Jutri 16, Velika Plesna Zabavá S.P.D.I. v Gral. César Díaz 1657, pridite! SLOVENSKI TEDNIK Leto - Año VII. No. 337 'EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena xu vent. Uredništvo in upravništvo Oalle Gral. Cesar Diaz 1657 U. T. 59 - 3667 Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18. Bs. Aires, 15 februarja 1936 [Naročnina za pol leta ? arg. 3.-leto $ 5.— celo O jj TARIFA REDUCIDfi g FRANQUEO PAGADO M O S/ o stave in prizadevala si je, da bi se umikala vejam, taterih je padal raztopljeni sneg. j.' a'®tela je baš na stezo, po kateri je hodila z Vla-"'"r.jem in Dimitrijem, šla je po njej dokler ni pri-ka] " na lnest:o> kJer 0® Vladimir Fanarina razkrin- •'"sno je videla pri mesečini človeško stopinje v ""egu. 1,.1^.!IS'a 10 v snegu tudi vdolbino, kjer je ležal Fa- 1,1 > odtod pa so jo vodili sledovi naprej. ),., ',,lm v grmovju mora biti, — spregovori Japon-y lam v tistem grmovju ki je tudi pozimi zeleno. res> ta Fanarin je strašno bitje, toda jaz bi »e lahko okoristila z njim, zato se naj prebudi! Mimoza stopi h grmovju. Njena noga se dotakne Fanarinovega telesa, ki je počivalo tukaj kakor telo mrtveca pod grmovjem. — Njegovo življenje so nahaja v mojih rokah — spregovori Mimoza, dočim je ostudni smehljaj skrivil njene ustnice — če bi mu še nekaj kapljic ulila iz svoje steklonice v usta, se ne bi več prebudil! Toda jaz hočem, da živi in naj bo krvolok radi mene, samo da bo preganjal Feodoro! Segla je v žep svojega plašča in prinesla iz njega stekleničico, ki se je povsem razlikovala od one, iz katere mu je Vladimir nalil uspavalno sredstvo. Iz te stekleničice je ulila Fariarinu nekaj kapljic v usta, potem pa mu je odrgnila senci z isto tekočino. — že zopet začenja dihati — spregovori Mimoza — žilo čutim, pa tudi srce mu začenja utripati — Fanarin, hej, Fanarin, zbudi se! Fanarin — mar ne slišite? — Kdo me kliče! — se oglasi Fanarin zamolklo. — Kje sem, kuj se je zgodilo z menoj? Z Mimozino pomočjo se je Fanarin napol vzravnal. Oči je že odprl, toda Mimoza je videla, kako se mu le počasi ,vrača zavest. — Jaz som, Fanarin, mar me ne poznate več? — vpraša Mimoza ko se je starcu popolnoma približala. — Kako naj bi vas poznal? — odvrne Fanarin. — Toda počakajte me, pustite me, da bom razmislil — ha, grom in peklo vi sto lepa spremljevalka tistega lopova Vladimirja Borotina, ki me je, samo uspaval za tri dni in tri noči. — Jaz pa vam prisegam, Fanarin, da se ne bi zbudili preden bi ne minili trije dnevi in tri noči, če bi ne mela jaz sočutja z vami in vas ne bi prebudila. — Torej še niso minili trije dnevi? — Komaj dobro uro ste spali in ležali tukaj v goz-du — reče Mimoza • sedaj pa pridite iz grma, da bova lahko govorila! Fanarinu so se zopet vrnile prejšnje moči, lahko je vstal, ne da bi mu morala Mimoza pomagati, vendar je šel opotekajočih korakov po ozki gozdni stezi za Mimozo. — Samo hitro se gibljite, da se vam bo kri zopet ogrela — reče Mimoza. — No, kako vam je? — Ne ravno preslabo — nadaljuje Fanarin — pri duši mi je kakor človeku, ki se je po dolgem bedenju enkrat komaj naspal. Sedaj bi šel lahko peš kamorkoli bi hoteli. — Dolgotrajno pot imate itak pred seboj, toda peš bi ne prišli daleč, ker se morate takoj pripraviti k zasledovanju velike lnieginje Feodore.' — In to mi pravite vi — spregovori Fanarin in vprašujoče pogleda Mimozo — vi, Vladimirjeva spremljevalka? Toda, počakajte, spominjam se tistega nenavadnega pogleda, ki sem ga ujel iz vaših oči. Da, tako je — zdelo se mi je, kakor da bi mi hoteli rd&i, naj se ničesar ne bojim in naj sprejmem Vladimirjev predlog. Ha, ha, ha — vi ste mi želeli dobro — vi torej niste prijateljica Vladimirja Borotina? — Jaz sem njegova najboljša prijateljica, ki si jo more želeti na zemlji — odgovori Mimoza — in ravno radi tega sovražim ono, ki jo Vladimir ljubil Fanarin ostrmi, zavest se mu je takoj vrnila. Videl je, da ima opravka z ljubosumno ženo in ljubosumnost je bila vzrok, da ga je Mimoza sedaj prebudila iz spanja. — Pri vseh svetnikih v nebesih in na zemlji! — vzklikne rdočelasi policijski agent. — To se pravi imeti srečo! Vi sovražite torej veliko kneginjo Feodoro? — Sovražim jo — se je glasil odgovor mlade Ja-ponke, — sovražim jo in radi tega jo hočem uničiti! — Izvrstno, tedaj je velika kneginja že izgubljena. Vi torej želite, da je Vladimir nikdar več no vidi? —V ladimir Borotin je no sme več videti, ker ga jaz ljubim! In mar naj bi čakala —■ nadaljuje Japon-ka — da bi ga usoda ponovno združila s Feodoro? Mar naj bi stala ob strani in gledala, kako jo pritiska na svoje srce in jo kliče z najslajšimi imeni — mene pa pri tem pozablja? — Lepi ste — nadaljuje Fanarin z namenom, da bi priliva! olja žerjavici — to bi Vladimirja Borotina že lahko osrečilo, toda Feodora je mnogo lepša od vas! — fie lepša — se izvije kakor krik iz Japonkinih prsi —• še lepša, pravite, da je? — Da, Feodora spada k največjim ruskim lepoticam in skoraj nerazumljivo se mi zdi, da je svoje srce darovala Vladimirju. Toda vidim, da ima ta mladi častnik srečo pri ženskah. Navsezadnje pa je tudi ona ruska velika kneginja in ko ae bo poročil z njo, bo lastnik precejšnjega imetja. — Na to Vladimir niti ne misli — ga prekine Mimoza. Njegovi nameni so vedno čisti. Nikar ga ne obrekujte in pravim vam, Fanarin, da si ne drznete križati Vladimirjevili poti, glejte, da StTa.na 6 rala, ki po eni strani drži ženo v suženjstvu in smatra nezakonsko mater za vlačugo, ki ni vredna da posije nanjo nebeško solnce, po drugi strani pa poveličuje ženo, ki je brezmadeža spo-čela. Ženske brez zakonske zveze so zavržene. Kakšna razlika pa je pravzaprav med ono, ki se iz sebičnih razlogov proda možu ali pa med prostitutko, ki se prodaja po dnevni ceni? Katera je slabša? Katera! Današnja žena je torej sužnja moža, brez vsake samostojnosti v moralneni in materjalnem oziru. in če ne dobi moža, ni čuda, če se zateče v iskanju eksistence k nenaravnemu življenju. Današnja družba raje vidi žensko, ki se prodaja javno kot vsak drug trgovski artikel, kot pa nezakonsko mater, ki je s svojim plodom vsej družbi le v nadlego. "Slovenska služkinja" una deloma prav ko obdolžuje slovenske fante takozvanega revolucionarnega mišljenja za stanje mnogih slovenskih deklet. Niso pa fantje krivi, ako jim današnja družba ne nudi potrebne eksistence za ustvariti zakonsko gnezdo in torej ni čuda, če taki fantje izkoriščajo deskompozicijo današnje družbe, katere žrtve so mnoga razočarana dekleta.. Današnja žena torej ni svobodna in ne bo dokler si ne bo sama pomagala. Današnja žena je treba, da se bori z ramo ob rami s svojimi moškimi tovariši, ter da se skupno osvobodimo SLOVENSKI TEDNIK vseh verskih in moralnih predsodkov v katere nas je zabubala obstoječa civilizacija. Ko se bomo osvobodili gospodarskih spon, in svobodno zadihamo, in bo žena svobodno mislila, svobodno ljubila in rodila otroke svobodne ljubezni, bodo izginile iz sveta zakonske tragedije, in le otroci solnca bodo živeli polno srečo, ker bo slehernemu zemljanu mati narava. Krojačnica MOZETIČ Cenjenim rojakom sporočam, da sem dobil poletne vzorce. Delo prvovrstno, cene zmerne, blago trpežno. Se priporoča y Sebastjan Mozetič 5019 - OSORIO - 5025 RUENOS AIRES (PATERNAL) No. 337 --■■■ ■ —--------------—------- Rojaki in rojakinje Naš ponos ne dovoljuje, da bi ostali ravnodušni, ko nam mnogi naši rojaki in rojakinje pišejo, ali nas telefonično obvestijo, da Slovenskega tednika ne morejo naročiti, da bi ga radi čitali, ker jih potem gospodar, kot smatrane z* manj vredne ljudi, grdo gleda in celo iz služb» zapodi. Posebno od strani italijanskih gospodarjev se to dogaja. Da se bo temu kolikor mogoče odpomoglo, je Slovenski tednik otvoril brezplačno posredovalnico za delo. Tega pa brez vaše pomoči, rojak1 in rojakinje, ne bomo mogli povoljno izvrševati' Zato vse služkinje ali kdorkoli, ki veste za kako službo, obvestite, bodisi t/elefonično ali Pa pismeno na naše uredništvo. In vsi ki iščete službe, zlasti služkinje, vprašajte najprej na sem uredništvu. Pomagajmo si medsebojno. boste čimprej zasledili veliko kneginjo Feodoro. Odstranitejo, zravnajte jo z zemljo, usmrtite jo, če mora tako biti, samo poskrbite, da je on ne bo nikdar več videl! — Zanesite se na to, Vladimir Borotin ne bo Feodoro nikdar našel — ji je zagotavljal Fanarin. — Ko jo bom dohitel bo izginila v katerem ruskem zaporu, potem pa bo smela na carjevo povelje odpotovati v Sibirijo in se naseliti kje v puščavi. Toda grom in peklo, čemu govorim vse to — reče Fanarin čez nekaj trenutkov — o aretaciji Feodore govorim — ah, govorim o stvareh, ki so neizvedljive, kajti jaz nesrečnež... \ Fanarin je po teh besedah potegnil listnico iz svojega žepa, »odprl jo je in kriknil zamolklo: — Ha, nisem se zmotil — lopov Vladimir Borotin mi je vzel carjevo zaporno povelje! — Jaz pa vam ga zopet prinašam — vzklikne Mimoza in izroči Fanarinu dokument, ki ga je vzela iz Vladimirjeve torbe. — Hitro spravite to listino v svoj žep, prav vam bo še prišla! Veselja je drhtel policijski agent, ko je spravljal v listnico dokument, ki mu ga je dala Mimoza. —~ Res — je spregovoril rdečelasi lovec ljudi — vso hvaležnost sem vam dolžan, lepa Japonka, in če bi se mi kedaj nudila prilika, da bi se vam lahko oddolžil, takoj računajte z vso gotovostjo na vdanega Fanarina! Zdelo se je, da Mimoza sploh ni slišala teh besed. Srce ji je burno utripalo mislila je samo na maščevanje. — Kedaj mislite nadaljevati z zasledovanjem? — je vprašala Fanarina. — če so mi bo posrečilo še nocoj prispeti v Moskvo, bom uporabil vlak, ki odpelje zjutraj v Nižnij Novgorod. Slutim, da bo tudi ona mahnila po tej poti! — Pojdite z menoj — reče Mimoza, — z menoj se boste odpeljali v Moskvo, kočija me čaka na cesti! Toda opozarjam vas na to, Fanarin, da se bomo tudi mi — Vladimir, Dimitrij in jaz vozili z istim vlakom. — Nič ne de kajti četudi bi sedel z Vladimirjem v istem kupo ju, me ne bi mogel spoznati, za to bom že poskrbel. če bo potrebno, se bom preoblekel trikrat na dan, tako bom izpremenil svoje obličje, da me nihče ne bo spoznal. Ni minilo dolgo in prispela sta na cesto. Konji so /.dirjali in ni minilo dolgo, ko se je kočija ustavila pred krčmo. Mimoza in Fanarin sta stopila iz kočije, kmet je dobil bogato nagrado za uslugo, ki jo je storil Japon-ki. — Zbogom, Fanarin, — vzklikne Mimoza, — usoda naju je na čuden način združila, — cilj nama je isti: Smrt in propast veliki knoginji Feodori, to je zvezda, ki naju bo oba vodila! — Smrt in propast veliki ineginji Feodori! — ponovi Fanarin. adovoljni boste z menoj, lepa Mimoza, ne bom vam zostal ničesar dolžan! Tn človeka, ki sta sklonila strašno zvezo, da uničita veliko kneginjo Feodoro, sta si podala roke. V slabi mesečini je pošastna senca padla na obraz lepe maščevalne žene, krog Fanarinovih ust pa so jo pojavil ostuden smehljaj. Vedel je, da je prodrl v čudodelno tajno, ki mu ne bo samo pomagala dobiti zopet v oblast veliko kneginjo Feodoro, temveč — da, Mimoza mu mora pomagati, da se bo maščeval tudi mlademu poročniku Vladi-mirju Borotinu. — Neumnica! — zamrmra Fanarin ko je Mimoza skozi vrata dvorišča izginila v poslopju. — Ti niti ne slutiš, da si nocoj izkopala grob svoji lastni ljubezni! Ti sama boš uničila Vladimirja Borotina! — Ti boš orodje mojega maščevanja! 27. POGLAVJI^. Sejem v Nižnjem Novgorodu V Nižnjem Novgorodu, mestu, ki je ležalo ob Volgi in slovelo daleč naokrog, je dosegel sejem vrhunec. Sejem v Nižnij-Novgorodu! — Ali je kdo mod Rusi, ki bi ne bil še nikoli slišal o njem, kdor ne bi vedel, da je ta sejem v Nižnij Novgorodu največjega pomena za rusko trgovino, ker posrodujo trgovino med evropsko in azijsko Rusijo, s tem pa tudi promet med Evropo in Azijo. Noinogoče bi bilo našteti vse vrste blaga, ki so ga prinašali na ta sejem, prav tako pa bi tudi ne mogli navesti vseh narodov, ki se od petnajstega julija do konca septembra zbirajo v Nižnjem Novgorodu, da tukaj vnovčijo svojo blago. Zadostovalo bo, če povemo, da se število prebivalstva v Nižnjem Novgorodu posedmori, če' pa vpošte-. varno da šteje to mesto stotisoč prebivalcev, še celo nekaj več, si lahko predstavljamo, da so med časom, ko se vrši sejem, vsi hoteli in vse gostilne do zadnjega kotička zasedene, tako da no more tujec dobiti v njih niti ene sobice, nobenega prostora, prav tako da so oddane tudi vse privatne hiše, kajti gre za to, da se ill" ed- spravi milijon duš pod streho. Na sejmu prodajo blaga v vrednosti dve sto jonov rabljev in sicer večinoma ruskih proizvodov Omenimo lahko še blago iz Buhare in Kino, ki pri stavlja vrednost desetih milijonov rubljev, perzij8^0 in zakavkašlco blago v vrednosti enega milijona ril1 ljev, glavna trgovina pa je v Nižjem Novgorodu s jem, katerega prodajo za trideset milijonov rubljev. Leseni proizvodi, predmeti iz volne, lanu in kott°P lje, svila, surova svila, krzno, kože, železo, jeklo, b® ker, steklo, porcelan, žito, ribe, pijače, lekarnički 1,1 drogerijski predmeti, različne vrste kavo in olja vse to so bili predmeti, s katerimi je bil Nižnij gorod prenapolnjen med sejmom, tako da skladišča 111 so niti oddaleč zadostovala in so morali dragoceno b'9 go razstavljati kar na prostem po ulicah. Posebno zanimivost pa daje tem sejmom v Novgorodu trgovina s krznom. Vsa dragocena kožuhovina, s katoro se krase da,ne iz naših najodličnejšili in najbogatejših krogov, pr»- do prod svojim transportom v Evropo na sejem v ^ njem Novgorodu, kjer dobi svojo ceno. Pogeld na trg s kožliliov,ino je zares slikovit. Dragocene kože, ki imajo večino še svoje prf0^11 ž.ivalske oblike, leže razgrnjene po mizah. 8 svoj'1" mehkim sijajem zaslepijo in očarajo vsakega kup® Samo po sebi se razume, da se nahaja med njem sejma v Nižnjem Novgorodu tudi takšnih lju ^ ki ne prihajajo v to mesto radi blaga, da bi kup°v ali pa prodajali temveč zato, da bi se na nepošten HO čin okoristili, da bi izrabljali nepregledne inn»2 zbranega ljudstva in želi dobiček, kjer trgovci ® bili prevdni in so se zanašali na druge. Vsako večjo skupino trgovcev zasledujejo zlo'4-'11^. tO' kakor gredo šakali po sledi za karavano v pu med sejmom v Nižnjem Novgorodu kar mrgoli P padlih in zlobnih tipov, golazni, ki se boji svet' ^ dneva, in pustolovcev in prebivalci so že navajen1 , ga, (la se med sejmom izvršujejo umori, zločini, t» ne in ropi, vse najhujše in najostudnejše. Ruska policija seveda preganja tatove, v kolik°r • to mogoče, ali pa morda boljše povedano, v ji to ljubi, kajti tudi med samimi policijskimi uí ¿ niki so elementi, ki ne jemljejo zakona ravno VT ^ natančno in ki so pripravljeni za dobre odstotke lepo nagrado malo zamižati v. očesom tako d» on*" ki bi jih morali videti, slučajno ne vidijo. Toda tudi te okolnosti ne bi mogle zatreti »lV sti, ki vlada med sejmom. Utrinki iz nase nove domovine LOTERIJSKE DOGODIVŠČINE Piše Prostoslav Savinjski AJi komaj so se oddahniii od prvega presenečenja, že so jeli prihajati v kamenolom meščani iz Cruz del Eje v celih karavanah, z avtomobili, koleslji in peš, da jim čestitajo na izredni sreči. Krampi in kladiva so šli na počinek in stvorila se je vesela povorka, ki je med petjem in smehom krenila v Cruz del Eje. Ko je prispela povorka v Cruz del Eje, je bilo celo mestece na nogah. Ker je bilo na izplačilo dobitka, treba čakati par dni, da se stvar bančnim potom uredi, so trgovci, gostilničarji, hotelirji v Cruz del Eje srečnim dobitnikom otvorili neomejen kredit. Vse prebivalstvo je ploskalo ko je povorka korakala skozi mesto. Tako so stopali v mesta po dobljeni zmagi vojščaki starega veka. Ta večer je bil ves Cruz del Eje ena sama veselica. Vsak prebivalec je jedel i npil kolikor ga je bilo volja.. Že ob polnoči je zmanjkalo v vsem Cruz del Eje šampanjca in sidre. In napitnice so krožile od mize do mize in plesalo se je do ranega jutra. Kaj na tem če je šlo od dveh milijonov par tisočakov za to veselico, ki se morda za sto let ne bo vrnila?! ** * Da-li ste že kedaj culi, da bi bil kdo zadel sto tisoč pesov v loteriji ter razdelil polovico tega vse častivrednega premoženja med re" veže in dobrodelne zavode?! Tudi to se je že zgodilo. L. 1931 sem potoval po prov. Entre Ríos. Bival sem kakih 14 dni v glavnem mestu Paraná. Takrat je lconzuloval v imenu Jugoslavije v Paraná tamošnji veletržec Dalmatinec Albert Marangunič. Poznam ga že od 1. 1920 ko sem hodil prvič po Entre Rios. Vsekdar ko me je zaneslo v Paraná sem ga obiskal ter bil vedno preljubeznivo sprejet. Takrat mi pravi go-spar Majangunič autoritativno, kakor se pač konzulu spodobi: "Jutri je nedelja, popeljete se z menoj na piknik v Bajada grande". Nič več mč manj nisem izvedel. Drugo jutro smo v nje-Kovem autu drdrali proti Bajada grande, staro Pristanišče ob reki Paraná, ki ima tudi železniško zvezo z notranjostjo dežele. Kmalu po prihodu se mi je polegel firbec, ki me je vso pot Vegetal. Postajenačelnik v Bajada grande je Pred dnevi zadel sto tisoč pezov v loteriji, ter •U ta dogodek dostojno proslavi je povabil na Piknik vse svoje poznanstvo med njim tudi S°sp. Maranguniča. Da se zemskih dobrin vseh mogočih vrst ni manjkalo, kdo bi o tem dvo-nul?! Oglejmo si tega milje/ica boginje Fortu-1,0 • Načelnik male postaje v prekooceanskem P^stanišču, ki pa. je danes napol mrtvo, ker so KLEPARSKA DELAVNICA Napelj ava vode, elektrike in gasa, (plo-mería, cinguería, calefacción, electricidad,, hojalatería mecánica). IVAN KOŠUTA in DRUG Se priporoča Cucha Cucha 2601 U. T. 59 - 2561 _ Buenos Aires je prekosila druga pristanišča. Kaj ima tak postajenačelnik mesečne plače? Stoosemdeset pesov ako mnogo ter prosto stanovanje. Obilja ni okusil nikdar v življenja. Dan po žrebanju se je predstavil v podružnici Banco de Londres y America del Sud v Paraná kjer je deponiral svojo srečko. Možakar 51 let, ki živi v postajnem poslopju s ženko in hčerko. "Dasi mi kruha ni manjkalo nikdar" — pravi — "ga bom odsihmal vendar lahko dal nekoliko več na mizo. Prav nič se mi ni omajalo ravnotežje, dasi me je ošinila Sreča. Že mnogo časa sem pričakoval nekaj podobnega. Zaraditega se ne bom napihnil napram mojim prijateljem. Ostal bom isti Juan Costa kakor poprej, za vse; in srečen bom ako bom mogel pomagati potrebnim, ki sem jim vsikdar pomagal kolikor je bilo v moji moči, s to razliko, da jih bom odslej za-niogel podpirati v obšežnejšem slogu." "In kakšne načrte imate za bodočnost?" Vprašalo ga je celo omizje skoro enoglasno. "Počakati na vpokojitev, ki sem za njo zaprosil še pred tem veselim dogodkom; računam da pride od danes do jutri moj naslednik, ki bo prevzel moje posle, ker velja znati, da služim že 34 let nepretrgoma pri entrerianslci železnici. Nameravam si kupiti hišo v mestu Paraná, kjer mislim preživeti onih par let, ki mi jih je odmerila morda usoda. Nato pa potovati, potovati vsevprek. Najprvo v moj domači kraj, Dolores v Uruguay-u — sem po rojstvu namreč Uruguajec — kojega nisem videl že 40 let. Nikdar nisem imel potrebnega cvenka za takšno potovanje. Ko me banka obvesti, da je sprejela denar, bom poravnal vse dolgove, ki mi skrivljajo hrbtišče. Objavil bom oglas v časopisih, da se vsi tisti, ki jim kaj dolgujem dostavijo ob gotovi uri v hiši mojega, svaka, kjer jim bom izplačal vse do vinarja."---- Od veselega piknika je preteklo kakega pol leta. Tz žarkega Chaca sem zopet prijadral v Paraná, ponovno sem obiskal gospara Maranguniča in veste kaj mi je le-ta pravil o postaje-načelniku Costi? Costa je izdal skoro petdeset tisoč pesov (ostalo mu jih je še petdeset tisoč in pa pokojnina po vrhu) v tem da je trem bolnišnicam: hospital de Caridad, hospital San Martin in hospital de Niños, omislil novo pohištvo (ki je bilo že napol črvivo) ter nove postelje in posteljnino. Postelje, slamnjače, rjuhe i.t.d. vse to je omislil. Kadar takšen človek zadene "la grande" potem pravimo po argentinsko, "vale la pena" ne pa kadar jo zadene tak skopuliar kot oni zelenjadar v Babia Blanca, ki še "liko-fa" ni hotel plačati svojim sodrugom. #* * Odkar se je ustanovila argentinska, državna loterija — in temu bo skoro pol stoletja — se je udomačila hvalevredna tradicija, da. so srečneži, ki so zadeli glavni dobitek obmislili s kakšnim darilom ona dva fantiča iz sirotišnice, ko-ja sta jim izklicala, glavni dobitek. To je bila do nedavna tako nekakšna nepisana postava, da sta ona mlada, ki sta služila kot instrument Sreče vseh kalibrov, bila obdarovana s kakim odstotkom izžrebane svote. Ipak oblagodarjeni kamenarji v pokrajini Cordoba so prvič prelomili to ljudomilo tradicijo. Vsaj tako sta zatrjevala z neizmerno pobitostjo fantiča, ki sta jim izklicala srečo. Do gotove mere imata dečka prav. Ni pravično, da se dvoje mladih bitij trese ob kolotoču v neizmerni razburjenosti, da izkliče dva milijona nekojim, ki so bili poprej ravno tako siromašni kot ona dva, potem jim pa zanikajo v primeri z dobljenmi premoženjem skromno napitnino. Fantiča, katera sta, za božič 1934 izklicala glavni dobitek nikakor nista spala po storjenem delu. Obiskala sta tvrdko Barsoli, Marengo e Cía., ki je lastnica kameno-loma v pokrajini Cordobi in pri koji so kame-nolomci srečko kupili — češ morda so se nas pa ' le spomnili s kakšno napitnino. Ali vse zaman. Isto se jima je zgodilo z nekim policijskim u-radnikom, ki sta mu izklicala dvesto tisoč pesov. Šla. sta ga obiskat na njegovo zasebno stanovanje; možakar ki ju je sprejel ju je obvestil, da je "gospod" odpotoval, dasi je bil to po zatrdilu sosedov obsrečenec sam. Uboga fantiča! še v zorni mladosti, pa že morata iz-'-iviti kaj je nehvaležnost sveta,! (Nadaljevanje) ROJAKI Poslužujte se vedno in povsod podjetij in tvrdk. ki oglašujejo v Slov. Tedniku. Sklicujoč se na nase glasilo boste sigurno dobro in točno postrežem. S tem koristite samim sebi in listu obenem. eJxjJx)fadad am lad mejofeb mater loó [l/umit: LifiuL&firuy y ¡tufa níatlüo/gmím ioMxju>de%llit/b-eópjeáodjwfa jwmlmb. \ PRIMORSKE VESTI Gorica. — Vincenc Likar, star 42 let in Ivan Likar .star 40 let iz Dolenje Otlice sta bila pripeljana pred goriško sodiše. Prvi je obtožen, da je streljal na nekega, miličnika, drugi pa da je pretil nekemu policijskemu komisarju. Vincenc je bil obsojen na 15 mesecev ječe, Ivan pa je bil vsled pomanjkanja dokazov oproščen. Barkovlje. — Predkratkim je bila tu razobe-šena slovenska zastava. Seveda ni visela dolgo ker so je kmalu fašisti zavohali in sneli. Kdo je to napravil, oblasti ne morejo dognati. Na dalje so bili;rayo tiste dni rezstresni po Barko-vljah letaki v slovenskem jeziku, in. pozivali vse, da naj še malo potrpijo, ker odrešenje mora kmalu priti. Slap pri Vipavi. — Kot poročajo so baje nekega trgovca konfinirali za tri leta, ker je v svoji trgovini pripovedoval odjemalcem, da prinaša. radio slabe vesti o vojni v Afriki. Trst. — S Krasa poročajo, da so vojaki, ki so nastanjeni v nekem trgu, dobili ukaz, da se morajo pripraviti za v Afriko. Ko so zvedeli za to novico, se jih je precej v neki gostilni opilo in so oblili Mussolinijevo sliko, ki je bila, v gostilni in so jo na, zadnje še opljuvali. Gostilničar nikakor ni mogel pomiriti vojakov in je imel drugi dan gostilno zaprto, da je lahko oče-dil Mussolinija. Idrija. — Karabinjeriji so predali sodišču Rudolfa Kogeja, ker je prekoračil mejo brez potnega lista. x ___ Trst. — Kot smo ze poročali, so bili razdeljeni po večjih krajih na Primorskem zagonetni zavojčki z božičnim darili. Bili so postavljeni po večini na okno ali nak kak drug primeren kraj. Nanje je bil prilepljen listek z bodril- m F 1)1 C 1 N A N F W S Oddelek za venerične bolezni in sifilis. Plačevanje od $ 10 dalje mesečno. Blenoragija. Brezbolestno, gotovo in hitro ozdravljenje. Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik specjalist vsak zase. Za notranje in zunanje bolečine vseh vrst; maternica, jajčnik, čiSčenje itd., izpušaji, lišaj, itd, — Porodi, zgodnji porodi, neredno perilo. Načelnica tega odelka je zdravnica, diplomirana v Parizu in Bs. Airesu, specijalistka v ženskih in otroSkih boleznih, z mnogoletno prakso, ki govori slovanske Jezike. Klinika general. Jetika, srce, želodec, obisti, čre-va itd. Oddelek žarki X. Radioskopia, radiografija $ 10 za vsako. Električni oddelek. Prozorno luč. žarki ultra violeta infra rudoča itd. Sanatorični oddelek. Dognanje kakoršnekoli bolezni, po nizkih cenah. Natančni pregled od zdravnika specialista računamo $ 3.—. Brezplačen pregled za venerične bolezni. DAJEMO ZDRAVNIŠKA NAVODILA TUDI TISTIM, KI ŽIVIJO NA DEŽELI. Ordiniramo od —12 od 15—21. Ob nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORIMO SLOVENSKO 28 SUIPACHA 28 nimi besedami, naj vztrajajo, ker odrešenje se bliža. Oblasti so izvršile precej aretacij in to samo žensk, katere so osumili, da so v zvezi z darovi. Vodice. — Ribarič Josip, (CeljbaroV), je rekel ob neki prilki, da Italija ne bo nikoli dobila vojne v Afriki in je bil zato obsojen na 9 mesecev ječe. ARETIRAN NA NANOSU IN OSUMLJEN POSKUSA BEGA ČEZ MEJO Vipava,, januarja. — V Vipavo je prišel s kolesom iz Trsta neki mladenič, ki je baje imel namen prekoračiti mejo in se s tem izgoniti mobilizaciji. V trgu je naletel na nekega domačina, ki je znan kot ovaduh in ki je vprašal mladeniča, kaj išče. Ta mu je zaupal svojo nesrečo, da bi rad prišel čez mejo. Ovaduh mu je dal sicer navodila, toda napana in šel nato takoj javit slučaj domačim karabinerjem. Ti so šli takoj za njim po poti, ki mu jo je ta pokazal ijn sicer na Nanos. Karabinerje je spremljal seveda tudi ovaduh. Na Nanosu je bilo več drugih ljudi, ki so se mudili tam po svojem delu in, ko so opazili, da gredo karabinerji so skušali mladeniča skriti. Toda ni jim uspelo in kmalu so ga našli ter odvedli v zapore. Posledice tega so morali občutiti tudi drugi, ki so skušali mladeniču pomagati. Ovaduh je bil povišan in odlikovan z zlato uro. Aretirali mladenič mu je pa poleg tega dal že preje 50 lir in mu obljubil pustiti na dogovorjenem mestu tudi svoje kolo. Imena ovaduha za enkrat ne bomo javili, ker upamo, da ga, bomo ob drugi priliki, ko bomo imeli več dokazov proti njemu,' lažje razkrinkali in se ne bo mogel zá nobenim skrivati. NOVE ARETACIJE V TRSTU Trst, jánuara. — V'samem Trstu in na vsem tržaškem Krasu nimalo naši ljudje že od božičnega večera več miru. Povsod mrgoli agentov, policistov in vohunov. Povsod stikajo po tajin-stvenih pakfetili, dan za' dnem izprašiijejo naše ljudi, marsikje so priredili hišne preiskave. Ljudstvo je zbegano in ne ve zakaj in čemu vse to. Šestega tega meseca, na dan sv. Treh kraljev pa so aretirali kar na veliko večje število naših ' fantov in niož. Med aretiranci so tudi Roman Pahor, ki se je šele prod dobrim letom vrnil iz konfinacije na Ponzi, dalje dr. Vlado Turina, ki je lani dovršil študije na trgovinski univerzi v Trstu, neki dijak Vremec iz Doline in neki zasebni uradnik Ferluga. Vzrok teh aretacij je povsem neznan. Policijski organi ga niso hoteli povedati niti najožjim sorodnikom aretiran-cev, ko so se ti oglasili na kvesturi Na stanovanjih aretirancev pa so vse prevrnili in jim odnesli vse knjige in spise v slovenskem jeziku. Skoro istočasno in prav tako iz dosedaj neznanega vzroka so aretirali veliko fantov v bližnji- okolici, tako 14 fantov na Opčinah, dva na Proseku in enega na Kontevelu. VOJAŠKO SODIŠČE OBSODILO DVA SLOVENCA DEZERTERA NA SMRT Trts, januarja. — Po poročilih, ki so v zadnjih dneh prišla, je vojaško sodišče po naglem postopku obsodilo dva slovenska fanta na smrt z ustrelitvijo! Omenjena dva mladeniča sta se hotela izgoniti mobilizaciji s tém, da sta pobegnila preko meje. Ker jim pa rii bilo nikjer mogoče obstati, sta bila prisiljena vrniti se domov, kjer so ju vojaške oblasti prijele in postavile pred vojaško sodišče. S tem da sta se izgo-nila mobilizaciji sta prišla namreč pod pristojnost, vojaškega sodišča, ki ju je v teku 24 ur obsodilo in usmrtilo. Te vesti še nismo mogli popolnoma izpopolniti, niti zveedtl podrobnosti o enem ali drugeni obsojencu. S tem se je število naših žrtev radi abesinske vojne povečalo in to ne v Abesiniji in na fronti, ampak v Evropi, Obiščite krojačnico "LA CONFIANZA" ki Vam nudi na izbero najboljša angleška in nacionalna sukna. Delo prvovrstno. — Céne ekonomične. Priporoča se ANTON KLINO Rosetti 1527 — Bs. Aires Ako hočete biti zdravlieni od vestnega in odgovornega zdravnik? zatecite se na CLINICA MEDICA CANGALLO Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragiie ■ Kapavca AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SPOLNE (606-914) Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE GOVORI SE SI OVENSKO Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. CALLE CANGALLO 1542 Nevreden božji služabnik Mario širca župnik v Vrhu pri Buzetu ~ V Slovenskem tedniku smo svojčas objavili vest, iz katere bi lahko nepoučeni čitatelj sklepal, da je zopet nekdo iz Savla postal Pavel, ne m reč da je iz fašističnega priganjača in mrkega sovražnika slovenskih vernikov Maria Šir-ee (ali, kakor se on sam piše, Mario Sirza) postal pravičen dušni paštir. Ker utegne biti za tem dopisom docela drugačno ozadje, je umestno, da nekoliko osvetlimo osebnost in značaj Maria Širce. Po očetu je doma z Dutovelj na Krasu, ma-•ti mu je Nemka.. Vzgojen je bil v Trstu, docela v italijanskem duhu. Po dovršeni ljudski šoli se je izučil za mehanika, nato je bil nastavljen v trgovinu in končno menda v nekem denarnem zavodu. Pri nekem izletu na motociklu se je težje ranil na desni roki. Ko je dosegel 24. leto ga je nenadno prijela želja vstopiti v semenišče in posvetiti se duhovnemu stanu. V resnici pa je bila to samo mahinacija. Domenil se je namreč s fašističnimi voditelji, da bo tako najlažje pomagal pri raznarodovanju slovanskih vernikov. Igral je svojo vlogo tako imenitno, da je prevaril samega škofa Pogarja, tako da mu je poveril eno najbolj kočljivih župniških mest, namreč v Šumarjah pri Kopru. Pričakoval je pač, da bo mladi duhovnik s svojimi živ-ljenskimi izkušnjami najlažje pomiril duhove v tej župniji, ki so ji koprski fašisti na najbru-talnejši način razburjali. Toda kmalu se je moral prepričati, da se je varal v osebi ki jo je izbral. Kajti Širca se je kaj kmalu pokazal kot eksponent fašizma. Bil za dan za dnem gost v karabinjerski stanici, občeval je samo s fašisti in skoro vsak dan so se vršili- v župniški tajni fašistični sestanki. Kadar so se vršili fašistični shodi in zborovanja, je nastopal tudi Širca in pozival domačine, da Veliki zavod jEMME pE&masi operacije in bolečin. ZDRAVNIKI SPECIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje' las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA SIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrasten.ia, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kislino, težka prebava, bruhanje, rane. ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. ORLO, NOS, USE8A, vnetje, polipi: brez ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECCIJALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. 1 Pregled brezplačno se vpišejo v fašjo. V cerkvi je odpravil predvsem slovenske pridige. Odredil je, da se morajo napisi na. križevem potu v cerkvi poitali-jančiti. Ker so se temu protivili cerkvene starešine in mežnarji, češ da so slovenski napisi .že iz leta 1764, jih je ovadil politični oblasti, odslovil dotedanje mežnarje in razpustil cerkveno starešinstvo ter sestavil novo starešinstvo izključno iz fašistov. Razpustil je tudi lovensko Marijino družbo in Marijin vrtec, ki ju je z velikim trudom ustanovil in vodil prejšnji župnik Anton Cerar, ki so ga fašisti stalno napadali in končno spravili iz Šmarij v Bazovico, nato pa še pregnali iz Italije v Jugoslavijo. Na naravnost zločinski način pa je Širca odpravil slovensko petje iz cerkve. Neke nedelje je med pridigo naznanil vernikom, da so cerkveni pevci sami vložili prošnjo na občino, da naj jim preskrbi italijanski prevod slovenskih in latinskih pesmi, češ da hočejo odslej peti samo italijanski. Verniki, posebno pa pevci so bili presenečeni. Stopili so s kora in čakali župnika pred zakristijo, da bi jim zadevo pojasnil. Širca se jim je rogal, češ ali niso sami podpisali vlogo, ki jo je on izročil občini. Zaman so se pevci pred Bogom zaklinjali, da oni niso podpisali nobene take vloge. Enako ogorčeno pa je tudi širca pred samim križem prisegoval, da je to, kar on trdi, resnica.. Zgražani nad tako podlostjo dušnega pastirja, so pevci zapustili cerkev. Širca pa jih je ovadil fašistom. Marsikateri izmed pevcev je bil radi tega aretiran in marsikateri je bil izpostavljen raznim šika-nam od strani fašistov Širca je pa skupno z italijanskim učiteljem skrupcal nekak italijanski pevski zbor s šolskimi otroki. Najhuje pa se ja zgrešil Širca na. nedeljo rožnega venca. 1. oktobra 1934. ko so se zbrali verniki iz vse bližnje okolice, z Brega in celo iz tržaške okolice, da se po stari navadi udeležijo procesije in cerkvene slavnosti. Pri procesiji so domača dekleta pela slovenske Marijine pesmi. Hirco je to tako razkačilo, da je pozval karabi-njerje in dal dekleta aretirati. Morale so se radi tega zagovarjati pred sodnikom in štiri od njih: Antonija Glavina, Karolina Glavina, Antonija Ilrovatin in Olga Bauder so bile, kakor smo že tedaj poročali v našem listu, obsojene na tri mesece zapora. Širca pa je za tisti dan odpovedal tudi blagoslov in je dal zapreti cerkev, tako da so morali verniki zapustiti Šmarje, ne da bi niti mogli v cerkev. Glas od teh nezaslišanih stvari je prišel tudi do ušes tržaškega škofa, ki je pri-hitel v Šmarje. Postopanje Širčevo je bilo tako da je smatral škof za potrebno, da ga čimprej odstrani z Šmarij. Premeščen je bil na Vrh pri Buzetu. Da bi se na svojem novem službenem mestu tako izpremenil, da. bi ga moral prefekt pozvati n a odgovornost, češ da se je zavzel za hrvatsko pesem im molitev, je zelo malo verjetno. Morda pa je spričo sedanjih dogodkov nekoliko popustilo njegovo navdušenje za fašizem in bi se Širca sedaj rad pripravljal teren za morebitne politične ali morda še bolj radikalne iz-premembe. V zadnjem primeru naj bo že sedaj prepričan, da se je varal v svojih računih. Takih prisiljenih Pa.vlov naše zdravjo narodno ljudstvo noče in ne mara trpiti v svoji sredi. INSTITUTO MEDICO INTERNACIONAL BRASIL 923 FLENORAGIA in njena posledioe . ü T in —Kri, živčne bolezni, Srce, Pljuča in Notranje bolezni na splošno Najstarejši zavod katerega vodi njegov lastnik DR. D. S T I G O L Sprejema od 9 do 12 in od 15 do 21 Fotografija "LA MODERNA" Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NOVOPOROčENI' Najboljši in najtrajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne ceno z velikim popustom z ozirom na številno slovensko kUjentelo. Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsak dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotograf. "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 Bs. Aires Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 8—12 LrIVADAVIA3070ESS ORGANO DE LA COLEO TIVIDAD YUGOESLAVA EN LA AMERICA DEL SUD SLOVENSKI TEDNIK "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) Oral. OESAR DIAZ 1657 Año VIL Núm. 337 BUENOS AIRES PROPIETARIOS: LAS SOCIEDADES CULTURALES ESLOVENAS izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor. Urejuje: Jan Kacin ISKRE — Seveda bi bila rada. Kaj pa ti? Ali bi bil slit i; zato pa seveda tudi ne vedo, da vsa nji-ti rad? liova nesreča izvira iz te slabosti. SLUŽKINJA V IZPOSOJENI OBLEKI . Gospa služkinji: "Kako ste se drznili obleči za ples mojo najlepšo veerno obleko? Služkinja: "Nikar se ne jezite gospa, saj sem se morala ves večer sramovati v vaši obleki." PO POROKI Mož: "Zmerom sem mislil, da imaš denar, zdaj se je pa izkazalo, da nimaš pesa". Žena: "Saj se mti vendar pravila, da si mi vse na svetu." IZGOVOR Gospa: "Rekli ste mi, da klobuk lahko nosim tudi v dežju." Trgovec: "Seveda sem vam rekel. l?es ga tudi lahko nosite. Nisem vam pa rekel, da bo klobuk po dežju še zmerom tak, kakor je bil nov." — Nak, — je rekel novoporočenec svoji mladi in ljubki ženici — tako pa ne more iti več dalje. Včeraj si vsula preveč soli v juho, danes si pa nalila premalo juhe na sol. Mož in žena sta se pogovarjala. Sam ne vem, kaj mu je padlo v glavo, da jo je vprašal: — Ti, ali bi bila ti rada mož? Nekoliko je pomislila in odvrnila: Prijatelji so obiskali v bolnišnici agenta, ki se je šele tretji dan zavedel od strašno težkih poškodb. — Kaj si vendar počel, da si talco pobit? — so ga vprašali. — Ah, neke kapljice sem prodajal za dolgo življenje. Pa pridem k neki ženski in pravim: — Gospa, kupite te kapljice, pa boste živeli sto let. —- Komaj sem izgovoril te besede, sem bil že vržen po stopnicah na cesto. — V bodoče bodi bolj pameten, — so mu svetovali. — Saj vendar veš, da nobena ženska noče biti stara. Kdo pravi, da ne? Ona je že hotela kapljice kupiti, toda njen mož me je v zadnjem trenutku vrgel na cesto. Župnik je ustavil na ulici starega pijančka, inu napravil kratko pridigo, katero je zaključil .z besedami: — Sram bi vas moralo biti. No, sicer vam pa rečem: Pijanec ne pride v nebesa. — Oh, gospod fajmošter, — je odvrnil do-brovoljček, — nikar se ne razburjajte zaradi tega. Do nebes je daleč, daleč. Predno bom prišel tja gori, bom že desetkrat trezen. Ljudje so najbolj srečni, če jim ni treba mi- VELIKA KLINIKAl CONSTITUCION Zastopana po prófesorjih specializiranih v najznamenitejših zdraviliščih v Evropi nastavljenih nalašč za zdravljenje slovenske kolektivitete. Moderne razkuževalnlco vencričnlli bolezni BLENORAGIA zastarela in kronična, naglo in garantirano ozdravljenje. SIFILIS v vseh svojih stopnjah, inodei no zdravljenje. ENFER-KRI IN KOŽA; — izpahljaji, Eczeme, izpadanje las. SPOLNA ŠIBKOST (impotencia). SRCE, pljuča, kašelj, naglo hujšanje. ŽELODEC teiko prebavljanje, črevesje. GRLO, nos, ušesa, žarki X, diatermia. REVMATIZEM, Hernoroides, nervoznost. Rezervirani konsultoriji za ženske, neredno perilo, nosečnost in porodi. Preiščite se potem naših zdravnikov, da boste dognali njih sposobnost in njih zdravljenje z garantijo za Vaše hitro ozdravljenje. POPOLNO OZDRAVLJENJE tedensko $ 5.—. $ 40.— PREGLED IN ANALIZE BREZPLAČNO Od 9 do 12; ob nedeljah * in praznikih od 19—12. 1 1 w Bd-°deIRIGOYEN 1548 (> <1 (> < > < > i > < > o ZOBOZDRAVNICA Dra. Samoilovic de Falicov i in PELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Trelles 2534 Ko je človek užaljen, se najprej potolaži z upanjem, da se bo maščeval. Siužkinja: — Pravite, da sem malomarna in da moram takoj zapustiti vašo hišo. Gospa: — Da. — Dobro, toda pred odhodom vam hočem še nekaj povedati. Najprej morate vedeti, da, sem lepša od vas. To mi je povedal sam gospod. Drugo, kar bi vam rada povedala, je, da mi vse vaše obleke bolje pristojajo, kakor vam. To mi je povedal tudi sam gospod. Končno pa znam .r.:t: poljubljati bolj vroče in strastno, kakor vi. — Kaj vam je tudi to povedal moj mož? — Ne, to mi je pa povedal naš šofer. PRODA SE v Villa Devoto, pol kvadre od Lope de Vega, v središču slovenske naselbine, en lot po jako ugodnih mesečnih obrokih. Informacije dobite pri L. Drufovka, calle Lista 5549. i U o D o o D o aocaonoi I0E30I DR. S. SCHAVELZON Vodja klinike v bolnišnici Munlz VENERIČNE BOLEZNI NOTRANJE BOLEZNI GOSPE: Rezervirani prostori. OČI - UHO - NOS - GRLO - ŽARKI X ULTRAVIOLETA - DIATERMIA Pueyrredón 936 U. T. 47 — C416 Sprejema od 8 do 1C. 14 do 16 in 19 do 21. Ob nedelja od 8 do 9. ,or.,.. --------------------«Anftl 8 S POZOR ROJAKI Ako se odločite si nabaviti dober radio-iparat, ne nasedajte kričeči reklami. Obrnite se na rojaka, ki Vam bo v vsakem žiru pošteno ustregel. KONSTRUKCIJA MODERNIZACIJA VRAVNAVA NAPELJAVA ELEKTRIKE PRODAJA MATERJALA Garantirani radioaparati, ki dosežejo vse svetovne radiopostaje APARAT SUPER s 5 žarnicami $ 60.— Prva slov. radiotehnična delavnica ANDRES ARGUIBEL 1468, dep. 5 Buenos Aires