Jesenski cvetici
ž||p jesenskem vrtu si jedina,                     Le ti stojiš samotna v travi,
Vse druge vzel Je piš vetrov,                      Spomin budiš veselih dnij;
Ki čez poljane so zaveli,                             Samotna v svet se tu oziraš,
V zasiužen sen zemljo odeli.                      Solze slovesa si otiraš.
Kje, kje je cvetna zdaj dolina,                    Slovo kričijo ti žrjavi,
Kje pevcev radostnih milina?                     V slovo so moji ti pozdravi.
Le cveti mi, cvetica zala, Življenja cvetnega znanik; Spomin mi v duši lep porajaj ln z upom v cvet me spet napajaj. Le cveti, srčna tebi hvala, Pomlad v jeseni si mi dala,
Andr. Rape