_     '2     —
Gospodarstvo.
Obramba pred mrazom v spomladi!
Toplo vreme v marcu je vzbudilo naravo zopet    k   novemu   življenju.      Vkljub    suše ; brsti, zeleni in cveti že vse naokoli. To rano j pogajanja   pa   povzroča kmetovalcu st.iah in ] skrb, kajti ena premrzla noč mu lahko uniči j vse dohodke vinograda in sadonosnika. Treba ' bo torej misliti na pripomočke, s katerimi je i mogoče odvrniti ali vsaj deloma ublažiti tako ] pretečo   nevarnost.   Izkušnje  drugod in tudi j pri nas učo, da je mogoče obraniti sadonos- j nike in vinograde pred spomladanskim mra- , zom v mnogih slučajih, če se jih obda v kri- | tifinem času z gostim,  vlažnim dimom, torej j z izdatnim kajenjem. Treba je seveda, da se ! splošno kuri, oziroma kadi ; le skupno pošto- ] panje   zasigura   uspeh.   Kaditi je   najbolje s j takimi stvarmi, ki dado veliko vlažnega dima, kakor n. pr. mokrotno listje in rožje, grmovje, plevel, zeleno vejevje itd. Za podkuriti je pa j treba seveda   tudi   nekaj suhljadi. Vse to je že   preje   nagromaditi   v   malih   kupih okoli vinograda   ali   sadonosnika,   da   se   lahko v potrebnem trenutku hitro zakuri. Ko se bliža j na prostem v jasni noči živo srebro v toplomeru ničli, tedaj preti mraz in ko kaže toplomer 2 ali 3° C nad ničlo, se zaniri. Dobo se tudi toplomeri, s katerimi je mogoče določiti po   solnčnem   zahodu, ali   preti   v prihodnji noči mraz ali ne. Pa tudi z navadnim toplomerom  se    lahko   dožene   po dnevi prilično najnižja toplota prihodnje noči, ako se obvije krogljica,   ki   vsebuje   živo   srebro,   z mokro cunjico in se meri ob dveh popoldne toplota v senci, tam, kjer bo treba kaditi. Od števila, ki ga kaže v tem slučaju toplomer, je odšteti 4   in   pol   stop.   C, ostalo število nam pove prilično precej natančno najnižjo toploto prihodnje noči; razlike je lahko k večjemu pol stopinje.
Kmetijske podružnice, posebno v vinorodnih krajih bi lahko organizirale vsaka v svojem področju obrambo proti mrazu na ta način, da bi določile opazovalce, ki bi opa- j zovali v nevarnih časih na ta ali oni način gibanje, toplote zunaj in ki bi bodisi s streli ali z drugimi pripomočki obveščali svojo oko- \ lico na pretečo nevarnost.
Radi   enakega   postopanja   in da ne bo ! zmešnjav, bi priporočal, da ustreli opazovalec
j ob pol osmih zvečer enkrat, ako se je bati ] mraza, v istem času pa dvakrat, ako kaže \ toplomer siguren mraz. Po noči pa se naj j da znamenje s trikratnim strelom, kedaj je i pričeti kuriti, oziroma kaditi. Kua se do f solnčnega vzhoda, preneha se lahko le, če j prične veter'pihljati ali če se nebo pooblači, \ kajti tedaj je nevarnost mraza minula.
čeravno   ne   pomaga   kajenje v veakem
slučaju — tako n. p. ne, če se ozražje ohladi
na tri in več stopinj pod ničlo — bo vendar
umestno  organizirati   vsepovsod take skupne
| obrambe proti mrazu. Hudi mrazi so v vino-
j gradnih   legah   itak   redkejši;   pri mrazu do
i 2° C pa pomaga   kajenje sigurno, če so vrši
j pravočasno in splošno.
Vinarski inštruktor Zupane.
*
Nova, oziroma razširjena podjetja. Mizarske delavnice v Teharjih   ri Celju so znatno razširjene.  —  V Mariboru bo skoro dogotovljena tvornica za električne žarnice ,Blektra.' Podjetje, ki je v slovenskih rokah, prične z delom meseca maja.  — V Bistrici   pri Mariboru se bo zgradila na mestu bivše nemške tvornice za cikorijo slovenska tvornica za akumulatorje j in kovinske   izdelke  za svetilke. Z delom se j bo pričelo mesoca julija.  — Tovarna  za lan in konoplje v Novem Segedinu je pričela po ! štiriletnem   prestanku   zopet   z delom.   — V j Zagrebu se je   osnovala tvornica za klobuke in  cilindre   z   osnovno glavnico 10 miljonov j kron.   Izdelovali   se   bodo   damski   in moški j klobuki. — V   Dalmaciji,   v okolici vasi Lu-j sani, se je otvoril nov premogokop.
Izvoz živine in mesa ni prepovedan. Opo-! zarjamo vse prizadete, da ni resnično poročilo ' nekaterih listov, da je izvoz mesa in živine ! prepovedan. Slej ko prej je izvoz mesa in i živine prost. Prepovedan je samo izvoz krme ! za živino.
škoda na naših gozdovih, ki jo je povzročila i vojna, znaša 250 milijonov frankov.
Bankovcev po 25 par je bilo naročeuih v
Zagrebu   za   200   milijonov   kron.  Bankovci
bodo približno take velikosti, kakršni   so pol-
dinarski. V promet pridejo v najkrajšem času.
Stare avstrijske bankovce po l,  2  in 10
K hoče vlada zamenjati, toda le take, ki so pravilno žigosani. Ker je veliko, če ne večina teh bankovcev nepravilno žigosanih, zato priporočamo vsakemu skrajno previdnost. Proti tej vladni nameri nameravajo protestirati trgovci in obrtniki v Splitu, a škodovalo ne bi, če bi se jim pridružili tudi naši trgovci in obrtniki.
Pomanjkanje sena «e čuti letos povsod. Ljudje so že po mnogih krajih poslali živino na pašo. Seno prodajajo po 150—220 K 100 kg.
Invalidske podpore znašajo za vso državo 304,758.835 dinarjev. V Sloveniji odpade od te vsote 3,069.200 dinarjev za redne in 2,620.000 dinarjev za izredne stroške, kar znaša okroglo poldrug odstotek vseh podpor. Temu nasproti pa je statistika invalidov sledeča : Od 197.000 osebnih invalidov vs^ države jih ima Slovenija 20.000 ; otrok osebnih invalidov je v vsej državi 250.207, v Sloveniji 20.930 ; rodbin padlih vojakov je v državi 265.000, v Sloveniji 9000; sirot brez očeta in matere je v vsej državi 27.000, v Sloveniji 1900. Kar se Slovenije tiče, te številke niso zanesljive, ker avstrijska oblastva premnogih niso priznala za invalide, dasi so bili. V tem oziru se bo izršila v bližnji bodočnosti vojaška revizija invalidov, na katero že danes prizadete opozarjamo.
Nova tovarna klobukov v Škofii Loki. V Škofji Loki se je osnoval konzorcij, ki bo še tekom letošnjega poletja pričel z izdelovanjem klobukov. Gradnja tovarne, v kateri se sedaj vstavljajo beton, stropi, bo, kakor se kaže, meseca junija dovršena. V konzorciju ste zastopani ljubljanska kreditna banka in Zadružna gospodarska banka.
Živo srebro pri Celju. Na posestvu Jurija Lužarja v Vojniški okolici pri Celju so so pojavile sledi živega srebra, kar je potrdila analiza kemičnega laboratorija tovarne cinka v Celju. Pri dežju prihajajo iz zemlje krog-ljice živega srebra.
Invalidski davek teh izdatkov ne krije niti od daleč, ki prinaša le nastopne dohodke : V Srbiji 20 milijonov K, v Bosni in Hercegovini 15 milijonov K, v Dalmaciji 1,800.000 K, v Hrvatski 20 milijonov K, v Sloveniji 11 milijonov K in v Vojvodini 20,200.000 K, kar pomeni nad 200 milijonov K primanjklaja.
Bilančna seja „Ljubljanske kreditne hanke."
Dno 7. aprila t. 1. vršila se je seja upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke, pri kateri je bila ravnateljstvu predložena ter od upravnega sveta odobrena bilanca za leto 1920. Lansko leto predstavlja dvajsetletnico ustanovitve banke in zaključuje v vseh poslih z velikim napredkom, kar dokazujejo sledeče vsote iz bilance za leto 1920 in 1919. (Za leto 1919 vsote v oklepajih.) Aktiva: Blagajna K 19,196.270-— (K 4,777.423—), menice K 17,248.263— (7,849.891-—), valute K 4,785.337— (K 6,935.933—), predujmi K 35,201.937— (K 17,334866.-) vrednostni papirji K 47,720 514-— (K 32,001.015-), dolžniki K 535,758.421-— (K 295,052.679-—), inventar K 645 973— (K 207.207), nepremičnine K 3,381.773— (K 2,474.526-—), konzorcijalni posli K 22,060 425 (1,755.153- -). Pasiva: Delniški kapital K 50,000 000 — (20,000 000- — ),vloge na knjižice K97.445.224- — (K'38,837 639-—), vloge na tekočih računih K 124,144.379-— (K 109,588 264- -), upniki K 565,926,760— (K 188,225.822—) prehodne obresti K 160.598— (K 57 311- •), ne-dvignjena dividenda K 209.606'—(198.360-—), rezervni zakladi K 38.634.257-—(7,964.747'—) , penzijski fond K 2,607.325-— (K 465.802—), prenos dobička preteklega leta K 265.405— (K 116.355—), čisti dobiček Ea 1920 K 9,605.386-— (K 2,943.330-—). Račun Zgube in Dobička: Skupni prejemki znašajo K 20,109.146-— (K 5,795.244--), od j česar odpade na dohodke raznih obresti K 9,769.775— (K 3,126.473-—), dohodki bančnih poslov K 10,039.585- — (K 2,512525-—) dohodek nepremičnin K 34.382- ~ (K 39.892 —) končno prenos dobička izleta 1919K 265.404-— ¦ (K 116.354—), nasproti katerim prejemtcom so sledeči izdatki: Upravni stroški K 1,755-805-— (K 426.854-—), plače, stanarine in doklade uradništvu K 5,902.702-— (K 1,455.451.—), davki in pristojb.K2,439.248—(K 821-913.—), odpis inventarja K 50.600— (K 31.339-—), takp da ostane čisti dobiček K. 9,870.791*— (K 3,059-687-—). Celotni promet zavoda v letu 1920 dosegel je ogromno vsoto od čez [ K 36„O0O,O00.O00.— (12 milijard), to je tri-krat toliko, kakor v letu 1919. Občnemu zboru, ki se vrši dne 28. t. m. predložena bode j dividenda od K 50-—, t. j. 12 in pol % za J delnico, proti K 36-— (9°j0) v preteklem letu. j Razentega predlagano bode, da se uporabi' od dobička K 2,500.000-- kot dotacija re-zervnemu zakladu in K 500.000 — za ustvar-jenje jubilejnega podpornega fonda za urad-ništvo, dočim se ostanek, razen nagrade uradnistvu in dotacije za dobrodelne namene, prenese na novi račun.