske
1829
Skofja Loka v seznamu mednarodnih campingov
Vedno več verig našemu gospodarstvu
Aktualna tema:
Turistično društvo   v   Skofji ti pečal samo z lokacijo kopa- samo posnetek lanskoletne Tu-
Loki se že sedaj z vso vnemo lišča, je danes vendarle postalo ristične razstave. Ce bodo kje
Pripravlja na  novo  sezono  in jasno, da boljše lokacije ni, kot dobili finančno pomoč, bodo v
bližajoči občni zbor. je   lega   sedanjega   kopališča, zvezi z razstavo izdali tudi turi-
Pred nedavnim so ustanovili najbolj zdrav bazen pa topla te- stični prospekt Škofje Loke in
»ov odbor za gradnjo kopali- koča voda v strugi. Kljub temu obeh dolin. O tem razpravljajo
Hkrati z izgradnjo naše težke     Stvarnost in številke
industrije, povečano tonažo ladjedelništva in razmaha rudarstva, so se povečale tudi potrebe po težkih verigah. Saj so Posai»e^nih dogajanjih. Povsem dne Največkrat imata tako ob
Neredko se pripeti, da pride- podjetje navodilo, da sestavi jo v javnost netočni podatki o  neko poročilo do te^a in lega
le-te sestavni del ostale opreme, brez katere si modernih obratov skdraj ne moremo zamisliti.
Naše gospodarstvo zlasti po-
jasno je, da novinarji, ki zbira- vrstilo kot rok dostave poročila
jo material za določeni šesta- isti datum! Taka poročila se >a-
vek, iščejo podatke na najraz- radi tega sestavljajo y hitri, i,
ličnejših mestih: pri raznih pod- brez    temeljitega prsverjinja.
jetjih,  zavodih,  ustanovah itd. rirektor,    oziroma odgovorni
Občni zbori, zasedanja organov uslužbenci potem taka poročila
*5a. Medtem ko se je prejšnji  pa bo treba misliti tudi na manj- v Loki že več let, toda denarja trebuje težke verige  Proizvod- !^udske ODiasti( ra~ne konferen- pred odpošiljanjem podpišejo ...
odbor, ki ni imel nobene zveze  ši bazen v bližini, vsaj za tekmo- ni. Malo imajo upanja na na- nJa |e"te£ se     vse °^       il!* Ce in na niih Prebrana poročila, Resničnost takih podatkov je
8 Turističnim društvom, dve le-  vanja. Torej, zgraditi novo ko- grado Turistične zveze za uspel       (mdekf 10/' .    1  a .v 1Qe.° so skoraj vedno dokaj dober te- zato povsem razumljivo precej
_ pališče na starem prostoru bo »Turistični teden« in sploh le- V0Cala,        J*3 j* zl*J*"a jj"- vor podatkov, ki služijo pozneje dvomljiva.  Pri takem sistemu
gotovo prva naloga Turističnega tošnje plodno delo. Toda to je leta 138%, 1948. leta «0 kot dokumentacija za pisanje. dela jo skoraj nemogoče priča-
Kmetijski tebi i Mostati
društva v naslednjih letih.
veda  brez  pomoči Občinskega V Mostah pri Komendi se je ijudskega odbora ne bo šlo. Pr-letos prvič začel pouk v kmetij-  va investicija za novo kopališče Jkem tečaju. Obiskuje ga 30 te-  pa je že lani zgraj«ia vodna tajnikov, med katerimi sta dve  drča v zimskih mesecih jo bo
Se- le skromna želja.
Zanimivo je, da je delo društva v preteklem letu, posebno gradnja sprehajališča na Stari grad, vzpodbudilo letos tudi  ObLO k večji vnemi za
"Z           1953                  195t     Tođa zB0di se, da ti podatki kovati drugačni učinek. Prav ta
T*,,       w         i! vCasih POPolnoma ne drže! Po ko je tudi nemogoče na podJagi
430%. V letošnjem letu pa je objavi   ge   obižajno   U3nJc   na tak       dela zaostriti odg0vor-
predviden porast proizvodnje na pisca 21anka plaz neffodovanj> nost ljudi ki na tem delajo
nemalokrat pa ta negodovanja Hitrica v delu na g0spodar-preidejo celo v obrekovanje itd. Skušajmo stvari priti do dna
881%.
Čeprav smo danes še primo-
skem področju, zlasti tam, kjer so potrebne analitične analize,
tretjini deklet. Pouk imajo tri- do popravili, verjetno jo bodo gradnjo~ in  popravilo  poti  po rani del težkih verig uvažati,
krat   tedensko   po   štiri   ure.  obili s pločevino, tako da   bo lepi bližnji okolici Skofje Loke. P» se  predvideva, da bo leta     v iokalnem merilu se peča z je ore1 škodljiva kot" koristna.
Kmetijske   predmete   predava  lahko takoj) ko se bo pri5ela posebno pot „Za gradom<< je po- 1958 do 1960 ta problem popol- hiranjem podatkov o najrazlič-       P   3    - -
jng. Miha Prešern, splošno izo- sezona( razveseljevala staro in trebna hitre pomoči, če ne, se noma rešen z domačo proizvod- nejsih  dogajanjih  Okrajni za-
mlado. Razen kopališnega pro- bo zidovje začelo še podirati — ni°- vod   za  statistiko.   Vendar po
štora bo treba bolje urediti tu- počeno je že.. . Se mnogo na- Tovarna verig v Lescah je ne mnenju vseh, ki so bodisi po
di prostor za camping, z raz- iog caka novi odbor Turistične- lo   večala   svojo   proizvodnjo, službeni   ali   družbeni dolžno-
svetljavo  in tekočo vodo, po- ga društva v Skofji Loki, ki ga temveč je tudi precej verig iz- stl v zvezi s tem zavodom, je ta
braževalne pa domače učitelj *tvo. Udeleženci z velikim zanimanjem obiskujejo predava-
nja, dekleta pa imajo po rednem pouku še gospodinjski in sebno sedaj ko je je-ta prištet  bodo cianj izvolili' februarja na vazala. Š kvalitetnimi verigami
*ivalni tečaj. Oboje bo v prid mednarodnemu   seznamu cam bodočim   mladim   gospodinjam, pjngov< ki  bodo   ostale   na kmetijah
Z.
Darilo Kamnika TurlstiCnl zvezi Slovenije
Turistično društvo v Kamniku je na svoji zadnji seji razpravljalo o pripravah za delo v letošnji turistični sezoni. Odbor je ugotovil več pomanjkljivosti, ki jih bo treba odpraviti. Največ kritike je bilo v pretekli sezoni o avtobusni zvezi Kamnik—Stahovica in o nesmotrnih *azidavah, ki so spremenile lice kamniškega mesta. Na seji je bil navzoč tudi org. sekretar Turistične zveze Slovenije, tovariš Matajc, kateremu je predsednik društva dr. Frantar izročil lepo darilo, ki ga je kamniško društvo poklonilo Zvezi ob njenem jubileju — originalno kamniško majoliko. izdelek keramične tovarne. Predsednik je tudi izročil trem zaslužnim dolgoletnim turističnim delavcem odlikovanja, s katerimi jih je ob Jubileju odlikovala Turistična zveza Slovenije.
JUGOSLOVANSKA LOTERIJA Poročilo o žrebanju srečk 87. kola (Plan II), ki je bilo včeraj v Vinkovcih
Na zadnji seji so odborniki Turističnega društva tudi že pričeli razmišljati, kakšen naj bi bil turistični del škofjeloške gospodarske razstave. Seveda bo moral biti nekaj novega, ne
deviznih
občnem zboru. Ce pa pomisli- so osvojili mnoga tuja tržišča mo, da bo društvo praznovalo in tako pripomogli, da je pni .leta 1957 že svojo šestdesetlet- šlo  v  državo precej nico,   bodo   letošnje   priprave sredstev nujno   terjale   delavnost vseh članov in vseh Ločanov in ne
samo odbora društva. celotnega našega gospodarstva.
—j— M.
Lov za surovina
Za 400.000 dolarjev so izvo/.ili
ustanova odločno prešibka m dostikrat ne razpolaga niti z najosnovnejšimi številkami. Zategadelj zbirajo razlJČnj podatke s »svojega« področja razne Nadaljnji razvoj te tovarne pa druge ustanove, komisije, uradi bo vsekakor koristil   napredku in druge družbene organizacije.
Zaradi take nehomogenosti pri delu pa se nujno mora pripetiti, da se številke o eni in isti stvari ne ujemajo. Včasih nastanejo tudi take razlike, da lahko preusmerijo tok in težišče razprav in mnenj ter pozornost do posameznega problema, ki je v obravnavi prav na podlagi takih podatkov.
Ni namreč vseeno, če se uporabljajo netočni podatki v razpravah in se na podlagi številk sprejemajo sklepi, ki služijo nato pri nadaljnjem delu.
Statistiko imenujejo običajno »mater vseh znanosti«. Vendar dostikrat nosi ta naziv povsem neupravičeno. Da bi dosegli tisto raven točnosti in objektivne poučenosti javnosti, temelječe na najrazličnejših številkah z najrazličnejših področij, je potrebna popolna odgovornost vseh tistih s številkami, ki zasledujejo gospodarsko in drugo družbeno gibanje. Od onih v podjetjih pa vse do tistih, ki delajo v najrazličnejših zavodih ter znanstvenih institutih.
Gospodarstvo nedvomno temelji  v  določenem  smislu na
Zaradi modernizacije obratov, svoje zastopnike, ki so obiskali ki jih je izvedla v zadnjem le- zlasti večje klavnice in sredi-tu Tovarna usnja v Kamnikv. šča živilske predelovalne indu-
St. srečk	Znesek
500	5.000.—
241300	100.000 —
417820	70.000.—
456200	100.000.—
564190	70.000.—
1	f • 100.—
082281	70.000.—
235481	600.100.—
595741	70.100.—
643971	100.100.—
679901	70.100.—
92	500.—
1862	20.000.—
171802	100.000.—
396992	500.500.—
462002	100.000.—
581722	100 000.—
591672	800.000.—
646092	70.500.—
3	100.—
198383	100.100.—
277743	70.100.—
436103	300.100.—
24	2.000.—
44	700.—
474	10.000.—
714	3.000.—
083074	400.000.—
397374	70.000.—
422164	100.000.—
554734	1,000.000.—
5	100.—
042825	70.100.—
199995	70.100.—
251905	70.100.—
275365	70.100.—
318165	100.100.—
549365	70.100.—
581855	70.100.—
057486	100.000 —
34502	70.000.—
531726	100.000 —
7	100.—
304427	100.100.—
467837	70.100.—
649907	70.100 —
98	1.400.—
3628	30.000.—
7588	50.000.—
021958	100.1000.—
073438	100.000.—
252678	70.000.—
333628	70.000.—
9	100.—
081309	100.100.—
133509	100.100.—
346949	200.100.—
407119	100.100.—
623339	100.100.—
673539	70.100 —
sta oškodovana skupnost, ki bi za izdelano izvoženo kožo dobila lepo vsoto denarja in pa potrošnik, ki mora po isti ceni kot slanino plačevati malo hranljivo kožo. Tako n. pr. v tovarni Gavrilovič zakoljejo vsak dan 200 prašičev, pa kož ne odirajo. V državi so tri tovarne, ki predelujejo svinjsko kožo, v Kamniku, na Vrhniki in v Karlovcu. Vse tri predelajo okrog 1 milijon svinjskih kož na leto. Najboljša je koža domačih prašičev, ki so dobro negovani, vendar tudi pri nas precej kož prodajo skupaj s slanino. Tako bi n. pr. Primorska lahko dobavljala našim tovarnam usnja več kož, zlasti ker so po kvaliteti zaradi negodovanja na visoki stopnji. Samo kamniška Tovarna  usnja  je   lani izvozila
Pri   tem   problemu,   ki  sodi številkah. Na podlagi številk se
prav med  najpomembnejšo  za sklepa, na podlagi številk se iz-
našo   splošno   gospodarsko   in vajajo posamezni zaključki za
družbeno dogajanje, pa ne gre nadaljnje delo. Številke kažejo
zametavati tudi objektivnih te- nepravilnosti in dajejo napotke
žav, ki dostikrat izvirajo iz ne- z» naprej.
pravilnega   sistema  dela.   Niso     Ni vseeno torej, ali so številke
redki primeri,  da  dobi katera točne ali ne!
izmed ustanov ali pa p0same7.no 1. AUSEC
Zakaj tako?
Državno kmetiisko posestvo v Cerkljah slabo izkorišča možnosti svojega razvoia
številu glav živine z ozirom na površino posestva itd.
Delo posestva je že pregledala za to poklicana posebna komisija, ki pa je bila menda pri opravljanju svojih dolžnosti premalo kritična, zato bo mo-
Ura je bila dve ... Sedaj pa veselo domov! Vsak dan pred tovarno »TOKO« v Domžalah
se je storilnost  zelo dvignila. 70.000.— Tovarna z isto delovno silo pro-
strije, da si zagotovi večjo dobavo svinjskih kož. Tolmačili so
izvaja  mnogo   več   svinjskega rentabilnost izvoza gotovih iz-
galanterijskega usnja, lahko pa delkov in skušali prepričati u-
bi ga še več, če bi bila na raz- pravnike podjetij, da bi v svo-
polago večja količina surovin za jih    obratih    uvedli odiranje
vse leto. Začel se je lov na su- svinjskih kož,  namesto da jih
rovine. Tovarna je poslala pred parijo  in prodajajo   skupno s
kratkim v Srbijo in Vojvodino slanino   potrošnikom.   Pri tem
$c zadnje koline
Kako shranjujemo meso?
KAKO SHRANJUJEMO MESO? polagamo prepečene kose mesa, To dela gospodinji največ te- ga dobro  zatlačimo in ločimo
Gospodarski svet pri občinskem ljudskem odboru Cerklje na svojih sejah v zadnjem času precej obravnava delo in upravljanje državnega kmetijskega posestva v Cerkljah. Po ugoto-svinjskega galanterijskega usnja vitvah  iz  sklepov  in razprav
za 400.000 dolarjev ne vštevši sej ter ogleda na licu mesta, je ^ala verjetno poslovanje pre-gotovih izdelkov, ki jih je iz- posestvo   v   preecej   kritičnem gledati ge nova komisija.
vozila tovarna »Toko«. Možno- stanju. Lahko rečemo, da o nje- Gospodarski svet v Cerkliah za sti za izvoz pa so v letošnjem mu skoraj ne moremo govoriti tako stanje posestva obdolžuje letu še večje, zato je razumlji- drugače, kot samo o negativnin v pryl vrgti vodstvQ djetja in vo prizadevanje naših tovarn, pojavih To je o slabi obdelavi. je mnenja da bi bilo korist da se pravočasno oskrbijo s pomanjkanju krme za živino, svinjsko kožo zdaj, v času kla- kraji, slabem vodstvu, slabem nja. Z.     finančnem    stanju, majhnem
ZADNJI ŠPORTNI DOGODKI
ŽALOSTEN EPILOG Jesenice, 26. januarja.
VISOKA ZMAGA »PARTIZANA«
skupnosti, če bi le-to zamenjali. O predlogu posestva za arondacijo zemljišča, da naj bi imelo 150 ha obdelovalne zemlje, pa je svet mnenja, naj bi imelo posestvo le toliko zemlje, kolikor jo lahko obdela. Vendar pa bi se z naziranji gospodarskega sveta v tem primeru ne strinjali, zlasti še, ker je sam gospodarski svet skoraj prepričan,  da bi se dalo z dobrim
ker je v moštvu »Partizan« igral tudi Kanadčan O'Neil, je
so  rabile,  bo  kakor  sveže  in korist Ljubljane.
več delovne sile, vsaj sezonske, morda tudi posestvo s 150 ha obdelovalne površine vzorno voditi. Prav gotovo pa za tako stanje državnemu kmetijskemu
Jesenice, 26. januarja. Danes Včeraj zvečer je bila odigrana dopoldne je bila v okviru dr-tekma  med  HK  Ljubljano  in  zavnega prvenstva v hokeju na vodstvom, ki bi znalo pridobiti HK »Partizan«. Rezultat je bil ledu odigrana tekma med »Par-3:1 za Ljubljano. Zaradi tega,  tizanom«   in  »Crveno zvezdo«.
Rezultat je bil dvoštevilčen in sicer 18:1 (9:0, 5:1, 4:0). Največ golov je dosegel igralec »Partizana«   O'Neill. 6,   za   »Crveno posestvu tudi  ni  v opravičilo Izvršni odbor Hokejske zveze zvezdo« pa je dosegel častni gol dejstvo, da je posestvo poskusno   in   oproščeno obdavčitev. Prav pa bi bilo, da bi vprašanje upravljanja in dela posestva v najkrajšem času temeljito in dokončno prerešetali, tako da
meso   v   presejanem   bukovem Vzeti  tudi  govejega.  Najboljše pravilih Hokejske zveze Jugo- greb« : »Crvena zvezda« 6:1 (4:1, bi posestvo vendarle pričelo de-pepelu v zaboju. Vsak kos pose bej zavijemo v papir in vlaga
su, ko ga rabimo. Ce so na razpolago primerni prostori t. j. hladna zračna shramba ali suha klet, ni takih težav. Ce tega ni
namazale kruh.
KAJ PA SALAME
Jugoslavije, ki je  imel včeraj Bogdanovič. po tekmi  sejo,  je  sklenil, da igralec   O'Neill   nima pravice Ce smo se odločile za salame, igrati   za   moštvo »Partizan«,
Jesenice, 26. januarja. Včeraj sta  bili   odigrani  še naslednji
pri hiši, lahko dobro ^ spravite moramo razen prašičjega mesa ker je nepravilno registriran. V prvenstveni hokej tekmi: »Za
vzeti  tudi  govejega.  Najboljše pravilih Hokejske zveze Jugo- greb« : »Crvena zvezda« 6:1 (4:1
salame bodo iz gnjati. Vedno pa slavije je naznačeno, da mora 1:0,  1:0)  in  »Jesenice  :  »Mla- lati tako kot je prav.
moramo napravljati  salame le igralec,   ki   je tuj
ne dotikajo.  Poneekod vlagajo sicer mazave, kar velja tudi za kejske federacije države, v ka-
državljan, dost« 23:0 (7:0, 10:0, 6:0). ho- _
F. B.
tudi v žito in sicer se bolj drži mesene klobase
teri je igral in mora biti naj-
v prosu kot v pšenici, ker je     Na  5  kg  svinjskega  stegna, manj 6 mesecev v naši državi
manj vlažno. Tudi krušna peč, vzamemo 3 kg govedine, 2 kg Sele
po  tem  času  si pridobi
lahko služi kot shramba za me- Ve), poper in žličko sladkorja,  bil sicer registriran pri Hokej-
nam mesa ne zarodi mesarska
muba- mo čez noč v klet. Prašičje me- goslaviji.
Meso vlagamo tudi v mast in so zmeljemo na večje kose, do
pazimo pri tem, da so kosi lo- damo dišave in na kocke zreza
10 minut gnetemo ter pastavi- viino }n ni ge q mesecev v Ju-
Kljub temu sklepu Hokejske
Še imaš čas, da dobiš radio aparat . . .
še mnogo drugih praktičnih spevalo GARNITURO pohištve-
nagrad. V zadnjem času so gorenjska podjetja prispevala za naše bralce spet precej novega. To že veste, da bo kot prvo na-
nega OKOVJA, podjetje »Stol« Duplica pri Kamniku najnovejši FOTELJ Rex itd. Iz dneva v dan je nagrad več,
čeni med seboj in vsi kotički no slanino. Vse meso zmešamo  zveze Jugoslavije pa je O'Neill grado darovalo naše uredništvo računamo, da bo do žrebanja
Skupno je bilo 387.348 dobitkov in
dobro izpolnjeni, da ne začnejo in zopet dobro pregnetemo. Na-
plesniti. Meso prej prepečemo. to  napolnimo  črevo (najboljše
Zelo dobro se shrani meso v je volovsko), ga dobro stlačimo,
zaseki. Dobro zaseko naredimo zavežemo in še zvaljamo na de-
iz nekoliko prekajene ali osu- ski, da se meso sprime in da
šene slanine, ki smo jo obarile ni vmes zračnih mehurčkov. Po-
t. j. dale v vrelo vodo toliko tem salamo obesimo za 3—4 dni
časa, da dobi steklen sijaj. Nato v hladen prostor, nato jo po-
jo   razrežemo   na   mesoreznici, novno posvaljkamo in stisnemo
osolimo in dodamo drobno se- ter prevežemo. Ko je 3—4 dni
sekljan česen. Ponekod je na- visela v hladnem dimu, jo zo-
vada, da dodajajo zaseki čebulo, pet obesimo na zrak. Suhe na-
Ta sčasoma spremeni barvo in mažemo z oljem, ki smo mu pridale sol in strt česen ter jih povaljamo v ajdovi moki. Visi-
tudi danes igral proti »Crveni 6-cevni zvezdi« in bil najuspešnejši igralec. Vse kaže, da upa hokejski klub »Partizan« na spremembo tega sklepa, zato tudi še ni opustil upanja na osvojitev prvenstva. Toda vse kaže, da bo odlo-
RADIO APARAT,   da vrednost vseh nagrad okoli pol
bo  med  srečniki  dobil  nekdo milijona dinarjev. Zato pohitite
KOLO  itd.  Razen  vseh  tistih in naročite naš list, denar pa
nagrad,   naštetih   v   prejšnjih oddajte poštarjem, ki ga bodo
številkah, bo nekaj tudi za ti- pobirali na domu. Razen tega je
ste. ki bi se radi posladkali — vsak naš naročnik tudi zavaro-
2 kg ČOKOLADE, Mestna briv- van v primeru trajne invalid-
nica v Kranju bo dvema našima bralkama naredila TRAJNE, marsikomu bo v zimskem času
izžrebanih je za oko in okus neprivlačna. 7 premij v     Zaseko potem dobro zgnete-
skupnem znesku 93,800.000 din. mo in natlačimo v posodo. Vmes jo naj v hladnem prostoru.
čujoča tekma za prvaka države prišla prav VOLNA, ZIMA, US-
v hokeju na ledu odigrana da- NJE za čevlje, veliko stensko
x      , .    .       . - OGLEDALO  in   celo BLAGO
nes zvečer, ko se bosta srečali za jjubERTUS je prispevalo
moštvi  HK  Ljubljana  in  HK podjetje    »Sukno«    iz Zapuž.
Jesenice. »Okovje« Kamna gorica je pri-
nosti oziroma smrti.
PRIPOROČAJTE NAS LIST TUDI VAŠIM ZNANCEM, PRIJATELJEM IN SORODNIKOM. VSAKDO KDOR NAM PRIDOBI VEC NOVIH NAROČNIKOV, DOBI ZA VSAKEGA TUDI PROVIZIJO.
00
Lani 2% več od predviienega
Od petka do petka
Ko se z vsemi močmi prizadevamo sprovesti v življenje hotenja in smernice naše gospodarske kritike v letošnjem letu, nedvomno ne moremo iti mimo ugotovitev, kako in kaj je bilo storjenega v pretečenem letu. Na osnovi uspehov in pomanjkljivosti, si bomo lahko še mnogo bolj jasno in temeljito začrtali pot, ki jo imamo pred seboj letos.
Celotni uspeh industrijske proizvodnje v naši republiki beleži v preteklem letu povečanje v primerjavi s prejšnjim letom za celih 13,4% nasproti 11%, kolikor je to določal lanskoletni družbeni plan. Slovenska industrija je torej presegla proizvodni plan v minulem letu za 2,4%. V posameznih industrijskih strokah je bil seveda obseg povečanja precej različen, le industrija nafte je dosegla nekoliko slabši uspeh kakor v prejšnjem letu. Najobčutneje se je lani povečala proizvodnja v papirni industriji (za 29%), v elektroindustriji in barvasti industriji (za 28%) ter v čevljarsko usnjarski industriji in v proizvodnji elektroenergije (za 21%).
Za široko potrošnjo je bilo lani zelo pomembno predvsem povečanje tekstila in obutve. Tekstilna industrija Slovenije je lani izdelala 102,8 milijona kvadratnih metrov tkanin nasproti 94,4 in 98,9 milijonov v prejšnjih dveh letih. Hkrati pa je usnjarsko - čevljarska industrija dala na trg 1,417.000 parov obutve nasproti 1,020.000 parov, oziroma 930.000 parov v prejšnjih dveh letih.
Morda smo v zadnjih letih posve-7fllfni1 vse Premal° pozornosti urbaniz-
A.UKUI1 mu zaradi tega so se delale večje ali
manjše napake, prišlo je do razno raznih gradbenih in drugih regulacijskih anomalij.
Da bi se to rešilo, so sedaj v razpravi zakon o varstvu voda ter osnovne teze predpisov o pokrajinskem in urbanističnem načrtovanju.
Osnovni namen osnutka zakona o varstvu voda je preprečiti vsako nekontrolirano poseganje v vodno gospodarstvo, da ne bi prišlo do nesmotrnega izkoriščanja in trošenja vode ter da bi se ustavilo nadaljnje poslabšanje kakovosti naših voda. Zaradi krčenja gozdov vode hitreje odtekajo, niža se talna voda, ponekod usihajo vrelci, vse bolj pogoste so suše in poplave. Voda, ki jo v rastoči meri uporablja industrija, se vrača nečista in po svoji kvaliteti večkrat tudi zdravju škodljiva. Zato je treba zaščititi vodo kot prirodno dobrino po kvaliteti in količini in jo čuvati za družbeno najvažnejše potrebe. V Sloveniji je okoli 270 podjetij, ki puščajo nad 10.000 kubičnih metrov odpadne vode na leto. S čistilnimi napravami so pri nekaterih podjetjih doseženi že prvi uspehi, drugje pa je stanje še nadalje precej kritično.
O delu naših zdravstvenih ustanov se malokrat piše. Ljudje, ki niso neposredno prizadeti, ne vedo dosti več kot nič o načinu dela v teh ustanovah, o pogojih, v katerih delajo zdravstveni delavci. Zato v današnji številki našega lista začenjamo objavljati krajše sestavke s tega področja.
Ti prispevki naj bi seznanjali Gorenjce s problemi zdravstvenih ustanov na našem področju, hkrati pa naj bi imel tudi moralno-vzgoj-ni in humanistični prizvok.
Dtc uri t kranjski zobni ambulanti
ZOB, KI BOLI...
Janez, jutri te popeljem k zobozdravniku, pa če se boš še tako otepal,« je dejala mati svojemu 10-letnemu sinčku, ko se je sredi noči zbudil zaradi bolečin, ki mu jih je povzročil zobobol. »Boš videl, jutri bo bolje« . . .
Mati ga bo peljala k zobozdravniku. Sel bo. V mislih se je že videl na tistem stolu, ki
o vodah
vedal dr. Demšar, predstojnik zobne ambulante. »Ko bi pacienti vedeli, koliko bolečin bi si lahko prihranili, nam pa delo, če bi prišli pravočasno. Tako pa pridejo največkrat že prepozno, takrat, ko so potrebni že zadnji posegi. Ni čudno torej, da potem boli. Zato so naj-strahopetnejši (tu so moški popolnoma »enakopravni« z ženskim spolom — op. p.) prav oni, ki imajo najslabše zobovje.«
Bodimo iskreni, roko na srce! Kdo izmed nas gre k zobozdravniku na pregled, tudi takrat, ko ga ne bolijo zobje? Zelo redki so tisti. Bele vrane!
Da nismo tega navajeni, je več vzrokov. Pred vojno zobozdravstvene storitve niso bile zastonj, tudi za one ne, ki so bili v »bolniški blagajni«. Po vojni se je tudi to spremenilo. Danes si lahko vsakdo, ki je socialno zavarovan, brezplačno popravlja zobe. Zato je bil po vojni povsem razumljiv naval na zobne ambulante, ker so ljudje želeli popraviti nasledstvo predvojne pomanjkljive zobozdravstvene higiene, ki je bila še občutno poslabšana med vojno. Ves ta čas, vsa povojna leta so se večinoma celile stare rane, medtem ko se z načrtno zdravstveno propagando ni bilo moč, niti ni bilo časa pečati. Temu je razen navedenega tudi vzrok
li tudi na Gorenjskem. V zobnih ambulantah imajo za šolsko mladino pripravljen poseben stol. To je še delna pomanjkljivost. Otroci ne čutijo, kot je to primer v Skandinavskih deželah (na Švedskem in Norveškem), kjer imajo šolske ambulante kar v šolskih poslopjih, da je pravzaprav zobno-zdrav-stvena preventiva sestavni del šolskega pouka.
Pri nas smo zaradi objektivnih okoliščin še precej za temi naprednimi severnimi deželami.
Odpor, ki ga čutijo pacienti do zobozdravnikov, je včasih popolnoma neupravičen, dostikrat pa razumljiv. Zelo važno je, kakšen nastop ima zobozdravnik. Verjemite, dostikrat je zelo pomemben tudi njegov obraz. Ce je prvi vtis pacienta tak, da si zobozdravnik že takoj v začetku pridobi njegovo zaupanje, le-ta bolečine precej laže prenese. Zato ima psihološka priprava pacienta pred zdravljenjem odločujočo veljavo.
»Popolnoma napačno bi bilo prepričevati paciente o tem, da ga ne bo prav nič bolelo. Tak način doseže pri njih povsem nasprotni učinek, ko se prepriča, da temu ni tako,« pravi dr. Demšar. »Moje geslo je — na-
je prišla v ordinacijo mamica s svojim nadobudnim sinkom. Peter se je vsedel na stol i»
Pokrajinsko načrtovanje
Urbanizem ne obsega samo ožjega načrtovanja urbanističnih površin, marveč tudi pokrajinsko načrtovanje. Potrebna je smotrna gospodarnost in medsebojna vzklajenost pri rekonstrukciji in gradnji mest ter naselil.
železniških prog in naprav, cest, telekomunikacij, elektrovodov in elektrotehničnih naprav, kanalizacij, vodovodov in plinovodov, kakor tudi pri izkoriščanju zemlje in prirodnih voda. Za tako vsklajevanje naj bodo pristojni določeni organi javne službe in družbenega upravljanja ter pooblaščene organizacije.
Pokrajinski načrti naj bi obsegali razen prikazov sedanjega stanja desetletno etapo rekonstrukcij, gradenj in eksploatacije, nadalje približne proračune za posamezne etape ter ekonomsko obrazložitev. ,
Za smotrno in gospodarsko rekonstrukcijo mest in naselij naj skrbe občinski odbori z urbanističnimi načrti, ki določajo zemljišča za gradbene namene, kakor tudi sistem, tehniko, metode in arhitektonska načela za uporabo teh zemljišč. Ti načrti naj bi se v prihodnje izdelovali za 10 let vnaprej.
Ne, to niso obsojenci! To so le pacienti v čakalnici ' Zobne ambulante
vzbuja toliko strahu vsem, ki so že na njem sedeli. Janez še ni bil pri zobozdravniku. Tokrat bo šel prvič. O bolečinah pa je že slišal od svojih sošolcev. Zato ne bo šel rad, no, pa tudi boji se ne zobozdravnika, vsaj upa si ne tega priznati. Sošolci bi ga zasmehovali.
Toda bolečine so hude ... Zakaj je toliko časa odlašal? Upal je po tihem, da ga bo zob vendarle nehal boleti. In zdaj, prav zdaj sredi noči, ga boli tako, da bi tulil, se zaletel tudi z glavo v zid, le če bi pomagalo.
Jutri navsezgodaj bo šel v zobno ambulanto ...
Prepričan sem, da je zobobol najhujša bolečina sploh. Iz lastnih izkušenj govorim. Tudi vsi moji znanci se strinjajo, da je res tako!
»Saj nismo »mesarji«, vsaj taki ne, za kakršne nas imajo pacienti«, mi je v razgovoru po-
V tej sobici »delajo« zobe
precejšnje   pomanjkanje   zobo- toči pacientu čistega vina«! zdravstvenega osebja. Bila je sobota. Močno zaskrb-
Solske ambulante smo vpelja- ijena in z rahlo rosnimi očmi
Dr. Demšar »obdeluje« Janeza Markiča
čakal. Začelo se je . . . Sredi dela ga je zdravnik pohvalil, da je tako možato prestal bolečine, ker je vedel, da ga kljub opreznemu delu vendarle boli.
Trenutek za tem se oglasi mamica: »Peterček,« je z ljubečim zanosom poklicala sinka, »ali te boli?«
In Peterček je zajokal...
Bolj kot mladih pacientov, ki so včasih nemirni in boječi, se zobozdravniki boje njihovih spremljevalcev...
Zobna ambulanta v Kranju bo slavila letos v maju 10-let-nico obstoja. Koliko ljudi se je v tem času zvrstilo v tej zdravstveni ustanovi! Kolikim so pomagali, kolikim so ustregli! Samo lani, v prvih devetih mesecih, je bilo 6.615 prvih obiskov.
To ni malo. Se prav posebno, če upoštevamo stisko s prostori. Le-ta je najbolj očitna v zobno-tehničnem laboratoriju, kjer v sobic; 5,5 krat 2,5 m dela tudi pet ali šest zobozdravnikov. Zaradi slabih higienskih delovnih pogojev je dva že napadla zahrbtna bolezen...
A. I.
Bonskemu župniku Ivanu Tekavcu
je treba odločno odgovoriti
(joren ji
te
b o d Te c
No, poznamo se že, kaj bi se vedno na dolgo in široko predstavljali, saj smo se videli pred tednom, zato naj velja kar: »Pozdravljeni!« Tistemu, ki sem ga že v »Bodicah« obdelal pa: »Živijo, le tako naprej!« In tistemu, ki me je na Jesenicah pozdravil: »Na zdravje«, hvala za plemenito željo in — kontra! Prepričan sem bil, da me bo povabil na »dva dečka« — no tistega »ta kuhanega«, ki posebno v jeseniškem Korotanu tako lepo diši. Pa se je premislil, morda zaradi »Bodic« — jaz pa sem rekel, čakaj prijatelj, ne boš mi ušel!
KER SEM POPOLN ANTIAL-KOHOLIK sem naročil raje biser — borovničev seveda. In zanje sreča, zame smola (za »Bodice« namreč) — imeli so ga. Čudno. Natakarica v bifeju kranjske »Delikatese« v Samskem domu namreč pravi, da se točenje malinovca ne izplača.
Samo 10 dinarjev stane — premalo je! Da bi bilo vsaj 3 dinarjev, da bi 2 dinarja ostala za napitnino, pa bi šlo.
Skrbeti mora pač za dvig splošne imovine, pardon — »Delikatese« in sebe (brez narekovaja). Zato so sendviči po 30 dinarjev res prepoceni!
KO SEM SE VRAČAL IZ ClRC V KRANJ, me je zanašalo z leve na desno. Da ne bi napak mislili, sem namreč popoln  antialkoholik!  Tepec, ali
ne vidiš pred seboj kolone »jedan po jedan«. Cesta je precej široka. Toda pešcem zlasti tistim, ki imajo moderne čeveljčke s tankimi podplati in finim zgornjim usnjem ni namenjena. Aha, sem si mislil, ko bodo naredili stezo na desni, bodo poskušali še na levi. Jaz pa bom šel po tisti cesti šele tedaj, ko ne bom imel več tistega groznega občutka, da sem se spremenil v drobilec gramoza oziroma cestni buldožer.
SKORO BREZ SAPE sem prišel do kokrškega mostu. Ubogi selški godbeniki, sem mislil. Tudi nje je nedeljski pohod v Dražgoše gotovo taku utrudil, da se niso mogli zresniti (strezniti) in zato bodo sodelovali raje na drugi komemoraciji v 2eleznikih. Ce prej ne — za pusta na svidenje!
KER MI JE TO SPODLETELO, godbo pa sem hotel na vsak način slišati, sem se odpravil na koncert v Železnike. Pred dvorano mi je skoraj ... oprostite, srce zastalo. Saj nisem vedel, ali so za koncert pripravili tistih 20 na prvi pogled mrliških rakev, na drugi pa zložljivih miz. Dobro, da na tako slavni prireditvi nisem opazil nobene zelene vejice, sicer bi me obšle še mrliške asociacije.
V KAMNIKU SEM SE pa to
to pot razjezil nad dijaki. Kak-
šen direndaj in celo pretep je nastal in — kar na avtobusu. Hotel sem jih za ušesa odpeljati v šolo pa so mi rekli, da jim tudi kazen ne zaleže.
Zato nisem bil preveč presenečen, ko sem v obveščevalnem okencu tabornikov bral zadnje zanimive DOGOTKE in med njimi tudi nekaj o TITO-GRATU. Ker so mi prej povedali, da jeza nič ne zaleže, nisem hotel samega sebe vznemirjati in — da ne bi pozabil, sem zapisal.
ZADNJI ODLOK O OMEJITVI ELEKTRIČNE ENERGIJE je
nekatere resno prizadel, druge pa. .. Pokažimo kaj imamo, pravijo v Radovljici.
Ko sem okoli 11. ure dopoldan kolovratil iz Radovljice proti Lescam, mi je bilo kar malo bolj toplo. Luči ob cesti so še kar gorele, morda pa že celo toliko časa, da je bilo okoli njih že kar topleje. Kdo ve, dokler bo, bo; bo pa potem dlje tema!
NA REČICO PRI BLEDU pa ne grem nikoli več, sem sklenil, ko sem se vračal v Kranj. Tako tam štedijo z elektriko, da je še sedaj nimajo napeljane v vseh hišah. Ko so prihajali turisti na Bled tega niso hoteli verjeti. Razumljivo, jaz tudi ne, dokler se nisem sam prepričal.
Vi pa — ? Prav lahko verjamete besedam
Vašega »Bodičarja«
Na seji SZDL v Domžalah, ki je bila ta teden, so odločno obsodili škodljivo in premeteno ter protizakonito delovanje dob-skega župnika Ivana Tekavca. Ugotovili so namreč, da. je gospod Tekavc pred dnevi civilno preoblečen (kar ni njegova navada) hodil po Viru in se izdajal, da popisuje hiše splošnega ljudskega premoženja. Tako je med drugim s takim izgovorom prišel tudi k Zupanccvi družini na Viru št. 42. Ko se je prepričal, da pri njih ni njemu neljubega gosta,- je izjavil pravi
Izšel je prvi strokovni časopis
„Delo in varnost"
Te dni je izšla prva številka časopisa »Delo in varnost«, ki ga izdaja Zavod za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu LRS v Ljubljani. Časopis prinaša v prvi številki zanimive prispevke o nesrečah, virih in vzrokih obratnih nesreč, produktivnosti dela, osebni zaščiti itd. »Delo in varnost« izhaja mesečno in je edini strokovni časopis te vrste v državi. Zato je prevzel važno vlogo stalnega obveščevalca o vseh vprašanjih preventivne zaščite in organizacije dela. Namenjen je predvsem gospodarskim organizacijam, ustanovam, strokovnim šolam in sindikalnim podružnicam. Letna naročnina je 420 dinarjev.
Druga številka tega časopisa bo izšla že konec januarja.
namen svojega obiska. Od domačih je namreč izsiljeval priznanje, če se je domača hči tudi cerkveno poročila in če je dala svojega otroka krstiti. To mu še ni bilo dovolj. Energično je zahteval od domačih še dokumente o hčerini cerkveni poroki in o krstu njenega otroka. Malo verjetno je, da je bil to edini obisk gospoda Tekavca s takim namenom. Znano je namreč, da mnogokrat brez pravega vzroka hodi po hišah, zlasti v delavskih naseljih na Viru in Količevem.
Župnik Ivan Tekavc je svojo premetenost in sovražnost pokazal tudi pred kratkim ob civilnem pogrebu Smolnikarjevega očeta iz Krtine. Vsa družina je bila v partizanih in je naprednega mišljenja. Ko so pogrebci in svojci, ki so pokojnega spremili na zadnji poti, odšli, se je nenadoma pojavil Tekavc z nekaterimi svojimi podrepniki in brez odobritve ali vednosti svojcev ob grobu izvršil cerkveni pogrebni obred.
Sprašujemo se, ali ni tako premeteno delovanje gospoda Tekavca podobno povsem nečemu drugemu, kot pa opravljanju njegovih cerkvenih dolžnosti? Vsakemu našemu državljanu je z ustavo zagotovljeno, da lahko sleherni po svojem prepričanju odloča, če se bo tudi cerkveno poročil in če bo dal svoje otroke krstiti. To naj si gospod Tekavc in njemu podobni, enkrat za vselej zapomnijo!
Sprašujemo pa se tudi, od kod župniku Ivanu Tekavcu navodila za njegovo premeteno delo-
vanje? Nihče mu ne brani opravljati njegovih cerkvenih obredov, odločno pa smo proti takemu načinu njegovega »dušno pastirskega« delovanja! Hkrati pa je to njegovo delovanje še protizakonito, ker se je brez pooblastil izdajal za popisovalca hiš splošnega ljudskega premoženja.
Župnik iz Doba zasluži odločen odgovor, hkrati pa odločen poduk, da si ne pustimo kratiti svojih osebnih pravic. Treba mu je dati tak odgovor, da mu v bodoče prepreči in onemogoči nadaljevati njegovo premeteno protiljudsko delovanje in rovarjenje.
OPOZARJAMO VSE NAROČNIKE, DA BODO NAROČNINO ZA 1956 LETO POBIRALI POŠTARJI KONEC JANUARJA. VSI, KI JIM BODO NAROČNINO PLAČALI, BODO PRIŠLI V POSTEV PRI NAGRADNEM ŽREBANJU!
OBZORNIK 1956
4 Glas
Gorenjski
ST. 8 / 27. JANUARJA 1956
Šesta premiera Prešernovega gledališča
Človeštvo pred sodiščem
V soboto, 21. t. m., je bila v nine ljubezni; kajti »ljubezen je ljubi. Režiser je prisodil to vlo- pel in prizadet. 2al nas moti PG šesta premiera v letošnjem  bolj značilna za človeški rod kot go Angelci Hlebcetovi. In njena  njegova nekoliko šibka dikcija,
DELO IN PROBLEMI KULTURNO-UMETNISKIII V   POLJANSKI DOLINI
DRUŠTEV
V Hotavljah samo igrajo...
letu:   gledališče   je   uprizorilo mržnja«, dramo v treh dejanjih ameri-     Lacknerjevo delo škega  Nemca  Stephana Lack-nerja:   Se  bo  sijalo  sonce (v Prevodu Herberta Grilna: Pred sodnim stolom).
Vojna! Obtožba vojne! Resničnost? Vizija? Preteklost —sedanjost — prihodnost! Zgodovina naj gre v pozabo — ustvariti
je sicer
srednjih umetniških kvalitet, a po svoji idejnosti močno, aktualno ter zanimivo po osnovi in obdelavi, ; odrsko pa dokaj zahtevno. Avtor stopnjuje dejanje skoraj do samega konca, ko se izvrši preobrat in v kratkem
igra? Saj to sploh ni bila igra, temveč ustvaritev povsem novega življenja. Kreacija je bila popolna; odprli se niso le njeni registri tehničnih sposobnosti, marveč tudi čustvena prefinje-nost. Afekti in čustvene krize, pa zopet intelektualna umirjenost in samoobvladanje — vse
KUD »Blegaš« v Hotavljah ima samo dramsko sekcijo, vse druge pa so že večkrat zaman poskušali ustanoviti. Za petje ni nobenega zanimanja, nimajo pa tudi nobenega pevovodje, prav tako ni zanimanja za drugo kulturno-prosvetno delo. Knjižnico imajo sicer urejeno,
Je treba novo življenje! Človek seveda ne gre za klasično zgrad-naj uporabi svojo moč in znanje sebi v korist in ne v pogubo, naj se zaveda svojega dostojanstva! . . .
To in še mnogo več se z bliskovito naglico mota v človekovih mislih, ko gleda omenjeno
epilogu da vizijo bodočnosti. Tu je bilo uglajeno in prepričljivo.
Tudi Mož terja močnega igral-bo, marveč za bolj ali manj ca, čeprav ni tako kompleksen spretno prepletanje že zgoraj značaj kot 2ena. Do preobrata omenjenih elementov. Preprič- je v bistvu vedno enak — za-Ijivost drame je še najbolj orna- govornik vojne, nasilnež, brato-
jana ob koncu, ne le zaradi nepripravljenega preobrata, marveč zaradi idejne šibkosti traj-Lacknerjevo delo, oživljeno na nega obstoja tega preobrata, deskah PG. Zares zanimiva Mar bo lahko Zena odvadila zmes idej, vizij, resničnosti, Moža bratomora, kot ji to zapo-nadresničnosti in podzavesti. Ali  veduje Sodnik? Ne. Samo po
morilec itd. Zlomi se v sebi ob ponovnem umoru brata in do kraja prepričljiv ob koncu. Vlogo Moža je uspešno realiziral Jože Kovačič. Je sicer šibkejši od svoje partnerice, a vendar povsem samosvoja osebnost. Le
bolje povedano: analitično pri- more mu lahko, da si pridobi včasih njegov patos ni preveč
kazana preteklost, realistična sedanjost prepletena z nadreal-nostjo, nadrealna kontrola človekovega dejanja in namišljena podoba prihodnosti
visoko zavest humanizma; pomore mu k očiščenju — da se strast sprevrže v vrlino.
Drama je v svojem bistvu povsem razumarsko hladna, Io-
na mestu, čeprav moramo priznati, da vloga nekaj temu podobnega mnogokrat zahteva.
Sodnik je vzvišen stoik, ki avtoritativno    loči    dobro od
Človek   je   postavljen   pred gicna m brez čustvene topline; slabega.  Ostane vedno premo
sodni stol — vesti: obtožen je prelivanja krvi. V sebi razdvojen: Zena — ljubezen se želi ločiti od Moža — nasilja, krutosti, zločina, sovraštva. Kot glavni priči sta poklicani preteklost in sedanjost; a glej — vedno samo kri. Mož je obsojen na smrt. Njegova usmrtitev naj bi se izvršila z atomsko bombo, a vesoljni Sodnik Moža oprošča njegove krivde, toda le zaradi Ze-
kar pravzaprav preseneča, saj zastavljeni problemi vendar niso le predmet neprizadete in intelektualne presoje. Režiser (Miloš Mikeln) je imel težko nalogo: delu dati to, česar nima, namreč — čustvo. In priznati moramo, da se mu je to v glavnem posrečilo. Pri tem pa se ni oddaljeval od avtorjeve zamisli. Izbira in oblikovanje nastopajočih je nedvomno zelo dobro. Razmerje med zunanjim dekorom in notranjo prepričljivostjo je v pravem odnosu. Zvočni, svetlobni in vizionarni efekti so v mnogočem pripomogli, da je KUD »Ivan Regen« v Gorenji hladni avtorjev intelektualizem
črten, privzdignjen in umirjen. Zaveda se svoje visoke poklicanosti, da vodi obravnavo, ki je »višja resničnost«. Mirko Ceg-nar je bil morda premalo dostojanstven Sodnik, vendar pa to-
v čemer na odru ni bil osamljen.
Zelo zanimiva je osebnost Sluge. V sebi je prav tako enosmeren kot Sodnik, a po nekaterih karakternih posebnostih zelo posrečen. Duhovita ironija se prepleta z obešenjaškim humorom, banalnim dovtipom in demonsko strahoto. Za Franceta Trefalta je bila ta vloga kot nalašč. Do izraza je prišla njegova rutiniranost, sposobnost oblikovati svojstveno vlogo in z domislico (ki gre včasih na račun režiserja) osvojiti gledalca. Ni pa izdiferenciral likov Smrti, Portirja in Laboranta pri atomski bombi.
Brat kot peta osebnost v drami je povsem pasiven, nespremenljiv in imaginaren. Svojo solidno umirjeno in zanesljivo upodobitev je dobil v Jožetu Pristovu.
Tako. In za konec naj povem še tole: PG od premiere do premiere vse bolj opravičuje svoj
obstoj, raste ter se izpopolnjuje nimajo pa primernih prostorov in,le škoda, da Kranjčani no-  za čitalnico.
menda prav nič prijazno ne gledajo. Lani je bilo v odboru precej medsebojnih obdolževanj med člani. Drug drugemu so oporekali, da bi kdo kaj delal in zato res niso vsi skupaj kaj prida naredili. Delno je raz-b'~tril Dolož"^ še1« ohčni z1^- v februarju,   ko  je   novi odbor
»Gorenjski punt« na hotaveljskem odru
čejo ali pa ne morejo razumeti visokega poslanstva, ki ga ima gledališče in mu nudijo le malo moralne podpore.
Gregor Kocjan
Delo društva pa hromijo tudi nasprotja med člani odbora, ki so razdeljeni v dva tabora: v prvem so domačini, v drugem pa  priseljenci.      Prvi slednje
„Drzni plavac" na odru v Cerkljah
»Otok in struga' v Gorenji vasi
V zadnjem času je kulturno- družin v bližnji okolici CerkelJ.
prosvetna dejavnost v Cerkljah Tako moramo njihovo sedanje
precej razgibana. Morda najbolj delo samo pohvaliti, prav pa bi
od    vseh    kulturno-prosvetnih bilo, če bi nekatere druge »Svo-
vasi je pred dnevi pričel svojo sezono z uprizoritvijo drame po romanu Ivana Tavčarja »Otok in struga«. Nastopilo je 18 igralcev, med njimi tudi precej mladih, ki so bili tokrat prvič na odru.
Gledalci so bili z uprizoritvijo zadovoljni, igralci so jih s svojo igro pritegnili, navdušila pa jih je tudi vsebina dela samega. Posebno zadovoljni so bili, ker so ob otvoritvi sezone gledali svojega rojaka — Poljanca Ivana Tavčarja.
nadomeščen vsaj s teatralično grozo. Seveda ne smemo prezreti pomena inscenacije (Saša Kump.) Preprostost, diskretnost in učinkovitost, vse to so vrline, ki gledalca peljejo k samostojnemu ustvarjanju iluzije o prostoru. Sploh pa se človek čudi, da s tako primitivnimi sredstvi kakor jih ima PG, more uprizoriti nekaj tako, kot uprizarja.
Razčlemba dela nas prepriča, da so vloge igralcev kaj zahtevne. Oglejmo si Ženo.Koliko različnih likov skriva v sebi! Biti
^ V**
^^^^^^^^^^^ ^ ^^^^^^^^
Da je tovariš Jakob Ušeničnik mora realna pa vendar nadča-
delo dobro zrežiral, kaže visok sovna, živa in duhovna, Zena
obisk, saj se je dveh prireditev pradavnine in današnje moder-
udeležilo preko 500 gledalcev. ne civilizacije, žena, ki toži in
J. M. ki je soobtožena, ki sovraži in
Uspela predstava »Drznega plavača« K Uli »Davorin Jenko«
Kronika:
Dogodki in novosti
IZID NATEČAJA, ki ga je
lanskega leta razpisalo Slovensko narodno gledališče v Ljubljani, je bil za vsakogar veliko presenečenje. Na upravo je bilo poslanih 46 rokopisov in posebno razsodišče je imelo dovolj izbire, pa tudi dovolj dela, dokler ni na starega leta dan objavilo rezultatov razpisa. Poleg treh nagrajenih je izbralo razsodišče še 10 dramskih del. za katere je mnenja, da bi bila po večji ali manjši dramaturški predelavi primerna za uprizoritev. Znabiti je ta ocena malce preveč rožnata in je namen tega izreka komisije opogumiti tudi nenagrajene avtorje za novo in vztrajno delo. Vendar osupne že število samo. Tudi dejstvo, da so bile oddane vse tri razpisane nagrade, dokazuje, da smo na poti, če tudi šele na začetku poti k nastajanju kvalitetnih dramskih del. Prav tako je bodrilno, da se je na prvem mestu, poleg že znanih dramatikov Jožeta Javorška in Igorja Torkarja, pojavilo širši javnosti povsem novo ime Dominika Smoleta.
Nekako ob istem času je tudi v predal dramaturga Prešernovega gledališča dospelo novo izvirno dramsko delo. Kranjska domačinka, znana mladinska pisateljica Martina Bidovčeva je predložila mladinsko igro iz fevdalnih časov ZA EN SAM TOLAR. Ljudje, ki so delo prebrali, se strinjajo v sodbi, da je ta igra do sedaj najboljše delo Bidovčeve. Razen čistega liričnega izraza, tako značilnega za pesnico, nepridigarskega vzbujanja domovinske ljubezni in nevsiljive vzgojne note, odlikuje igro tudi krepka in enotna dramska zgradnja. Tako torej čaka našo osnovnošolsko mladino v hiši s Prešernovim imenom lepo doživetje.
V Prešernovi hiši pa gledamo
razstavo slovenskih noš iz poznega srednjega veka. Razstavljene slike so kopije stenskih podob po večini iz cerkva v Ma-
presenečeeo zavedli, koliko u metniškega bogastva je raztresenega preko naše zemlje.
Se na eno kulturno zanimivost bi rad opozoril,' znamenitost iz mnogo bolj oddaljenih časov in iz oddaljene zemlje.
Palestina je ta zemlja. V starih mohorjanskih bukvah tudi
čah pri Preddvoru, Crngrobu in Sveta dežela imenovana. V puna Križni gori. Obiskovalec (in gčavski votlini blizu Mrtvega teh je zmeraj precej, saj so se morja je arabski pastir, ki je ljudje že privadili dejstvu, da siucajno zalezel vanjo, na'šel ne-so v prostorih stalno zanimive kaj starih zapečatenih glinastih razstave in   radi   prihajajo) je vrcev
presenečen nad svežimi in intimnimi barvnimi toni teh, pred 500 leti nastalih slik, še bolj pa nad življenjskostjo in razgibanostjo upodobljenih likov. Vidi
V teh vrčih ni bilo niti vino, niti pšenica, pač pa nekaj kožnih zvitkov — rokopisov, starih nad 2000 let. V teh rokopisih so podrobno popisani nauki judovske   verske ločine
se, da naša kulturna zakladnica Esencev, za katero je zgodovi
ni znano, da je obstojala že dve
nikakor ni tako revna, kot so nam včasih hoteli dopovedati. Vendar naša razstava niti ne kaže vse slovenske likovne u-stvarjalnosti s preloma srednjega veka, saj zajema le gorenjski krog, Muljavske freske iz delavnice Janeza Ljubljanskega in nekaj podob s Primorske.
sto let pred Kristusovim rojstvom. Ta Ločina je, kot se razbere iz najdenih rokopisov, verovala v »sinove svetlobe« in »sinove teme«, ki se bore med seboj; v »božjega izbranca«, ki vodi boj proti hudobnemu duhu, dokler ga duhovniki le-tega ne
Severno - vzhodna Slovenija ujamejo, mučijo in usmrte. Esen ni prikazana. Le slabo je po- ci so tudi zapisali teorijo o poznan prekmurski kulturni krog, slednji sodbi, na kateri bo »bož-dasi je prav tako bogat. V ji izbranec« ločil dobre in sla-Martjancih, eni najstarejših be in prinesel odrešenje vsem prekmurskih naselbin n. pr., je sinovom nove zaveze, ki so se v lepi gotski cerkvi, ki jo* je odrekli sovraštvu in maščeva-leta   1392   postavil   radgonski nju.
stavbenik   in   arhitekt   Janez     Tudi v drugih naukih Esencev
Aquila, ves presbiterij poslikan je mogoče   opaziti nenavadno
z znamenitimi gotskimi freska- podobnost  s   krščanskimi dog-
mi. Tako barvno kakor tudi kompozciijsko te freske ne zaostajajo za slikami iz Mač in kompozicijsko te freske ne zaostajajo za slikami iz Mač ali Muljave.
Pomembno kulturno poslanstvo bo opravila Državna založba Slovenije, ki obeta, da bo v
mami. Ker je vprašanje prioritete že rešeno in je zgodovinsko ugotovljeno, da je esenska verska ločina za 200 let starejša od krščanstva, je s temi rokopisi bajka o božjem razodetju krščanskih naukov in edino zVeli-čavnosti krščanske vere izbrisana. Nova  arheološka najdba
obširni  in   skrbno   sestavljeni dovolj jasno dokazuje, da si je
knjižni    izdaji   prikazala   vso krščanstvo  večino  svojih ver-
slovensko likovno in stavbarsko skih dogem, v katere 2000 let
ustvarjalnost, sakralno in pro- nihče ni smel podvomiti, če je
svetno   od gotike preko   rene- hotel ubežati goreči grmadi ali
sanse in baroka vse do današ- najmanj prekletstvu, izposodilo
njih dni. Sele ob tej izdaji se in prevzelo od neke obskurne in
bomo po večini vsi, — razen oz- neznatne   judovske puščavske
kega   kroga   strokovnjakov  — verske ločine.
bode« in kulturno-umetniška društva vzela za vzor prav Cer-kljane.
KUD »Davorin Jenko« iz Cer-
v maju.
Ce k tej dejavnosti dodamo še delo Ljudske univerze, ki ima vsak teden tečaj angleškega jezika, tečaje in predavanja Kmc-kelj je pred kratkim uprizoril ujske zadruge 0 predelavi veseloigro v 3 dejanjih »Drzni svinjskega mesa) vidimo> da v plavač«, za katero je sceno pri- Cerkljah skušajo nuditi svojim pravil Saša Kump, režiser pa je občanom čimveč možnosti za bil Niko Slapar. Dokaz, da je splošno izobrazbo.
složneje zgrabil za delo. Zato tudi uspehi niso izostali. Dramska sekcija je uprizorila tri igre, posebno dostojno pa so počastili 10-letnico društva, in sicer z ljudsko igro »Gorenjski punt«.
Vsi igralci so voljni storiti še več, kot so storili doslej. Zato verjetno novi odbor, ki je bil izvoljen na občnem zboru društva, pred dnevi, ne bo imel pri tem težkega dela. Želeli bi le, da bi s složnejšim delom končno vendarle poskrbel, da zazive tudi druge sekcije v društvu in da postane s tem kulturno-prosvetno življenje Ho-taveljčanov vsestransko.
... v Javorjah pa vse spi
Čeprav je v javorški šoli dokaj prostorna dvorana in je s tem dan osnovni pogoj za kulturno-prosvetno delo, ves odbor društva spi. Zato je razumljivo, da se društvo ne more pohvaliti prav z nobenim uspehom. Mladi ljudje, ki jih je v tem kraju dovolj, bi imeli voljo do dela, če bi jih kdo znal pridobiti za to. Veliko zanimanje kažejo za plesne vaje, ki naj bi bile seveda pod vodstvom strokovnega učitelja. To bi na eni pravljajo za produkcijo, ki bo strani odtegnilo mlade fante od
popivanja, hkrati pa bi morda bil to prvi korak k povečani aktivnosti mladine tudi v ostalih sekcijah društva. Tako bi KUD »Anton Ažbe« v Javor j ah morda vendarle zaživel polno življenje.
polno zasedena dvorana v Cerkljah ter 4 uspela gostovanja: V Preddvoru, Voklem, Vodicah in Tacnu. Ne bi bilo prav, če bi pri tem spregledali novoustanovljeni tamburaški zbor, ki spremlja igralsko družino pri vseh njenih nastopih. Čeprav je zbor še mlad, ga občinstvo zaradi njegove več kot zadovoljile izvedbe posameznih skladb, nagrajuje z burnim odobravanjem.
Dramska družina pripravlja za letošnjo sezono že drugo pre-miero in sicer »Via mala«. Prav tako je v okviru kulturno-umetniškega društva spet zelo aktivna šahovska sekciia. V zadnjem času pa je zaradi precejšnjega števila novih knjig vedno bolj obiskovana tudi knjižnica. Tudi glasbeni tečaj v okviru kulturno-umetniškega društva deluje zelo uspešno in čeprav je ta ustanovljen letos šele prvo leto, se menda gojenci  že  z  veliko  vnemo pri-
predstava   uspela,   je dvakrat
F. B.
N
"pilrt)i, ki Jir) gledala
m w m
jez in lisica
ne
riške propagande (brez te pa res ne more skoraj nobeden ameriški vojni film!), toda ker sodi film v tisto vrsto vojne literature, ki se hoče oddolžiti njenim žrtvam s toplim človeškim razumevanjem, ga ne kaže zamuditi.
»AFERA MAURIZIUS«
Ce bi bil končni vtis filma odvisen samo od ročne umetno-
O. K. NERON
Dva ameriška mornarja sanjata, da sta v Rimu na dvoru cesarja Nerona. S svojo dobro voljo in iznadljivostjo kmalu postaneta cesarjeva ljubljenca. Na dvoru vpeljeta jazz in base — bali in s smehljajem na ustnicah doživljata in zmagujeta vsakovrstne pustolovščine.
Film je na trenutke posrečena zbadljivka na račun ameriških veleprodukcij tipa »Qu'o sti, potem bi morali to filmsko Vadiš« s kristjani v levjih žre- adaptacijo režiserja Duvivierja lih, plohami vrtnic, dirkami z po istoimenskem Wassermanno-bojnimi vozovi, gladiatorskimi vem romanu označiti kot moj-borbami in kopelmi v mleku, strovino, kajti njeno scensko Humor filma je robat, ni pa orodje je perfektno. Vendar ima mogoče reči, da se ne norčuje film druge slabosti, ki so še toliko bolj očitne, ker gre v bistvu za kriminalno zgodbo — umor zaradi ljubosumnosti in za pravno zmoto, kakor tudi za 18 let nato podvzete napore, da bi se končno le odkrila resnica. Te zgodbe namreč režiser Duvivier ni znal pravilno psihološko obdelati, zaradi česar je dobila videz skonstruiranosti. Lo redkokdaj zasledimo pri Duvivieru koristne treznostne trenutke, največkrat pretirava in ves film ima visoko patetično - retoričen poudarek. Zlasti liku Antona Walbrooka, ki je začaral morilko, kakor tudi sa-
duhovito iz svoje publike.
DO ZADNJEGA
Režiser Lewis Milestone je Ftrokovnjak za vojne filme in do danes menda v tem žanru še ni ustvaril kaj slabega. Zakaj nam njegovi vojni filmi vedno ugajajo? Predvsem zato, ker njegovi vojaki niso nikdar naslikani kot nekakšni nepremagljivi heroji, temveč so to prestrašene duše v vojni atmosferi, vojaki, ki odkrito priznajo, da jih je na fronti temeljito strah, kar pa skušajo skriti pod masko navidezne hladnokrvno-
sti in raznih šal. Ce pa se ne mi morilki — popolnoma nepro-
da  drugače,  pa  skušaio  strah blematični  mladi  dami  — ne
vtopiti celo v pijači. Omenjena verjamemo skoraj nobene bese-
vrlina odlikuje tudi  film  »Do de. Kar je videti v Wasserman-
zadnjega«  in  predvsem  zaradi novem romanu pristno, napra-
nje nam  film  ugaja.  Res,  da vi v filmu vtis šelestečega pa-
srečamo precej nepotrebne ame- pirja.
Med člani DPD »Svoboda« v Podnartu je vzbudil v »PavlihU priobčeni članek »Jež in lisica« mnogo protestov in ogorčenja. Ogorčenja zaradi žaljivega pisanja o požrtvovalnem in agil-nem članu in režiserju »Svobode« tovarišu Janezu Lampiču; protestov zaradi neresničnega opisovanja dejstev.
Vsem domačinom je znano, da sta se bivši KUD in »Partizan« pred dobrim letom zedini-la, da skupno prenovita prejšnji Dom, ki ni več odgovarjal niti potrebam telovadcev niti kultifrno - prosvetnih delavcev. Zaradi uspešnejše izvedbe prenovitve sta se obe društvi začasno združili pod okriljem »Partizana«. Ko je bil dom obnovljen, sta se spet razšli in so kulturno - prosvetne sekcije formirale »Svobodo«.
Od vsega začetka smo gradili oziroma širili oboje, telovadnico in gledališki oder in zato ni nihče od nikogar kaj izprosil ali kogarkoli izpodrival. Vsakomur, ki je pri obnovi sodeloval ali vsaj spremljal napore združenih društev, je bilo jasno, da hočemo v Podnartu poleg odra tudi novo primerno telovadnico. Vsakega napredka telovadcev bomo prav tako veseli, kakor smo ponosni na že dosežene kulturno - prosvetne uspehe, zlasti na uspehe našt* gledališke družine.
Sodelovanje, ki je v skupnem Domu nujno in tudi možno, pa na vsak nač\n zavira tako neresno in neresnično pisanje kot ga je priobčil »Pavliha«.
bvagi cicibancki in pionirjil
Mislim, da je dobro in prav, da se tudi mi spomnimo 70-ob-letnice rojstva znanega pisatelja Vladimirja Levstika, ki jo je praznoval pretekli teden. Ni sicer napisal za mladino kaj velikega, vendar so njegova dela obogatila skromno slovensko književno polico.
Vladimir Levstik je bil rojen 19. januarja 1886 v Smihelu nad Mozirjem, kjer jo njegov oče učiteljeval. Gimnazijo je obiskoval v Celju, Mariboru in Ljubljani. Njegova prva pesem je bila objavljena v Ljubljanskem Zvonu, ko še ni imel sedemnajst let. Posebno pozornost so vzbujale med takratno mladino njegove uporniške in drzne pesmi, prepojene z narodnim duhom. Pozneje ga je zamikala vezana beseda in se je med obema vojnama dobro uveljavil v pripovedni prozi. Izdal je lepo število novel in povesti. Znane so knjige: Obsojenci, Gadje gnezdo, Pravica kladiva, Višnjeva repatica, Zapiski Tine Gra-montove in druge. Za mladino je napisal vrsto lepih zgodbic in jih izdal v knjigi Deček brez imena. Pisatelj Vladimir Levstik je tudi mnogo prevajal. Saj je prevedel skoraj vsa večja dela znamenitega ruskega pisatelja Leva Tolstoja.
Vladimir Levstik živi sedaj v Celju. Mi mu iz srca želimo, da bi živel še dolgo let in nam še mnogo lepega povedal.
Dragi cicibancki in pionirji, čez dobrih deset dni se bomo pa spominjali druge obletnice. Vem, da se že sedaj pridno pripravljate na ta pomembni praznik vsepovsod. Tudi mi vam pripravljamo presnečenje, razpisali bomo lepa darila za one, ki bodo štrli Trde orehe.
Sedaj pa še par besedi o košu in pošti. Marinka iz Tržiča ali veš, da s tvojo risbo ni nič. Obljubil sem ti, da bo priobče-na, pa so mi v tiskarni rekli, da ne morejo posneti teh barvic — pa drugič Marinka. To-varišicl M. Bandcl pa to-le: ski-ee sem odstopil naši urednici družinskega kotička, povest Kdaj so se naučili na Koroškem lepo peti pa bomo objavili, le potrpljenj«. Kramarlč Toni in Kern Milan Iz Cerkelj, vidva sta malo pozna, drugio rešita ln razbljta orehe prej, Iztok iz Kranja in Milena Cencelj ozrita se malo naokoli, mogoče p» bosta videla natisnjena vajina dela. Tovarišu Jožetu iz Cerkelj sem pa ie odgovoril — mislim, da ti prejel po pošti.
Drugi pridete na vrsto prihodnjič, lepo pozdravlja
Dedek Kosobrin
SLAVCEK
Vse prevzame ob tej novici silen strah in drug za drugim zbežijo. Sredi cvetic na jasi o-stane Jasna sama. Nikamor se ne gane, tu hoče počakati, pa naj se zgodi karkoli.
Ni bila dolgo sama. Ze prihaja Bes ovit v svoj temen plašč. V njegovih očeh ni miline. Krut je njegov pogled. Porogljivo se ji klanja, toda Jasna ima zanj le eno samo besedo: »Podlež!«
A Bes se ji samo posmehuje. Ponovno ji predlaga, da nad gre z njim za vedno v podzemni grad. Tam ji bo vrnil slavca. Jasna na to ne pristane. Kaj bi neki počela v črnih in temnih globinah ona, ki ljubi sonce. Tam doli pa je hlad. Razjezi se Bes zaradi njene zavrnitve. Plane k njej in jo surovo zgrabi za roko. Divje jo peha sem in tja ter besno vpije: »Jaz imam odslej moč in oblast nad teboj. Nikogar ni, ki bi me premagal, dokler te bom imel na verigi in tvojega slavca v kletki.« Med divjim smehom jo odvede. Medtem se razbesni veter z vso silo in sonce se od same žalosti skrije za oblake.
Grozoten, mračen in pust kraj so Crne skale. Nikdar tja ne posije sončni žarek. To je domovanje ziobnega Besa in njegovih pomagačev. Sem je pri-vedel Jasno. Ker ni pristala na to, da bi prostovoljno ostala v Crnih skalah, so ji uklenili noge v verige. Nato so se iz nje norčevali, toda ona je molče prenašala vsa sramotenja, saj je vedela, da končno le zmaga pravica.
Bes pa je s svojimi Besiči divjal. Zlo se je razbesnelo preko zemlje. Zavladalo je gorje. Pesem je zamrla In v gozdu je prestalo življenje. Nobene živali ni bilo videti. Med ljudmi je nastala zmeda. Trpljenje je naraščalo. Ko so se nekoč vrnili z divjega pohoda, je ukazal Bes, naj mu prineso kletko s slavcem. Strogo jim je zabičal, da ne sme nikdar nikdo kletke odpreti, ker bi bilo sicer konec njihovega gospostva. Nekateri so predlagali, naj ga raje ubije, a Bes tokrat tega ni hotel storiti. S kletko se približa Jasni, ki hlastno seže po nJem ln vzdihne: »Slavček, slavček!«
»Vem, kaj ti roji po glavi. Izpustila bi ga rada, kajne? Toda Bes ni tako neumen kakor ti misliš,« reče Jasni. In takoj u-kaže: »Prinesite verigo in ji zvežite še roke!« Ni jim bilo treba dvakrat reči. Se ganiti se ne more uboga Jasna, teko ir-do so jo zvezali. In v svoji hu-
dobiji položi zdaj Bes kletko s slavčkom v njeno naročje z besedami: »Tu imaš zdaj svojega slavčka; lahko se ga nagledaš, ha, ha! Vidiš, kako sem dober!«
In vsi ostali se ji rogajo: »Ha-'ha, vila rogovila!« Nato jih spet razpošlje Bes na vse strani, rekoč: »Razbesnite se z vso silo. Strah in trepet bodi pred vami, a Jok in stok za vami!« in odšli so izpolnit povelje svojega poglavarja.
Spet je bila Jasna sama. Žalostno je zrla na slavčka, ki mu ni mogla pomagati. Saj je bila z njim vred ujeta in oropana prostosti. Zatopljena v grenke misli začuje plah glasek: »Jasna, Jasna, kje si?« Dvigne glavo, da vidi, kdo jo kliče. Pikapolonica. Zgrozi se mala Pikapolonica, ko spozna, kaj je z Jasno. Hoče jo osvoboditi, a ne more. Le kdo bi to zmogel? Jasna ji pove, da je v ljubezni ključ njene rešitve. Ni razumela Pikapolonica smisla Jasninih besed. Ker pa se v tem hipu začuje iz daljave Besov glas, mora zibežati. In že stopi Bes k Jasni, si zadovoljno mane roke ter se baha s svojimi ničvrednimi dejanji. Nenadoma zasliši neko hojo. Prisluhne. Kdo neki hodi tod?
Jože išče slavčka. Vez gozd je že preiskal, a ves trud je bil zaman. Zdaj je tu v Crnih skalah, kamor še ni stopila človeška noga. Ni se malo začudil Bes, ko ga Je zagledal. Tesno je fantu pri srcu v tem grozotnem kraju. Ko zagleda Besa, mu hoče vrniti denar, da bi odkupil slavčka. Toda Bes se mu samo posmehuje. Pokaže mu ptička v kletki. Ko zagleda tudi Jasno, se Jože zgrozi: »Joj, kaj ste storili? Kdo je ta lepa deklica?«
»Ha, ha!« se zasmeje Bes, »vila Jasna, moja sužnja.«
»Kaj ste storili? Ubili ste Jo,« mu očita fant. Tedaj pa Jasna okrene glavo in reče: »Jože, ti si ujel slavčka, zdaj ne poje več. Uničil si mu prostost, zato sem uklenjena v verige.«
Jože hoče k'njej, da bi jo rešil. A Bes ga urno zgrabi in zažvižga, da gre skozi ušesa. Brž pritečejo Besiči in v trenutku zvežejo Jožeta. Nič mu ne pomaga prošnja, me tarnanje. Med smehom zlobneži spet od-divjajo. Jokaje prizna Jože Jasni, kako je lovil in mučil ptičke po gozdu. Ni ubogal dobre babice. Zdaj trpi po pravici.
A glejte, spet prihajajo mali obiskovalci: metuljčki, čebele, murni in pikapolonica. Domenili so se, da bodo poizkusili rešiti Jasno. Saj ni več pravega veselja, odkar je ni več v brezovem gaju. Poizkušajo, a vsi skupaj so prešibki, da bi verige sploh premaknili. V prezupni potrtosti ne vedo, kaj bi še storili. Tedaj pa vzklikne Jože: »Naša Anka jo bo rešila. Pojdite po Anko! Moja sestra je in plemenito srce ima. Povejte ji, da sem jaz kriv, da slavček ne poje več, povejte ji, da sem tu zvezan in prišla bo, takoj bo prišla.« Razveselijo se teh besed in napolnjeni z novimi upi pohitijo po Anko.
Ganila je Jasno ljubezen njenih malih znancev. A ne razmišlja dolgo. Spet so tu Besi. Bahajo se na vse pretege, kaj so že hudega storili ljudem. Ker Jasna ne pristane na ponovni Besov predlog, skoči ta razjarjen k njej in jo med psovanjem davi. Nato zavije vrat tudi ubogemu slavčku. Jasni omahne glava kakor mrtva,
(Nadaljevanje 6ledi)
rana
in ra!
Mm Dedkowega nabiralnika
Z VLAKOM V LJUBLJANO
V Ljubljani imam staro mamo, ki jo vsako leto obiščem. N« to pot se pripravljam že en dan prej. Peljem se z vlakom ali z avtobusom, vožnje se zelo veselim. Vlak drvi, meni se pa zdi, da drve mimo hiše, polja in drevesa.
Ko sem bil zadnjikrat v Ljubljani sem se peljal s tramvajem. Bil je poln. Nekje sta vstopila dva starčka. Jaz sem vstal in odstopil sedež najbližjemu, drugemu pa ga je odstopil neki oficir. Bila je v tramvaju tudi ne-
ka deklica, pa se ni premaknila s sedeža! Mama Je rekla: »Poglej jo, kako na široko sedi, glej, da tudi ti kdaj kaj takega ne napraviš. Te pozdravlja Milan
Iztok pa je poslal to posetnico in vprašuje, kako se imenuje to mesto.
RADO BEG
Vrana se sprehaja ob bregu reke ter išče hrano. Lačna Je. Kar opazi, kako se počasi premika rak iz mokre kopeli na suho. »Ti že pokažem, st misli, in že odpre kljun pograbi raka in sfrfota z njim na bližnje drevo. Sede na vejo in se pripravi na slastno kosilce.
Raku postane zelo hudo, ker ve, da se bližajo zadnji trenutki njegovega življenja. V smrtnem strahu se prične vrani laskati.
Oj, vrana, čuj vrana! Poznal sem tvojega očeta, poznal sem tvojo mater — odlična prijatelja sta mi bila. Da, tvoji starši so bili najboljši ptiči.
»Hm, hm«, Je odgovorila vrana, toda kljuna ni odprla.
»Toda čeprav sta mi bila tvoj oča in mati največja prijatelja in tudi dobrotnika, vendar se s teboj še daleč, ne moreta primerjati. Rečem ti, da ni na svetu bolj učenega ptiča od tebe.«
»Tako Je«, je zakrakala vrana ter pri tem do konca odprla svoj kljun in. spustila raka v vodo.
TRDI OREHI
Križanka: SANKAČ
Navpično: 1. zelo mrzel, 2. okolica, bližnja pokrajina, 3. kemična prvina, z njim razkužimo rane, 4. zbirka (velja predvsem pri znamkah), 5. ploščinska mera, 10. neumna, blazna, 12. ne-delaven, 13. razjeda kovine (množ.).
Vodoravno: 2. množina samostalnika olje, 6. zviti lasje, 7. del gledališča, 8. reka v Egiptu, 9. veznik, 11. učenec, 14. izraz, ki ga uporabljajo kvartopirci, 15. športno orodje (z njim hitro drsimo po snegu).
M u mte?
Vem, da marsikomu ne bo pogodu ta nenadna izprememba V zadnjih dveh prilogah »Mlada rast« smo se sprehajali po vroči, tuji deželi Afriki, danes pa nenadoma v to zimo in mraz pod domači krov.
Vem, da Je Ze znano vsem kako smo preteklo jesen na novo porazdelili ta naš lepi košček zemlje, našo Gorenjsko, kako dobili nove občine in vse združili v okraj Kranj.
Morda pa še nI znano vsem,
da sestavljajo novi okraj sledeče občine: Bled, Bohinj, Cerklje, Gorenja vas, Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka, Tržič, Železniki, Ziri,
da prebiva, dela in živi na tej zemlji 127851 ljudi in to 60247 možkih in 67604 žensk,
da meri celokupna površina 115232 hektarov ln,
da odpade na njive in vrtove 15772 ha, na sadovnjake 1363 ha, na travnike 13326 ha, skupno je
U
E
N
M II
E
obdelovalne zemlje nad 30461 ha, da odpade na senožeti 15977 ha, na  pašnike 23481  ha, na sam gozd pa 117611 ha in,
da je na Gorenjskem nerodovitnega sveta okoli 27473 ha,
da smo letos pridelali r.a 2545 ha približno 35768 q pšenice, na 3192 ha 567854 q krompirja, na 865 ha 10485 q rži, na 1047 ha 14876 q ječmena, na 1073 h« 11604 q ovsa in na 726 ha 16022 q koruze,
da nam da ta zemlja toliko
pridelkov,
da so redili po naših var.^h 5958 konj, 38296 govedi, PCC3 ovc, 2268 koz, 20671 prašičev. 104219 kosov perutnine. 1,717 domačih zajcev,
da Je vse to zelo lepo, vendar za marsikatero glavico nezanimivo,
da pa vas bo, dragi cicibani ln pionirji zanimalo bolj to-le,
da je v našem okraju 94 osnovnih šol in,
da je izmed teh 23 enooddelč-nih, 29 dvooddelčnih, 8 trlod-delčnih in 34 višje organiziranih šol,
da je 15 nižjih gimnazij in 3 popolne gimnazije,
da so 4 pomožne šole in 23 strokovnih in industrijskih šol,
da poučuje na vseh teh šolah 454 učiteljev, 69 predmetnih učiteljev in 115 profesorjev,
da je izdelalo na osnovnih šolah 81,11%, na nižjih gimnazijah 56,47%, na popolnih gimnazijah 56,89% in na strokovnih šolah 73% vseh učencev v prvem polletju,
da Je...
6 G,8S6orefljsre
ST. 8 / 27. JANUARJA 1956
objave • oglasi
KINO - te dni bomo gledali
Prodam enostanovanjsko hišo z vrtom v bližini Kranja. Naslov v upravi lista.
Enostanovanjska hiša, Prim-»kovo 160 naprodaj. Prednost imajo resni kupci in po možnosti zamenjava stanovanja.
Ugodno se proda oprema za dnevno sobo iz masivnega orehovega lesa, politirano, ki se lahko uporabi tudi za namestitev dveh sob. Poizvedbe pri Až-mnn Karol, Kranj, Savska 6.
Prodam dobro ohranjeno kmečko peč, zamenjam tudi za bukova drva. — Kralj Slavko, Stražišče 280.
Prodam težko kravo, ki bo konec januarja petič teletila. — Dolar Anton, Vrba 18. Žirovnica.
Prodam ali zamenjam za stanovanje v Kranju kmečko hišo v bližini Preddvora. Naslov v upravi lista.
Takoj zaposlimo fakturistko - blagajničarko, strojepisko -stenografinjo z maturo in eno administratorko z znanjem strojepisja. Ponudbe poslati na »Elan« — Begunje pri Lescah.
Preklicujem sindikalno knjižico za neveljavno, Leskovec Silva — št. 115763.
Preklic. Podpisana Golob Janez in žena Frančiška, Stru-ževo 15 in Intihar Ivanka, Gorenja Sava 17 preklicujemo vse kar smo govorili o Rabzelj Pavli, stanujoči v Struževem 16 in izjavljamo, da ji nimamo ničesar očitati. — Golob Janez in Frančiška in Intihar Ivanka.
Na pravno - ekonomski fakulteti je diplomiral Gorjanc Franc. Čestita Kranjsko akademsko društvo.
Zadružna mlekarna Kranj obvešča cenjene odjemalce, da bo odprta prodajalna mleka na Titovem trgu od ponedeljka 30. januarja samo od 6. do 11. ure dopoldne.
Prodam nov skobelni stroj, obojestranski debelinski in poravnalni, ima tudi pripravo za krožno žago in vrtanje. Naslov v upravi lista.
Prodam njivo pri Lužah In njivo pri Hotemožah. — Pavel Likozar, Visoko 45, p. Šenčur.
Zaradi pomanjkanja krme prodam kravo staro 4 leta. — Teletila bo od 1. do 12. februarja. — Visoko 46, p. Šenčur.
m Objave
Upravni odbor Zdravstvenega doma Kranj razpisuje: 3 mesta bolničark za Zdravstveni dom Kranj, 1 mesto bolničarke za Zdravstveno postajo v Preddvoru pri Kranju. Stanovanje v Preddvoru je zagotovljeno. Temeljna plača po uredbi, dopolnilna plača po pravilniku. Nastop službe takoj! — Pravilno kolkovane prošnje je dostaviti Zdravstvenemu domu Kranj, Poljska pot 8. — Upravni odbor Zdravstvenega doma Kranj.
Gozdno gospodarstvo Kranj proda: tovorni avto FWD, tipa Har-10, bencinski, 5-tonski v dobrem   stanju,   tovorni avto
FORD-V8, bencinski, 3-tonskl, v dobrem stanju, motorno kolo znamke Puch — 250 ccm, v dobrem stanju, motorno kolo znamke Viktoria 2ca — 350 ccm, v dobrem stanju.
Ogled je možen vsak dan od 7. do 15. ure v Transportnem odseku Gozdnega gospodarstva Kranj v Stražišču.
Odprodaja bo dne 1. februarja 1956 ob 10. uri v Stražišču.
Svet Svobod in prosvetnih društev  okraja Kranj sklicuje
v nedeljo, 29. januarja 1956 ob 8.30 uri redno letno skupščino v zgornji dvorani Sindikalnega doma v Kranju. Dnevni red:
1. Izvolitev skupščinskih organov.
2. Poročilo predsednika.
3. Diskusija.
4. Poročilo nadzornega odbora.
5. Volitve novega odbora.
6. Sprejetje delovnega programa.
7. Razno.
Vabimo vse društvene delegate, da se skupščine zanesljivo udeleže. — Svet Svobod in prosvetnih društev okraja Kranj.
VABILO
na redni 46-ti občni zbor Prostovoljnega gasilskega dru-rtva Naklo, kateri se bo vršil v soboto dne 28. jaeuarja 195T ob 18. uri v Gasilskem domu v Naklem.
Vabljeni gasilci in gasilke, ravno tako tudi prijatelji-ice gasilcev!
KINO NAKLO:
28. in 29. januarja 1956 nemški film »GREH«. Predstave v soboto ob 19. uri, v nedeljo ob 16. in 19. uri.
KINO »KRVAVC« CERKLJE:
28. in 29. januarja 1956 avstrijski film »SANJAVE USTNICE«. Predstave v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 16. in 19. uri. KINO »SORA« SKOF. LOKA sOd 27. do 29. januarja 1956 francoski film »TEREZA RA-KEN«.
KINO »STORZlC« KRANJ:
Od 27. do 29. januarja 1936 ameriški barvni film »ROBERTA«. Predstave v petek in nedeljo ob 16., 18. in 20. uri, v soboto ob 16. in 18. uri. V soboto ob 20. uri francoski film »PASTORALNA SIMFONIJA«. V soboto ob 22. uri premiera italijanskega filma »O. K. NE-RONE«. V nedeljo ob 10. uvi matineja franc. filma »PASTORALNA SIMFONIJA«. Ob 14. uri italijanski film »O. K. NE-RONE«. Ob 22. uri premiera a-mer. barvnega filma »DO ZADNJEGA«.
KINO »SVOBODA« KRANJ:
28. januarja 1956 premiera ameriškega barvnega filma »DO ZADNJEGA«. Predstave ob 18. in 20. uri. V glavni vlogi: Ric-hard Widmark, Robert Wagner. 29. januarja matineja — premiera italijanskega filma »O. K. NERONE«. Predstava ob 10. uri. Ob 14. uri amer. barvni film »ROBERTA«. Ob 16., 18. in 20.
uri ameriški barvni film »DO . ZADNJEGA«.
KINO »RADIO« JESENICE:
27. januarja amer. barv. film »SEIN«. 28. in 29. januarja francoski film »TARAS BULJBA*. Predstave vsak dan ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri, matineja ob 10. uri angl. filma »VIŠEK NEVARNOSTI«.
KINO »PLAV2« JESENICE: 27. januarja angl. barvni film »ŠKRLATNA   RAVNINA«. Od 28.  do 29.   januarja avstrijski film »DON   JUAN«. Predstave
ob delavnikih ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri, matineja angl. filma »VISF.K NEVARNOSTI« ob 10.30 uri. KINO KOROŠKA BEL A: 28. in 29. januarja francoski film »TARAS BULJBA«. Predstave ob delavnikih ob 19. uri, v nedeljo ob 17. in 19. url.
Gledališče
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Nedelja, 29. januarja 1956 ob 16. uri — Izven in za podeželje. Grimm - Skufca: »Janko in Metka«.
jCfij ima rte 6po\edu
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 radijski dnevnik in ob 22.00 uri. Oddajo »Želeli ste — poslušajte« ob nedeljah ob 14.00 uri, ob delavnikih pa ob 14.35 uri. Kmetijski nasveti in Kmetijska univerza vsak delavnik ob 12.30 uri. In še ta teden vsak dan ob 19.20 prenos reportaže s 7. zimskih olimpijskih iger v Cortini d'Ampezzo.
PETEK, 27. JANUARJA
12.00 Pojeta moški zbor Slava Klavora in ženski mariborski komorni zbor p. v. Rajka Siko-ška.
13.30 Pester spored opernih melodij.
14.25 Zanimivosti iz znanosti in tehnike.
15.30 Utrinki iz literature — Saltvkov - Sčedrin: Dva generala.
15.45 Poje Slovenski oktet (u-metniški vodja Janez Bole). 18.00 Modni kotiček. 20.00 Tedenski zunanje - politični pregled.
20.15 Srbska zborovska glasba (poje zbor Radia Beograd). 21.00 Mednarodna radijska univerza — a) Velike industrije, Delbert: Korporativno raziskovanje v železarstvu — b) Dr. Walter Kikuth: Nalezljive bolezni.
21.40 Filmska melodije.
SOBOTA, 28. JANUARJA 11.15   Lahek   spored izvajajo Mariborski    pihalni ansambel in Veseli dečki.
11.45 Pojte z nami. otrocil (Pesmica o naši Metki). 12.40 R.   Wagner:   Leteči Ho-landec, uvertura, C. M. Weber: Eurvanthe, uvertura. 13.30 Za prijeten oddihi 14.20 Pionirski kotiček. 15.30 Utrinki iz literature: Trije mladi iz Sarajeva. 16.00 Nove knjige. 16.10 Koncert po željah. 18.00 Okno v svet: Poujade v novem francoskem parlamentu. 18.15 Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skoberneta. J«35 Jezikovni pogovori. 20.00 Simfonični koncert Londonske Filharmonije ob 200-let-nici Mozartovega rojstva, dirigent   Herbert   Karajan, solist Clara Heskil — Na sporedu dela W. A. Mozarta: Lodronska nočna glasba, Koncert za klavir in orkester v A-duru, Simfonija v Es-duru št. 39 (Prenos iz Mozarteuma v Salzburgu).
NEDELJA, 29. JANUARJA
7.35 Z glasbo po svetu.
8.00 O športu in športnikih: Bil sem na prvih olimpijskih igrah.
9.00 Otroška predstava: Obuti maček.
10.00 Družinski pogovori. 11.15 Oddaja za Beneške Slovence.
12.00 Pogovor s poslušalci. 13.30 Pol ure za našo vas. 16.00 Zabavno nedeljsko popoldne.
17.30 Radijs"ka igra — Anny Ti-chy: Neznana mojstrovina. 20.00 V svetu opernih melodij. 21.00 Kulturni razgledi.
PONEDELJEK, 30. JANUARJA 11.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — a) Milica Bartenjev: Nekaj o vražah — b) I. Dolničar: Kaj neki bo to? 13.30 Štirje fantje in vokalni kvintet pojo in igrajo za opoldanski čas.
14.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Wilhelm Teli (radijska priredba po Schillerjevi drami). 15.30 Se pomnite, tovariši. . .? Kari Prušnik - Gašper: Zeleni kadrovci.
16.00 Zdravstveni nasveti. 16.10 Z našimi solisti in skladatelji.
18.00 Radijska univerza — Raj-ko Pavlovec: Nu — muliti — zanimive praživali iz geološke preteklosti.
18.15 Dva odlomka iz Massene-tove opere Manon. 20.15 Simfonični koncert dunajskih filharmonikov, solist Wil-helm Backhaus, dirigent Kari Bohm.
22.15 Domači ansambli v plesnem ritmu.
TOREK, 31. JANUARJA
11.05 Gospodinjski nasveti. 11.45   Cicibanom — dober dan! (Po Grimmovi pravljici: 2aba — Kraljevič).
13.30 Melodije v duru in molu. 14.20 Pionirski kotiček. 15.15 Igra trio Jožeta Kampiča. 15.30 Utrinki Iz literature , — Janez Svajncer: Streli na meji. 16.10 V svetu opernih melodij. 18.00 Zunanje-politični feljton: Napredek v izkoriščanju atomov.
18.30 Športni tednik.
20.00 Tedenski notranje-politič-
ni pregled.
20.10 Narodne in domače melodije izvajata Ljubljanski vokalni kvintet in Avsenikov trlo. 20.30 Radijska igra   —   F. G. Lorca: Yerma.
SREDA, 1. FEBRUARJA 11.15 Igra   tamburaški orkeste-ljubljanskih »Svobod« p. v. Mat ka Sijakoviča.
12.40 Vitezslav   Novak: Pesm' zimskih noči (A. Trost — klavir) 13.30 Bosanske   in vojvodinski narodne pesmi in plesi. 15.15 Zabavni zvoki. 15.30 Utrinki   iz   literature — Mihailo Gazivoda: Bratov greh 15.45 Mladinski zbori pojo. 16 00 Družinski pogovori — Vladimir Cvetko: Sola in dom. 18.00 Iz naših kolektivov. 18.15 Pesmi    Alojza Mihelčiča poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška. 18.35 Zanimivosti iz znanosti in tehnike.
20.00 G. Verdi: Ples v maskah, opera v 3 dejanjih. Izvajajo so listi, zbor in orkester ljubljanske opere, dirigent Rado Simo-nittl.
ČETRTEK, 2. FEBRUARJA 11.05 Gospodinjski nasveti. 11.45 Janez  Bitenc  — mladini (Glasbena oddaja za pionirje). 12.40 Umetne in narodne pesmi poje mešani zbor »Ljubljanski zvon« p. v. Slavka Mihelčiča. 13.30 Spored   popularnih orkestralnih skladb.
14-25 Ljudsko-prosvetni obzornik.
15.30 Iz mladinske književnosti Štiri korejske pripovedke. 16.00 Gospodinjski omnibus. 16.10 Glasbene uganke. 18.00 Domače aktualnosti. 18.30 Radijska univerza — Ferdo  Gestrin:  Delavsko gibanje pri    Slovencih    in postanek JSDS.
20.00 Mladinska oddaja. 20.20 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov sodelujejo priljubljeni ansambli in solisti; Fantje na vasi, Vaški kvintet, Rezika in Sonja.
Javna dražba
Občinski ljudski odbor Tržič razpisuje v smislu člena 3. Uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja (Uradni list FLRJ št. 17-101/53) iz Uredbe o dopolnitvi uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja na javni dražbi (Uradni list št. 43-500/53) drugo javno dražbo stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja in sicer:
1. Tržič, Proletarska c. št. 22, dvostanovanjska hiša, izklicna cena^din 792.000.—.
2. Tržič, Koroška cesta št. 2, dvostanovanjska hiša, izklicna cena din 1.176.000.—.
3. Tržič, Partizanska ul. št. 27, enostanovanjska hiša, izklicna cena din 1,124.000.—.
4 Tržič, Trg svobode št. 3, enostanovanjska hiša, izklicna cena din 1,360.000.—.
5. Tr?.ič, Prehod št. 1, enostanovanjska hiša, izklicna cena din 1,162.000—.
6. Tržič, Koroška cesta št. 32, dvostanovanjska hiša, izklicna cena din 964 000.—.
7. Tržič, Trg svobode št. 2, dvostanovanjska hiša, izklicna cena din 1,764.000.—.
S. Kovor št. 53, dvostanovanjska ihiša, izklicna cena din 1,521.000 —.
9. Kovbr št. 27, enostanovanjska »hiša, izklicna cena din 423.G00.—.
10. Pristava št. 35, dvostanovanjska hiša, izklicna cena din 2,01.^.000.— .
1. Sebenjr št. 43, dvostanovanjska hiša, izklicna cena din 1,803.200—.
12. Ziganja vas št. 17, enostanovanjska hiša, izklicna cena din 31.500.—.
Pred pričetkom javne dražbe mora kupec položiti varščino v višini 15% izklicne cene, katera se sme uporabiti za dopolnitev poslednjega obroka kupnine. V petnajstih dneh po podpisu kupne pogodbe, mora kupec položiti četrtino kupnine, preostali del pa v dveh enakih obrokih v dveh mesecih po podpisu kupno prodajne pogodbe.
Vknjižba lastninske pravice in druga opravila, ki so v zvezi s prodajo stanovanjskih hiš, .«0 oproščena taks, vštevši sodnih taks in prometnega davka. V kolikor bi pa nastali stroški pri delitvi parcel ali drugih opravil, nosijo stroške kupci.
Borci, ki sc sodelovali v NOV od 1941, 1942 in 1943. leta, družinski člani borcev, ki so se borili in ki so padli v NOB, vojaški vojni invalidi in izseljenci — povratniki lahko kupijo stanovanjsko hišo na obroke.
Javna dražba se bo vršila dne 2. februarja ob 9. uri zjutraj v mestni zbornici Obč. LO. — Komisija za prodajo stanovanjskih hiš iz splošnega premoženja.
OBJAVA
Z ozirotn na Odločbo ObLO — Kranj o prenehanju finančno samostojnega zavoda »KOMUNALA — Kranj« se sporoča vsem podjetjem in onim, kateri so imeli poslovne stike ■ vKomunalo — Kranj«, da se je ista razdelila z dnem 1. januarjem 1Q5(! na tri samostojna podjetja in sicer:
1. Komunalno podjetje »Vodovod« — Kranj, Koroška cesta št. 34.
2. Komunalno podjetje »Ceste in kanalizacija« — Kranj, Lepi pot št. 1 (dosedanje poslopje »Komunala — Kranj)«, tel. št. 380.
3. Komunalno podjetje »Komunala — Kranj« — Tavčarjeva ul., tel. št. 210 (bivša čevljarska zadruga — Kranj).
Vsled gornjega naprošamo, da se bodoče vsi komitenti obračajo na zgoraj navedene naslove zaradi dela, kakor uslug, katere vršijo imenovana podjetja.
Za vse poslovne zadeve, ki izviraj* še iz leta 1955 nanašajoče se na finančno samostojni Zavod »Komunala — Kranj« naj se prizadeti interesenti obračajo ha naslov »Ceste ln kanalizacija« — Kranj in to do vključno 30. IV. 1956, ker poznejših zahtev ali reklamacij ne bomo upoštevali.
Direkcija komunalne dejavnosti mesta Kranja »Komunala — Kranj«
23
Ko se Je tako boril sam s seboj, J« zaslišal za sabo zamolklo godrnjanje. Obr-%        nil se je in zagledal senco, ki se je po-^C^Mi^      mikala proti njemu. Spoznal je »gospoda • v beli srajci« — severnega medveda VVa-
T      puška. Blisk se je postavil pred vhod v h /), rov, da bi se boril za človeškega mladiča.
Wapusk se je počasi približal, godrnja-NAHI5AL: i nje v njegovih prsih se je spremenilo v C OBLAK I renčanje. S svojo mogočno taco je bliskovito udaril po Blisku. Toda ta je tak napad ie pričakoval ln se je umaknil v rov.
24
Tu Je imel mnogo ugodnejši položaj. Ko je medved pomolil svojo veliko glavo in mogočna ramena v rov, Je z njima popolnoma zaprl ozki prehod in tako mu je bil onemogočen vsak gib. Blisk ga je zgrabil za smrček in začel trgati medvedov gobec. Nato pa se je nenadoma Wa-puskovo velikansko telo silno streslo in rov se je razletel. Pot v notran'ort koče je bila odprta. Blisk se je umaknil v kočo in se pripravil za zadnji boj, ka ti spoznal je, da mu je smrt blizu, kakor is nikoli poprej.
23
Na obali majhnega nezaledenelega zaliva Je ležalo kakih deset tjulenjev. Ta so se udobno namestili in počivali na svojih večnih potovanjih iz severnih morij proti jugu. Te kraje so si izbirali vedno iste, vsi tjulenji iz roda v rod so jih spoznavali in uporabljali, poznali ra so jih tudi njihovi sovražniki. Take kraje je moral poznati sleherni Eskim, zakaj tjulenji so pomenili zanj življenje, zanj in za njegove pse. Živali niso niti slutile, da se jim približuje njihov najhujši sovražnik —- človek.
20
Proti počivajočlm tjulenjem so ae previdno plazile tri postave: Eskimcc Nepa, njegova žena in sin. V rekah je vsa1* imel dolgo nazobčano harpuno in vrv, ki naj bi zadržala ranjeno žival, če bi še mogla pobegniti. Se nekaj korakov, tri roka so se neslišno dvignile, trojo harpun Je švistnilo skozi zrak in se zabodln v živali. Strašni kriki ranjenih tjulenjev so pretresali ozračje, lovci pa so hiteli z lesenimi bati pobijati ranjeno živali.
ff *
B 1 A
S POTOVANJA PO POLJSKI
Od Varšave do Krakova
V Tržiču so v zadnjem času začela poslovati tri nova podjetja: »Tobak«, poslovalnica podjetja »Sadje« Kranj, v Bombažni predilnici pa so odprli tudi menzo.
Ze dalj časa razpravljajo v Tržiču o ustanovitvi mlečne restavracije, po vzorcu mlečne v Kranju. Zadružna mlekarna v Cirčah je pripravljena preskrbeti restavracijo, z mlekom, sirom, maslom, jogurtom in drugimi mlečnimi izdelki, zato so v Tržiču sklenili čimprej najti primeren prostor, kjer bi lahko začela restavracija poslovati.
Tudi za olepšavo trgovin skrbe v Tržiču. Trgovina podjetja »Zelenjava« Kranj na Trgu svobode je v zadnjem času prav lepo opremljena, snažna in razsvetljena. Tudi trgovsko podjetje »Preskrba« Tržič je moderniziralo svojo trgovino z železni-no, steklom in porcelanom ter gospodinjskimi potrebščinami. K olepšavi je precej prispevala fluorescenčna razsvetljava, tera-co tlak ter nova hrastova oprema.
V Veternem vedno bolj pogrešajo vodovod. Svet za komunalo tržiške občine je že razpravljal o tem vprašanju in se bo gradnja začela takoj, ko bodo na razpolago zadostna sredstva. Verjetno pa bodo morali tudi vaščani sami nekaj prispevati, kot so to storili Lešani, Palov-čani in Visočani. Tudi nekateri drugi kraji še nimajo vodovoda in ga precej pogrešajo, tako v Retnjem, Bregu, Kovorju, Zvirčah in nekaterih manjših vaseh. Občina ima sicer v perspektivi plan za te gradnje, vendar za sedaj še ne moremo govoriti o času, v katerem bi bili vsi ti vodovodi dograjeni. Opaža se tudi nepravilen odnos nekaterih posameznikov ko ti postavljajo gnojnične jame in odvajajo fekalije tako, kot to ne ustreza splošni higieni.
Jez popravljajo. Na loški elektrarni, najstarejši v Sloveniji, se je zgodila preteklo jesen huda nesreča: narasla Po-ljanščica je podrla jez ter zasula rečno strugo pod elektrarno tako, da je voda začela načenjati bregove. Skoda je bila občutna. Kranjski DES je začel Jez popravljati ter so obsežna dela v izvedbi gradbenega podjetja Tehnik iz Škofje Loke v teku.
Loški sadjarji so zelo delavni. Kakor lani bodo tudi letos uvedli vrsto strokovnih predavanj in tečajev. Uspešno se bore proti sadnim škodljivcem zlasti kaparju. S škropljenjem so že začeli.
V Tržiču so ustanovili gospodinjski biro kljub neštetim težavam in pomanjkanju prostorov. Tudi gospodinjsko učiteljico že imajo. Za sedaj so zasedli pro-
store gostilne »Pod Kukovnico^ v Tržiču, dokler ne bodo dobili primernejših prostorov. Tržiška dekleta se bodo tu naučila dobrega in sodobnega gospodinjstva, se seznanila s kuhanjem, šivanjem, krpanjem in higieno.
DPD »Svoboda« iz Mošenj je svoja gostovanja s Petrovičevim »Vozlom« uspešno zaključila. Razen domačih predstav so gostovali v Podbrezjah, Begunjah, Radovljici in Podnartu. Predstave so bile povsod dobro obiskane. Sedaj so pričeli s študijem nekoliko zahtevnejšega dela Via Mala, katera bo zahtevala od igralcev nekoliko več sposobnosti in dela. Delo bo re-žiral Pavel Kegel.
DPD »Svoboda« Šenčur bo v soboto in nedeljo uprizorila prvo mladinsko igro v štirih slikah »Jurček«. Tokrat bodo mladi igralci šenčurske »Svobode« prvič nastopili v letošnji sezoni.
Nesreče
Antoniji Krajnik iz Stare Loke je krava pretrgala z rogom zapestje leve roke.
Francu Fojkar iz Stare Loke je stroj razžagal levi palec.
Rudi Novak, Jesenice, Tomšičeva 15, si je pri padcu zlomil desno podlaket.
Stane Majstorovič iz Lesc si je zlomil kost na desni roki.
Mirko Pavlovič, sin kurjača Železarne Jesenice, si je pri padcu zlomil levo kračo.
Ivana Rajgelj z Javornika si je pri padcu izpahnila levo ramo.
Franc Staroverski iz Krope ši je zlomil členek palca na desni roki.
Alojzija Zbontar iz Lipnici si je pri padcu zlomila desno podlaket.
Branko MarojeviČ, kapetan II. klase iz vojne pošte 1202, si je pri smučanju poškodoval prst leve roke.
Jože Pezdič iz Radovljice si je pri padcu zlomil levo kračo.
Elizabeta Krušič z Jesenic si je pri padcu po stopnicah zlomila levo nadlaket.
Marjeta Dremšak z Jesenic si je na poledeneli cesti zlomila levo kračo.
Hans Kurz iz Beljaka je pri smučanju padel okoli 10 m globoko, dobil močan udarec na glavo in si zlomil levo kračo.
Danijel Rumac, oskrbovanec bolnice za duševne bolezni v Begunjah, si je pri padcu iz avtomobila zlomil kost v desnem stegnu.
Pavel Novak z Bleda je pri delu padel, se kotalil okoli 50 m navzdol ter si pri tem zlomil desno kračo.
Smajo Matkos z Javornika je pri nadcu dobil pretres možgan.
Julija Kanduc iz Žirovnice si je zlomila desni skočni sklep.
Ko smo se vozili preko Ce-hoslovaške, nas je ogovorilo najmanj 20 ljudi, brž ko 90 zvedeli, da smo Jugoslovani. Spraševali so nas, kako je pri nas. Spominjali so se naših krajev, pripovedovali, kako lepo je bilo, ko so letovali ob našem Jadranu. Nič posebnega pravzaprav niso povedali, iz njihovega govorjenja pa se je vendarle videlo, da jih zanima naše življenje. Natančno so bili poučeni o vseh mednarodnih dogodkih v zvezi z Jugoslavijo. »Vaš Tito je pa sedaj v Egiptu«, jih je ugotovilo več kot polovica, v potrditev, da sO jim prilike v Jugoslaviji znane.
Pot po Poljski do Varšave je bila mirnejša. Vlak je vozil razmeroma hitro. Železnice na Poljskem sploh niso slabe. Mnogo jih je elektrificiranih, razen tega pa imajo tudi precej motornih vlakov.
KER JE BILA VARŠAVA tik pred osvoboditvijo skoraj do tal porušena, se človek nehote začudi, ko v vsem obširnem mestu ne najde več ruševin. Varšava je znova postavljena in na njej se ne vidi več nobenih sledov pustošenja. Stari del mesta je prav tak, kot je bil pred vojno. Poleg starega dela mesta pa raste nova Varšava.
Sredi mesta so Rusi zgradili ogromen Dom kulture, impozantno zgradbo iz samega marmorja po vzorcu razkošnih moskovskih gradenj. Zgradili so ga kot darilo Poljakom. Pravili pa si mi, da je ob tem nastala v Varšavi živahna polemika. Rusi so namreč hoteli namestiti na Dom rdečo zvezdo, a so sc pod pritiskom javnega mnenja premislili. Zanimivo je tudi, da poljski vojaki še vedno nosijo na kapah poljskega belega orla.
Ob razgledovanju mesta sem opazil, da so trgovine zelo enolične. Izložbena okna so aranžirana zelo monotono, brez okusa in brez prizadevanja. Ko smo si ogledali nekaj večjih prodajaln, sem si lahko ustvaril približno sliko o življenjskem standardu ljudi. Povprečen delavec zasluži 700, največ pa 1000 zlotov na mesec. Za to si lahko privošči že televizijski sprejemnik, drugi proizvodi, posebno prehrambeni, pa so spet tako dragi, da gre povprečna plača izključno samo za hrano in stanovanje. Industrijski proizvodi so poleg vsega še zelo grobo izdelani. Najdražje je vino. Prodajajo ga po 100 zlotov liter. To predvsem zato, da se prepreči pijančevanje. Sploh se povsod močno naglašuje in propagira boj proti uživanju alkoholnih pijač.
V  LODZU  SMO   PRIŠLI v
tesnejše stike z ljudmi. Pri tem smo opazili, da so v odločanju zelo omejeni in povsem vezani na Varšavo.  Drastičen primer
tega strogega centralizma se nam je dogodil v Krakovu, kamor smo prispeli ob 3. uri zjutraj. Ko smo povprašali v hotelu za sobe, se najprej sploh niso hoteli razgovarjati z nami, ker smo namreč prišli izven časa, ki je po pravilih določen za sprejem gostov. Sele ko so naši spremljevalci obrazložili, kdo smo in po kaj smo prišli, so nas — po obveznem posvetovanju s centralo v Varšavi — izjemoma sprejeli.
S svojimi spremljevalci smo se razgovarjali samo o poslovnih zadevah. Razen tega smo izmenjali samo še nekaj običajnih vljudnostnih fraz. Vsak se je izogibal, da bi rekel kaj več o nas, da bi nas povprašal, kako je pri nas. Dobil pa sem občutek, da vendarle vsaj površno vedo, kaj se dogaja pri nas, da
so poučeni o delavskem upravljanju v naših podjetjih, da pa jim je to upravljanje prav toliko všeč, kakor njihov centralistični sistem upravljanja gospodarstva. Edino kar nam zavidajo, je večja samostojnost, ki jo imamo v gospodarskem poslovanju.
Ko sem začel primerjati plače delavcev in uslužbencev, med katerimi je precej razlik in ko sem zvedel, da ima pri njih vsak delavec na leto 14 dni dopusta, ne glede na službena leta in kvalifikacijo, medtem ko imajo uslužbenci vsak po mesec dni dopusta, sem dojel, zakaj v izbiri med zgornjima možnosti-ma raje ostajajo kar pri svojem.
NAJBOLJ SEM BIL IZNENAĐEN, ko sem v Lodžu v nekern kinematografu gledal nek ted-
nik. Proti pričakovanju se Je namreč na platnu zvrstila kopica kritičnih pripomb na razne slabosti v gospodarstvu in v družbenem življenju. Na platnu je n. pr. nenadoma začela mi-gotati neka čudna podoba, za katero nisem mogel dojeti, kaj predstavlja, potem spet tema, pa spet nekaj migotajočega in na koncu pripis: »To je naša televizija«. Dalje: slika porušene Varšave. Ljudje stanujejo po brlogih. Nekdo ves prezebel nekaj piše: »To so naše gradnje« itd.
Zgleda, da je kritike vsen mogočih napak posebno v zadnjem času, precej. Morda je to prvi znak, da se bo vendarle našel izhod iz slepe ulice, kamor neizbežno privede vsako državo birokratski centralizem.
—va
r
Ofalfuka dela dx%iq
O križancih divjega merjasca in domače svinje
»ZANIMA NAS tudi to, kako se bo ta zgodba pravzaprav končala. Tone se namreč že dalj časa pripravlja, da bo križal tega merjasca z domačimi prašiči. O tem pa takrat, kadar kaj bo.«
»Figa bo«, je dodal možakar za mizo v Kranju pri »Jelenu« in odložil prvomajsko številko Glasu Gorenjske, ki je prinesla članek o divjem merjascu v ogradi na dvorišču Antona Cvenkla v Ljubnem.
Pa le ni bila figa, ampak pravi potomci divjega prašiča in domače svinje!
Se prej, preden je Tone mislil o svojem sklepu »informirati« divjega ščetinarja, je ta izkoristil priložnost in sklenil »intimno« prijateljstvo v domačo svinjo. Pujski ne morejo zatajiti, da se po njih pretaka kri divjaka. Takoj, ko so prišli na svet, so bili urni in skočni, da jih je gospodinja Micka komaj polovila. Najbrž so od veselja, ker so zagledali luč sveta, že prvo uro življenja skakali kar za dve pedi od tal. Pred nekaj dnevi pa je eden skočil že kar iz svinjaka čez 1,30 m visok opaž! Takoj so se tudi zavedali, zakaj imajo rilce. Nebogljenci so rili in orali kot za stavo. Eden med njimi, vseh je pet, ima rilec točno umerjen po divjem kopitu. Tudi barva prevladuje divja. Dva sta podolž rjavo-rumeno progasta kot prava div-jačka. Enega od teh vidite na sliki. Trije imajo pa okrog trebuščkov bele pasove kot spomin na pasmo iz svinjakov. Izgledajo, ko da bi bili preko rjavo-rumenih podolžnih prog prevezeni z belim trakom. Gospodarja predvsem zanima, če se bodo tudi tako prebarvali in preobleki! kot divji. Divjaki namreč že v prvem letu zamenjajo pisane obleke s sivkastočrni-mi in pod ščetinami jim zraste mehka podlagn — volna. Ko da bi se zavedali svoje varovalne barve, so bili posebno prve dni življenja izredno oprezni. Če so v bližini sadovnjaka začutili tujega človeka, je eden izmed njih zakru-lil svarilni znak in vsi naenkrat so se docela zarili v listje ali pa se negibno pritisnili k tlom. Mati svinja je sprva ob vsakem takem početju svojih otrok nekam začudeno gledala in krulila, češ odkod se je vendar vzela ta otro-čad zmešana.
Domači pujski brezskrbno poležejo ob svinji in zaspijo — ti pa nel Zarijejo se v kup
listja kot njihovi divji bratranci, da jih sploh ne opaziš.
Pujski so sedaj stari tri mesece in vsak izmed njih tehta okrog 30 kilogramov. Gospodar Tone se zaveda, da donosnost prašičjereje na masti in mesu s tem-poizkusom ne bo dvignil. Trdi pa, da bodo potomci divjih in domačih prašičev zdravstveno trdnejši in odpornejši, saj je znano, da se med divjimi svinjami le redko
pojavi bolezen. Tako n. pr. sploh ne obolijo na rdečici in drugih smrtonosnih boleznih, le prašičja kuga bi se jih utegnila prijeti.
Zanimiva pripomba k temu bi bila morda še to, da so v zadnjem času gorenjski lovci našli dva poginjena divja prašiča, enega v okolici Tržiča in enega v bližini Škofje Loke, pri katerih je Veterinarski znanstveni zavod V Ljubljani ugotovil močno invazijo pljučnih parazitov (Metastrongylus elongatus). Morda gre res za novo uničujočo bolezen med divjimi svinjami? Nekateri kmetje bi se tega seveda zelo razveselili, medtem ko bi lovce tako dejstvo užalostilo in potrlo.
Križanje divjih in domačih prašičev v hrvatskih in bosenskih gozdovih, kjer se domače svinje svobodno pasejo, ni tako redek pojav. Opisani primer pa je vsekakor zanimiva posebnost za Gorenjsko, kjer se kaj takega doslej še ni zgodilo.
—Elf—
IVO ZORMAN
»Dovolj dolgo, da nas dotlej lahko vse pobere,« je rekel Trante.
»Ne bo nas,« je odkimal Tušek in očitajoče dodal: Našega je . . . edinega ... ti imaš pa še dva . . . Matijca in Štefko . . .«
—- Doma bi ga bil držal, se je hotel obregniti Trante, pa se je domislil svojega in rekel:
»Tudi Matije sili v hosto.«
»Matije?« se je zavzel Tušek. »Otrok je še, pa so mu take reči všeč. Sel pa ne bo.«
»Otrok, ja. Ko bi bil zadosti star, bi mu oni ne bil zmešal glave.«
»Kdo?«
»Beno.«
»Beno?« se je spet zavzel Tušek.
»Večer za večerom tiči pri nas in pripoveduje neumnosti, da je še stara vsa iz sebe. Dekle pa.. «
»Slišal sem, da ga rada vidi,« se je nasmehnil Tušek.
»Ji bom že izbil njene muhe. In če mi prinese sramoto k hiši. . .«
»Fantu ni kaj reči,« se je Tušek zavzel za Bena. »Preskrbljena bi bila pri njem.«
»Ta jo bo jemal, ja!« je zaškrtal Trante. »In ko bi jo tudi hotel, mu je ne dam. Vzela bo kmeta, našega človeka. Ali pa bo ostala za teto pri hiši,« je dodal po premolku.
»Ne bodi no!« ga je miril Tušek.
»Ti lahko govoriš, ti,« je peklilo Tranteta. »Meni pa kar gori pod nogami. Sleherni večer, ko gledam onega, ki odhaja, si mislim, da bo samo za voglom počakal in potlej skrivaj zlezel k dekletu v kamro. In sleherno jutro grem s skrbjo gledat Matijčev pograd, če ni že prazen. Vse to se vleče že leto in dan in nič ne verjamem, da gre h kraju. Oni v dolini imajo vsaj mir.«
Tušek ga je začudeno pogledal, potlej pa je vprašal: »Zaradi belih, misliš?«
»No ja,« Je zamrmral Trante. Zdelo se mu je, da Je že preveč rekel, pa besede sedaj ni mogel vzeti nazaj; in je tudi hotel ni. Tušek ga Je zamišljeno pogledal, potlej pa je počasi dejal:
»Veliko hudega smo že izkusili, najhujše nam bodo prinesli pa tile.«
»Le kaj bi, saj so domači ljudje,« ga je zavrnil Trante.
»Saj to je tisto,« je rekel Tušek. »Hlapec je zmerom slabši od gospodarja in Nemci dobro vedo, čemu jih plačujejo.«
»Poreko vam, da Nemci že vedo, čemu nas plačujejo,« je rekel poročnik. »Pa tudi mi vemo, čemu jemljemo od njih. Premočni so še, da bi se jim odkrito postavili po robu, zato jih moramo prelisičiti.«
— Na tebi ni videti, da bi znal koga prelisičiti, je pomislil Trante, rekel pa ni nič.
»Komunizem je tisto, česar se nam je najbolj bati,« je nadaljeval poročnik. »Obvarovati moramo domačije, ljudem moramo vrniti vero, zapeljano mladino moramo privesti na pravo pot...«
— Tega se je naučil nemara v šoli, je pomislil Trante.
Sedela sta v župnišču, v tisti, s hrastom opaženi izbi, kjer so police polne knjig, segale skoro do stropa in kjer so bila v okno vložena barvasta stekla, da je bila Izba polna nenavadne
svetlobe. Steklenica z žganjem je stala pred njima in škatla s cigaretami in besede, ki jih je govoril poročnik, so prazne frfotale Trantetu okoli ušes. Govoril je veliko, z besedami, kakršne je slišal Trante samo s prižnice, in o stvareh, ki zanje ni dosti maral: o čudnih potih politike, o odkritem in prikritem zavezništvu med velikimi silami, o prijateljih onstran morja, o zmagovitem koncu, ki se bliža, pa še o veri in o narodu, o rečeh, ki jih ni moč ne videti in ne prijeti.
— Le čemu me je poklical sem? je razmišljal Trante.
Pil bi bil, pa mu je bilo nerodno, zaradi čudne svetlobe, ki se je precejala skozi barvasta stekla, zaradi mehkega stola, ki ga je čutil pod seboj, in zaradi izlizanih poročnikovih besed. Oči so mu nenehno uhajale na sloke poročnikove roke, ki so bile kakor ženske: mehke in okovane s prstani, in zdelo se mu je, da fant ne more biti vojak, da je kar tako oblekel tiste cunje.
»Jaz sem samo kmet, veste,« ga je prekinil.
»Najmočnejši tod okoli,« je dodal poročnik. »Zemlja vam nekaj pomeni in bi je ne dali kar tako iz rok.«
»Cemu naj bi jo dajal iz rok?« se je zavzel Trante.
»Vzeli vam jo bodo,« je rekel poročnik in ga prežeče pogledal. »Ce Ie dobe oblast, pa bodo planili po njej, zato se morate boriti zanjo. Pomagati nam morate, da jih iztrebimo, vse do zadnjega.«
»Hm,« se je zamislil Trante.
To mu je bilo že bliže. Kmetijo je ljubil in nič mu ni bilo po volji, da je morali dajati, kar je s trdim delom iztrgal iz nje. Povrh ga je noč in dan trapila bojazen, da mu požgo, prenekaterim se je že tako primerilo, ali da ga poženo na tuje.
— Ko bi le tako zelen ne bil, je pomišljal in nezaupljivo meril poročnika.
«Saj zahajajo k vam?« je začel ta z vprašanji siliti vanj. »Hudo samopašni so v hribih, ne?«
»Prihajajo,« je rekel Trante. »In jesti hočejo in spati. Kadar že pridete, boste naleteli nanje, težko, da bi jih ne bilo kje blizu, in hvaležen bi vam bil, če bi jih odgnali od kmetije.«
»Nisem mislil tako,« je rekel poročnik. »Malo nas je in premočni so še, dokler so ljudje z njimi...«
»Za vas so nemara vsi premočni,« mu je zabrusil Trante In vstal. »Ne vem, kaj po vsem tem iščete tod.«
Ujezilo ga je, vendar je kasneje še pogosto mislil na poročnika in na tisto, kar bi se dalo storiti, če bi vzel vse skupaj v roke mož kakor je on, Trante. (Nadalj. sledi)
e'8SG8reiijjke
ST. 8 / 27. JANUARJA 1958