56. št. — 5. leto. Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja K 3'— V Ljubljani, četrtek 9. marca 102Ž. NaroCnina za kraljevino SHS Mesečno 48 K. Letno 576 K. Inozemstvo: Mesečno 68 K. Letno 816 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2'80 K, večkrat popust. JUGOSLAv Uredništvo: 'Molfova »lica 1/1. Telefon 360. "UjHhlR h Miliču ^Suloi fraok« prava: Telefon 44, i se ne vračajo. $1$ JU^ljansi i je priložiti znamke JR mm ggg ^ ««*««•. Smrtna obsodba nad fUilo AiilasiSem izvrtana. alijagič je bil obešen včeraj ob ŠESTIH ZJUTRAJ. - ALI- JAGIC JE BIL VES CAS MIREN IN NI KAZAL NOBENEGA VZNEMIRJENJA IN POBITOSTI. Zagreb, 3. marca. (Izv.) Atentatorja bivšega ministra za notranje stvari ® Poslanca demokratske stranice Milo-r»da Draškoviča, Alijo Alljagiča so da-nes *iutraj ob šestih obesili na dvorišču zagrebškega sodišča. Včeraj dopoldne je predsednik sto-** sedmorice prečital Alijagiču sklep ministrskega sveta, ki je v zastopstvu "Sija odklonil prošnjo za pomiloščenje. AuJagič je sporočilo vzel mirno na znajte. Snoči ga je v celici posetil zagovornik dr. Paliteo in njegov mlajši brat, ■* le ves čas bridko jokal. Alijagič je bil Ves miren in ni kazal nikakega vinemirjenja ali pobitosti. S svojo družbo se je pomenkoval in govoril o re2pomembnih stvareh. Pripovedoval iim le razne dogodbice in svoje doživ- ele, posebno o svojih vojaških letih, pa ®° komunizmu. Rekel je, da je trdno PpDričan o uspehu komunizma, ki ima Soboko podlago in se že širi po celem ,.e‘u' Zagovornika je vprašal, kaj mi- su 0 smrti dotak Sicer se tega predmeta ni )e n opom^° braniteljevo, da Sffirtn V ^sograd Prošnjo, naj bi se Uen' .kazen vsai izpremenila v ustre-ra Je> 5® Alijagič odgovoril, naj se za-*ega ne vznemirja, ker je to njemu vseeno. Uteo uro pred justiiikacijo je dr. Po-skupaj z Alijagičevim bratom zo- * Posetil delinkventa. Alijagič ni bil ^sto nič razburjen. .Ob 5.58 je stopil v Alijagičevo celico F^oik Seifert, da ga odvede na dvori-kjer je že bilo postavljeno ponoči 7®»aJo. Alijagič se je od vsakega poslovi- nakar je naglih korakov odšel z dr. p°iiteom na dvorišče v spremstvu šti- rih straž. Na dvorišču je bila postavljena četa IV. orožniške brigade pod poveljstvom častnika. Navzoč je bil sodni dvor oblečen v črno obleko. Prisotnih je bilo tudi malo število ljudi. Navzoč je bil tudi mohamedanski imam. Predsednik senata dr. Vajič je še enkrat prečital obsodbo z dne 26. okt. 1921 in skiep stola sedmorice ter ministrskega sveta, ki sta potrdila obsodbo. Prečitanje je končal z besedami: »Krvnik! Naj se izvrši pravica!«: Po teh besedah je Alija Alijagič stopil k predsedniku senata in ga prosil, ali sme izpregovoriti par besedi. Ko mu je ta pritrdi!, je obsojenec dejal: »Gospod predsednik, odpuščam Vam!*, nakar je predsednik odgovoril, da mu tudi on odpušča. Štiri minute po .Sesti uri je krvnik Seifert odvedel delinkventa pod vešala. Na vsem dvorišču je vladala smrtna tišina. Seifert je stopil na lestvo in Alijagiču položil vrv okoli vratu. Dva pomočnika sta ga dvignila, vrv se je napela truplo je komaj vidno vztrepetalo in nato mirno obviselo na vrvi — justi-fikacija je bila izvršena. Krvnik je Alijagiču pokril licc s prtom, nakar se je ob 6.11 obrnil k predsedniku in mu dejal v nemščini (Seifert je rodom Nemec): »Herr Priisident, das Urteil ist voll-strekt!« Zdravnika sta pristopila in osem minut nato izjavila, da je Alija Alijagič mrtev. Ob polosmih so truplo sneli z vešal in ga v spremstvu konjenice prepeljali na pokopališče, kjer ga je sprejel imam, da izvrši pogrebne obrede. Pokopljejo ga nocoj po muslimanskem obredu. Nesoglasja med vladnimi strankami. NEEDINOST MED RADIKALI IN DEMOKRATI GLEDE RAZDELITVE države na oblasti. — kriza v finančnem ministrstvu. česar utegne priti do krize finačnega ministra. Vladna koalicija preživlja torej zopet težko fazo. Stališče radikalcev glede razdelitve države na okrožja oz. oblasti in demokratsko stališče o večjih oblasti se bosta težko spravili v s! !ad. Demokratski klub stremi v načelu za tem, da se ohrani koalicija z radikalci. Ministrski predsednik Pašič sam želi zaradi važnih notranje- in zunanje političnih vprašanj, da se obdrži koalicija. Razčiščenje položaja še bolj ovira velika nervoznost, ki se opaža v radi-Mslcem klubu. Beograd, 8. marca. (Izv.) »Pravda« w§e: Razmerje med posameznimi parlamentarnimi skupinami jo vedno bolj ®aPeto in komplicirano. Razen drugih nesoglasij je nastal spor zaradi razde-države v oblasti. Rok zakonodajna odbora, ki ga je dobil za reševale tega vprašanja, poteče s 4. aprilom. tega dne bo pa zokonodajni odbor ležko rešil ta zakonski načrt, do se-**&nka narodne skupščine, t. j. 20. mar-Pa sploh ne. Poleg tega tudi še ni rejeno vprašanje odgoditve plačevanja “Zovskih dolgov v inozemstvu, vsled Nova parlamentarna skupina. Narodni socualisti, republikanci in dr. trumbic priglasili svoj klub predsedniku skupščine. Beograd, 8. marca. (Izv.) Poslanci ®*rodno-socijalistične in republikanske •franke, skupaj z dr. Trumbičem so osnovali posebno parlamentarno skupijo in jo kot tako priglasili predsedniku ®*rodne skupščine. Narodno - socijali-ttični in republikanski klub ima zgolj tehnični značaj in ne veže svojih članov ne politično in ne programatično. Klub sc je osnoval, da si zagotovi primerno zastopstvo in večje pravice v smislu § 16 novega poslovnika narodne skupščine. Draginlske doklade železničarjem. INTERVENCIJA POSLANCA DERŽICA IN BRANDNERJA PRI FINANČNEM MINISTRU. Beograd, 8. marca. (Izv.) Poslanca jvan Deržffi in Aton Brandner sta intervenirala pri finančnem ministru dr. Kumanudiju radi izplačila draginjskih doklad železničarjem po novem zakonu * ozirom na dejstvo, da je en del zakonodajnega odbora na stališču, da se unifikacija dne 26. decembra 1921 ni ^avilno izvršila, ker obe stari naredbi £ draginjskih dokladah niso bile pravočasno s strani ministrstva predložene zakonodajnemu odboru. Minister je obljubil, da bo zadevo nujno rešil spora' zumno z ministrom saobračaja, s kate rim je potem poslanec Ivan Deržič vodil pregovore. Istotako sta poslanca Ivan Deržič in Anton Brandner zahtevala od finanč nega ministra takojšen kredit za novoustanovljene konzulate, kar se bo iz vedlo sporazumno z ministrom zunanjih zadev. naši poslanci posetijo ROMUNIJO. Beograd, 8. marca. (Izv.) Romun-ska vlada je povabila naše poslance, v jeseni posetijo kraljevino Rorau-?!|°. Naši politični krogi so to pova-"O sprejeli. Kasneje bodo romunski Parlamentarci posetili našo državo, ri nas bo vsak klub delegiral po ne-aj poslancev za to poučno potovanje V.. .niunijo, da se spoznajo s tamoš-njimi političnimi in parlamentarnimi razmerami. šesta: ;i:< iiclidstvenih DRŽAV. Praga, 8. marca. (Izv.) Kakor javlja *Prager Tagblatt«, se bodo še letos se- stale nasledstvene države bivše Av- stro-ogrske monarhije, nadalje Nemčija in Italija, da urede nekatera medsebojna še nerešena vprašanja. Sestali se bodo v Marianskih Lažnih. Na dnevnem redu je med drugim vprašanje ureditve pot niškega prometa med Nemčijo in temi državami in o določbah, ki jih je lani sprejela prometna konferenca v Gradcu. NOVE r * DŽA^.CKE ZAHTEVE. Dunaj, 8. marca. (Izv.) Madžarska vlada je predložila zveznemu uradu za zunanje posle nove teritorijalne zahteve, ki segajo preko določb pogodb, skle njenih v St. Gc-rmainu in Trianonu. Razdelitev Slovenile. Beograd, 8. marca. (Izv.) Zakonodajni odbor se je sestal danes dopoldne ob 10.30. Po končaih formalnostih povzame besedo dr. Ante Dulibič (Jugoslovanski klub) in kritizira vladno osnovo o centralistični samoupravi. Veli, da so oblastnim velikim županom v zakonskem načrtu o upravni razdelitvi države ne da možnost, da bi samostojno vršili svoje posle. Govornik pravi, da bi po njegovem mnenju morala voliti velike župane oblastna skupščina in da jih ne bi smela postavljati vlada. Zahteva tudi, da se ustanovi poseben odbor za finačo poslovanje oblasti. — Za njim povzame besedo demokrat dr. Vekoslav Kukovec, ki veli, da večina poslancev zahteva, da se Slovenija razdeli na dve oblasti, na ljubljansko in mariborsko. Govornik pravi, da se je večina slovenskih poslancev izrekla za delitev Slovenije. Ves čas njegovega govora dela poslanec dr. Hohnjec opombe in pravi, da narod zahteva čisto kaj drugega, namreč avtonomijo Slovenije. — Kot zadnji govori poslanec Ljuba Jovanovič, ki zavrača razloge poslancev dr. Dulibiča in dr. Hohnjeca. Govori v prilog vladnemu predlogu. — Seja se nato zaključi. Prihodnja seja jutri z dnevnim redom: razprava o zahtevah železničarjev po službeni pragmatiki. TRGOVINSKA POGODBA Z ROMUNIJO. Beograd, 8. marca. (Izv.) Ministrstvo za trgovino in industrijo je dobilo naznanilo iz Bukarešte, da je romunska, vlada raztegnila trgovinsko pogodbo, ki jo je leta 1906 sklenila z bivšo kraljevino Srbijo, na vso Jugoslavijo. ZAHTEVA, DA SE BIVŠI VOJNI MINISTER POSTAVI PRED SODIŠČE. Beograd, 8. marca. (Izv.) Danes popoldne so se sestali poslanci opozicije, da se dogovore o vlogi, v kateri nameravajo zahtevati, da se bivši vojni minister general Zečevič postavi pred sodišče, ker je meseca novembra lanskega leta pozval re-krnte pod orožje, ki so potem pozimi silno trpeli vsled mraza in pomanjkanja zadostne hrane. ROMUNSKI DELEGATI V BEOGRADU. Beograd, 8. marca. (Izv.) Romunski delegati, ki se udeleže konference strokovnjakov male antante m Poljske, dospejo v Beograd jutri ob petih zjutraj. Konferenca bo popoldne ob štirih oficielno otvorjena. Otvoritveni govor bo imel minister ta zunanje stvari dr. Momčilo Nincič. Govoril bo v francoskem jeziku. Ob šestih zvečer se v palači Narodne banke sestanejo delegacije, da se porazgovore o konstituiranju raznih odsekov. VLADNA KJRIZA NA POLJSKEM Varšava, 8. marca (Izv.) Načelniki parlamentarnih klubov s o imeli vče raj dopoldne konference, ki jih je predlagal poslanec Witos. Na teli konferencah so v glavn. razpravljali o rešitvi vladne krize. Desnica in centrum se še nista sporazumeli. V parlamen tarnih krogih računajo, da utegne priti na krmilo uradniška vlada. V kombinacijo prihaja ministrstvo pod vodstvom generalnega komisarja v Gdanskem Luczinskega. Govorili so tudi o kandidaturi dosedanjega ministrskega predsednika Ponikowskega. Pojavila se je akcija za sporazum med centru mom, levico in manjšimi parlamentarnim skupinami, ki bi v slučaju sporazuma imele v parlamentu okrog 250 mandatov. Ta skupina bi podpirala kandidaturo Ponikows’kega. Deželni maršal je na podlagi pogajanj med temi strankami predlagal, naj se Ponikovskemu poveri sestava novega kabineta. BELGIJSKI KRALJ POSETI RIM. Rim, 8. marca. (Izv.) Belgijski poslanik pri Kvirinalu je sporočil ministru za zunanje stvari Schanzerju, da pride belgijski kralj Albert s soprogo in princi v kratkem v Rim. V njegovem spremstvu bo tudi zunanji minister, kar daje posetu politični značaj. Pri tej priliki bo kralj Albert posetil tudi novega papeža Pija XI. GENOVSKA KONFERENCA. Pariz, 8. marca. (Izv.) Kakor poroča »Petit Parisien«, je vprašala Italija vse zainteresovane države, ali se jim zdi 10. april sprejemljiv kot rok za otvoritev mednarodne gospodarske konference v Genovi. Dalje je italijanska vlada zaprosila, da bi se sestanek medzavezniških izvedencev preložil od 13. na 20. marec. Fašizem. Fašizem, ki smo že toliko časa kazali narti kot na srcunoto italijanske kulture in slabost italijanskih vlad, se je začel pod raznimi imeni pojavljati tudi pri ms, zato je potrebno, da zavzamemo nasproti njemu načelno stališče. Koliko je fašizem v Italiji plod nacijonalizma in koliko samo umetno vzgojen, ne moremo preiskovati na tem mestu, ugotovimo samo, da je bil v svojem bistvu obrnjen navzven, to je proti sovražnikom države. Da so se ga posluževale različne italijanske vlade kot argumenta, češ, da je to in to zahteva naroda, ki ne bi mogel prenesti v svojem narodnem ponosa tega ih tega udarca, je gotovo, dasi precej dvomljivo, če so se velesile kaj ozirale na to sklicevanje. Brezdvomno je tiuli, da gledajo vladni krogi v Italiji s skrbjo na ta pojav, ki grozi, da pripelje v svojih konsekvencah do državljanske vojne. Bistveno različen, in sicer v slabem 'pomenit, od tega italijanskega fašizma je pojavljajoči se jugoslovanski fašizem. Kajti če izvzamemo par demonstrativnih obhodov v Dalmaciji, ki pa jim je povsod manjkala široka gesta italijanskih fašistov, zapazimo na žalost, da si je vzel naš fašizem za cilj strahovanje lastnih državljanov, in siccr ne državljanov tuje narodnosti, kar bi bilo končno razumljivo a ne opravičljivo, ampak strahovanje bratov po krvi, ki pa niso po nesreči istega političnega prepričanja kot je stranka, kateri pripadajo fašisti. To in marsikatero drugo znamenje vzbuja sum, da niso prerahle vezi, ki vežejo sedanjo vlado z našimi fašisti in zato smo primorani, da povemo sledeče. Kakor ve vsakdo, je pri nas mnogo denarja namenjenega v proračunu za vojaštvo, policijo in žandarmerijo. In če enkrat plačamo te organe, je njih dolžnost, da izvršujejo svojo službo točno, nepristransko in brez pomoči civilistov. Drugo pa je to-le: pri nas imamo kazenski zakonik in sodišča, ki imajo nalogo, da obsodijo vsakega natančno na tisto kazen, ki jo predpisuje za vsak slučaj zakon. Opozoriti je namreč treba na dejstvo, da naša, od vladnih stranh toliko hvaljena ustava ne pozna linčanja, tudi v kazenskem zakoniku ni nobenega tozadevnega določila. In slednjič: vsaka stranka ima možnost, da si pridobi s svojim delom kar največ pristašev, nedopustno pa je, da bi večala vrste svvoiih dragih potom batinanja pristašev drugih strank po načelu: »Und willst du nicht mein Bruder sein, so schlag’ ich dir den Schddel ein«, To, mislim, je jasno. In če je to jasno, ni dvoma o naslednjem: kjer se začnejo pojavljati razni fašizmi, je znak, da je v državi nekaj gnilega, ker fašizmi, in zlasti jugoslovanski notranji fašizem, kažejo, da ali država nima dovolj moči, kar je skrajno slabo, ali pa, da je vladnim strankam stranka več od države. To ima za nujnQ posledico, da se začnejo razločevati dve vrsti državljanov: in sicer državljani prve vrste, ki smejo nekaznovano batinati, in državljani druge vrste, ki smejo batine držati. To vodi na koncu do državljanske vojne, katere izid je vedno negotov, a njene posledice za državo vedno pogubne. Z ozirom na vse to pravimo: nehajte s takimi praktikanti, kajti naš narod je veliko preponosen, da bi mogel in hotel prenesti politiziranje z batinanjern in odločno odklanja take insinuacije. Fašisti plemSI© po Reki. FAŠISTI SO NAPADLI KASTAV. — NAŠE OBMEJNE STRAŽE SO PREPODILE NAPADALCE. — DVA FAŠISTA STA BILA UJETA. Sušak, 8. marca. (Izv.) Kljub vsem italijanskim vestem, da se je na Reko povrnil red in mir in da je tamkaj vzpostavljeno normalno stanje, ne more biti govora o tem, da se je na Reko povrnilo normalno življenje. Fašisti neovirano vršijo najhujši teror nad jugoslovanskim življem. Lahko se reče, da so na Reki oplenjene vse trgovine. Plenijo navadno ponoči, da so bolj nemoteni. Naši ljudje so večinoma pobegnili na Sušak, da so rešili vsaj življenje. — Fašisti pa se v svojem nebrzdanem divjanju ne zadovoljijo več z nasilji na Reki, ampak so začeli že tudi prestopati jugoslovansko mejo. Oddelek fašistov je napadel Kastav. Fašistovski divjaki so vrgli na tamošnjo carinarnico več bomb in jo poškodovali. Pri tem so ranili enega jugoslovanskega uradnika in enega vdja-ka. Naše obmejne straže so začele streljati na napadalce, ki so nato junaško pobegnili. Straži pa se je vseeno posrečilo vloviti dva fašista, ki sta bila med napadalci. Sušak, 8. marca. (Izv.) V boju med fašisti in redarji Zanellove vlade je padlo vsega skupaj 24 fašistov in 6 Zanel-lovih pristašev. Padle so pokopali v Opatiji. Včeraj so umrli za zadobljenimi ranami štirje fašisti, ki so jih pokopali na Reki. Gradec, 8. marca. (Izv.) »Taaespost« poroča, da se namerava bivši predsednik provizorične vlade dr, Zanclla naseliti na Dunaju. Hemalisti pripravljeni na ponovne bole s Grki. SOVRAŽNOSTI SO SE ZOPET PRIČELE. — NARODNA SKUPŠČINA V ANGOR1 SE IZREKA ZA BOJ. Pariz, 8. marca. (Izv.) Poročevalec lista »Times« poroča iz Smirne, da so se na fronti pri Eski Seli ir ju zopet začele sovražnosti med Grki in Turki. Na obeh straneh so znatne izgube. Carigrad, 8. marca. (Izv.) Načelnik grškega generalnega štaba je dospel v Carigrad. Njegovo potovanje ima namen, pregovoriti venizelistične častnike, da vstopijo zopet v službo grške vojske. Angora, 7. marca. (Izv.) Narodna skupščina je nastopila danes tretje leto svojega obstoja. Predsednik Mu-stafa Kemal paša je imel pri otvoritvi seje nagovor, v katerem je dejal, da je nacionalistična vlada pripravljena stopiti v prijateljske stike z vsako državo, ki priznava njeno narodno skupščino. Ima že prijateljske zvejze z aserbeidžansko, afganistansko in bu-harsko vlado, kakor tudi s perzijskim šahom. Ne more biti niti govora o tem, da so nacionalisti naveličani Vojne. Njihova armada je silnejša, nego je bila kedaj. Nacionalisti pokažejo v bodočnosti svetu, da je vse to resnično. Atene, 7. marca. (Izv.) Lastnika venizelističnega lista »Elevtheros Ty-pos« so našli umorjenega na cesti pred njegovo hišo. REVIZIJA DENARNIH ZAVODOV. Beograd, 8. marca. (Izv.) Po informacijah iz poučenih virov bodo te dni začeli strokovnjaki glavnega in-sepktorata finančnega ministrstva pregledovati knjige denarnih zavodov, da se prepričajo o poslovanju nekaterih zavodov z devizami, ki so se še pred kratkim nahajale v posesti raznih bank, ki jih pa sedaj več nimajo. Glavna kotrola je v to svrho stavila dane- mu inšpektoratu na razpolago osem strokovnjakov v bančnih poslih. Curlh, 8. marca. Berlin 1.75, New York 515, London 22.52, Pariz 46.05, Milan 25.fiQ, Praga 8.35, Budimpešta 0.70, Zagreb 1.70, Varšava 0.11, Dima) 0.08, avstrijske krone 0.075. „ „ Praga, 8. marca. Dunaj 0.7825, Berlin 23.55, Rim 309, Budimpešta 8.10, Patiz 553.50, London 269, New York 61.55, CUtlh 1202.50, avstrijske krone 0.7825, ital. Ut« 306. Stran 2. ■*■»■'..... rnirnimimmmmmmmmfmmmmmmmmmmmmmmmmmitm nore, štipendije, zapuščine, daritve, pokojninske in invalidske zaloge itd. In kako velikanske interesa imamo še v bivših skupnih arhivih vseh centralnih obiasti, zavodov, druitev, korporacij. Na tisoče naših ljudi ima tu vse svoje važne listine, kavcije, depozite, ogromne so terjatve do bivšega erarja itd. Opomne utegnejo biti tudi histo-riške vrednote, odnesene tekom stoletij iz naših krajev. Skratka: silno veliko je tega, kar moramo z Avstrijo likvidovati in — prenesti domov. Ali kaj se godi? Primerjajmo, kaj in kako delajo druge nasledstvene države. Vse imajo na Dunaju komisije strokovnjakov, ki preiskujejo vse arhive, skladišča, shrambe itd. ter odnašajo vse, kar tiče po sanžermenskem miru posamičnim državam. Cehi, tolikokrat postavljeni za vzor, imajo tu »Komisijo za izvrše-nje sanžermenske pogodbe«, ki šteje okroglo 50 oseb, med temi po večini strokovnjaki, ki so služili že pred in med vojno v svojih strokah na Dunaju. Ta komisija mora dokončati svojo nalogo do konca 1. 1923. V Lobkovice- vi palači je le kader te komisije, ostali pa so razkropljeni po vseh bivših centralah in tu zbirajo vse, kar ima svoj vir v sedanji Cehoslovaški republiki. Celi vagoni se v Lobkovicevi palnči vsak teden sortujejo, inventujejo in pošiljajo v Prago ali Bratislavo. O spornih predmetih napravijo Cehi in Avstrijci poseben zapisnik in Cehi imajo celo o spornih predmetih točno evidenco. Velikanski so interesi tudi posamičnikov, ki so na tak način obvarovani. In mi? Rdečica sramote nas mora obliti, kajti ves svet se norčuje z našo brezbrižnostjo in nemarnostjo! Ko je bila Reparacijska komisija- odpravljena in je odšel dr. Ploj v Pariz, — je osta na Dunaju neki Srb dr. Bessaro-vitch (Besarovič) s 6 pomočnimi osebami. Sam je živel večinoma na Semmeringu, kajti edino delo, l • Jo in dejansko potrebo države ter ž• * ijenskimi potrebščinami uradmStv«> vseh onih, ki hočejo od te države žive* tl, j postalo tako nezdravo, da sc'po-stale razmere naravnost nevzdržn ■ Državno uradništvo ob svojih dohodKJn ne more več živeti, država pa neproduktivnim slojem ne daje več potreb' nih življenskih pogojev. Tudi v naši državi smo pričeli * redukcijo uradništva. Potem ko so vladne stranke naravnost tekmovale, d* so spravili svoje najboljše agitatorje k državni mizi, so sedaj iste stranke na delu, da reducirajo uradništvo. Toda delo ne gre prav od rok. V zadnjem času z žalostjo opazujemo, da se ustvarja v naši državi čisto nov tip žavnih zajedalcev — predčasnih penzi* jonistov. Nekaj časa smo poznali samo razne ministre na razpoloženju, & po šestmesečnem ministrovanju, brež vsakega sramu uživajo pokojnino ml®* de države. Sedaj pa so na dnevneffl redu upokojitve višjih državnih uradni* kov v najlepši možki dobi 45 let. Pred kratkim je bil upokojen v Ljubljani zdrav in čil računski nadsvetnik, demo* krat seveda, katerega lahko vsak d*® parkrat srečas na ulici, pred nekai dnevi sta bila upokojena dva mlada uradnika 5. činovnega razreda. Ali 0*j je ■ 1 štedenje državne imovine? Ako is o bolan, nezmožen za delo, naj j dobiva popotao plačo, če je tudi služil ■jamo nekaj le;, ako pa se komu ne lju* ■; bi služiti, naj mu plača država, kar j« plačal v penzijski zaklad. Ali je država zato, da pošiljajo stranke določene ljfl* di v pokoj, da opravljajo posle, ki so bolj dobičkanosni. Ne, gospoda, trotov država ne potrebuje in tako ne ozdravimo nikdar naših razmer. Skrajni čas je, da država pregleda vse take zdrave, mlade in čile penzijo* niste, ki so pravi paraziti na državnem telesu, ter jih pošije na delo ali pa od* pusti in denar porabi za uradniška Zdravilišča. Prerešetati bi bilo vse panoge in žetev bi bila naravnost ogromna. Pri moralni kvaliteti današnjih vladnih strank je seveda le malo upanja, da bi se kaj storilo, kar bi bilo v korist državi in poštenemu uredništvu. Poslane, ki bi započel to poglavje, bo izvršil naravnost patrijatično delo in predvsem tudi pomagal bednemv uradništvu. X Vladna kriza v Angliji rešen*. Kakor se poroča iz poučenega parlamentarnega vira, je kabinetna kriza rešena, ker ostane min. predsednik Lloyd George na nujno prošnjo svojih unionističnih tovarišev v vadi. * X Karl Habsburg se preseli 0» otok Wight. Kakor poroča »Gotebor* ger Tridende« iz Londona, je debil bivši cesar Karl od angleške vlade dovoljenje, da se preseli na otok Wight. X Mednaroden sindikat za obnovo Rusije. Za obnovo Rusije se je, kakor je znano, ustanovil mednaroden sindikat, To misel je sprožil Rathenau, ko je v Wiesbadnu razpravljal o tem vprašanju z Loucheurjem. X Nemiri v Besarabiji. Delna mobilizacija v Romuniji. »Politika« javlja. iz Budimp., da namerava romunska vlada vpoklicati pod orožje dva letnika, ki ju odpošlje v Besarabijo Tam so namreč izbruhnili veliki fte-miri. 40 %, od katerih se ima 20 % odpustiti Politične vesti. Gorski Ul st, Mi iljst Ce se še prav spominjam, je že Jani pisal g. dr. Rutar v »Slov. Narodu« o — zapravljenih miljardah. Ker se nadaljujejo iste metode*, ista brezglavost in ista brezvestna malomarnost, naj se oglasim tudi jaz v nadi, da morda rešimo, kar se še da rešiti. Ko smo 29. okt. 1918 v dv. hotela »Pošta« na Dunaju proglasili ujedinj. Jugoslavijo in izvolili »Odbor južnih Slavena«, je bila naša prva naloga, da smo sredi dunajskega kaosa postavili v vseh ministrstvih in centralah svoje likvidatorje. Naši likvidatorji so opravljali veliko in zaslužno delo. Nemško-avstrijska vlada je lojalno priznala naše zastopnike za likvidacijo skupnega imetja bivše monarhije in delo bi se bilo moglo lepo vršiti v našo neizmerno korist. Toda že Narodno Veče v Zagrebu »e je bilo postavilo na smešno stališče: »Sa Švabarna nista«’, in isto je proglasila pozneje tudi osrednja vHda v Beogradu. Naša država Je bila edina, ki se ni hotela udeležiti pri razdeljevanju ogromnih vrednot iz stvarne demobilizacije bivše monarhije češ: »Nočemo švabskih aktiv, ker nočemo prevzeti nikakih pasiv.« Samo politiški otročaji so mogli ovoriti, da ... ne prevzamemo ni-akih pasiv. Kaj se je zgodilo, je znano. Pasiva nas čakajo, aH — aktiva niso na nas čakala. Do sanže.rmenske-ga miru je bilo časa Jrvclj, da bi bili prevzeli milijardne vrednote iz stvarne demobilizacije brez plačila v gotovini, 1< na račun svojega deleža. Avstrijci, ki so nmenoma podcenjevali skupno imetje, so cenili le imetje vojske na 16 milj. po cenah konec 1918. Velikanske so bile zaloge vsega, kar rabi redila vojska, n. pr. čevljev, obleke, šotorov, orodja in municije; železniškega, telefonskega in telegrafskega materiala, poljske železnice, brezžične brzojavne postaje, vse potrebščine za konjenico itd. Vse nasledstvene države so imele Bied seboj ključ, po katerem so delile te vrednote (Avstrija, Celioslovaška in Ogerska po 20%, Poljaki po 1^%, Romuni 8%, če se prav spominjam), k Jugoslavija — ništa. S Sanžermenskitn mirom je bilo konec taki delitvi in Jugoslavija edina je odšla praznih rok, dočim so nam pasiva naprtili na pleči. Zapravili Smo najmanj poldrugo miljjardo po ženitvah 1. 1918, — danes seveda ve-Jiko, veliko več, ali kar je najhujše: Odklonili smo za toliko in toliko milja r d blaga, ki ga nujno rabimo in ga danes le s težavo moremo nabaviti. No, zato pa so se začele takoj potem poditi po Dunaju različne srbijanske komisije, ki so kupovale za račun kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca. Kaj vse govore po Dunaju o teh ►Serbische Einkaufskomissionen« in njihovih umetnostih mastne »zarade« aa provizijah do 30%!! Afera generala Vasiča je le majhna sličica teh razmer, ki širijo našo sramoto po celem »vetu! O nakupih in ofertalnih licitacijah v Vasičevi aferi soudeleženega pukovnika Rističa bi bilo treba kaj več govoriti! Ali vse to ne spada 'v okvir tega članka! Toda naša država se odlikuje po »voji brezbrižnosti tudi po sanžermen-Bki mirovni pogodbi, ki n. pr. v Čl. 266 in 275 določa, da mora Avstrija vrniti po stanju 28. jul. 1914 vse usta- SiMai8lti.Mii (Beseda v obrambo bednih.) Vsakdo, komur je procvit mariborskega gledališča pri srcu, je z radostjo pričakoval nastop novega leta 1922. Saj je bilo skoro v vseh naših časopisih objavljenih nebroj člankov in dopisov, Iz katerih je bilo mogoče posneti, da je podržavljenje moriborskega narodnega gledališča z novim letom 1922 gotova stvar. Minula pa sta že dva meseca po Močenem roku in namesto, da bi se Mio to tako zanesljivo pričakovano po-SrŽavlienje izvršilo, so pričeli med tem slovenski listi iz Beograda prinašati vesti, da v skupščini ni soglasja o tem, ali naj se oblastvena gledališča sploh prevzamejo v državno upravo ali ne. Po drugem poročilu je prišlo tudi v javnost, da vlada tudi za naše mariborsko gledališče jako malo zanimanja v skupščini in da se misli že itak nizko odmerjena državna podpora letnih 300. Din. znižati na 200.000 Din. Šele nato izvršenemu energičnemu posredovanju delegata In zaupnika mariborskega pododbora udruženja gledaliških Igralcev se je zahvaliti, ako se je ta namera preprečila in je gledališču ohranjena državna podpora v prvotno določeni izmeri. Ves ta boj za mariborsko gledališče pa dopušča dokaj žalostno perspektivo za bodočnost te kulturne institucije, že B41 tega, ker je danes že gotova stvar, da se gledališče ne bo podržavilo in ali ga končno vendarle ne bodo odpravili v Beogradu z nizko podporo 200.000 Din. V tem poslednjem primeru niti mesec dni ne bi moglo životariti tako kakor danes. — Mariboru pa gre za to, da se gledališče ohrani na vsak način! Marsikomu gotovo ne bo jasno, zakaj gledališče ne bi moglo tudi zanaprej obstajati pri sedanjih razmerah. Tukaj pa zadenemo na najbolj kočljivo stran današnje gledališčne revščine. Sezona se je pričela v znamenju skorajšnjega podržavljenja in v pričakovanju vsekakor rešilne državne podpore, ki bi bila zajamčila obstoj gledališča. Z ozirom na te nade je uprava angažirala za naše tukajšnje razmere mnogo preštevilno umetniško osobje, med katerimi so celo člani, ki jih še do danes ni bilo videti na odru, dasiravno je preteklo že polovico sezone, deloma pa predstavlja angažirano osobje začet-niško-diletantski materijal, iz katerega bi se le nekateri igralci dali tupatam uporabljati za dovršene nastope, ne pa da jih lepaki naznanjajo celo kot režiserje. Temu dejanskemu stanju odgovarja tudi kakovost poedinih dramskih predstav, kjer se žalibog premnogokrat kaže ne le nerazumevanje uprizorjenih avtorjev, marveč tudi popolnoma dile-tansko pojmovanje gledališke umetnosti in s tem brezobzirno igračkanje z občinstvom, kar ga je še ostalo v sedanjem, že desetkrat prevelikem narodnem gledališču . .. V celoti kažejo te razmere na rak-rane, ki izpodjedajo našemu gledališču njegov obstoj, ker tvorijo zanj ogromno gmotno in tudi moralno breme in kažejo na nespretno roko v vodstvu. To potrjuje tudi obisk in ž njim uspevanje gledališča. Prave višine državne podpore mariborskega gledališča uprava še danes ne pozna z gotovostjo in tudi ne ve, ne kako se bo ta državna podpora izplačevala in tudi ne s kakimi pogoju Za resničnost teh navedb f>riča primerjanje objavljenega in deloma tudi odigranega dramskega repertoarja, ki se razvija tako, da je obisk gledališča v drami z vsakim dnem slabši in se je uprava, ki je pred početkom sezone sploh nameravala opustiti operetov morala Sedaj zateči k tej zaničevani molzni kravi umetnosti, da dobiva od nje hrano za svojo sestradano blagajno. Članom gledališča je bilo baje pismeno in ustno zagotovljeno, da se z novim letom 1922 preurede pogodbe in da se bodo gaže, ki pri večini dobrih igralcev ansambla dosezajo komaj plačo pomočnikov obrtnega stanu v prvem letu po oprostitvi, zvišale vsaj toliko, da bodo mogli oni, ki so se že pred meseci morali odvaditi zajutrka, vsaj s tem za življenje potrebnih izdatkom zopet pričeti. Dasiravno pa narašča draginja dan za dnem, vendar ostajajo vse prošnje za povišanje prejemkov brezuspešne in igralci dobivajo poboljšek le po receptu finančnega mi- nistra glede izplačila 20 procentnih priznanic, s praznimi obljubami! Uprava se skuša krčevito oklepati svojega zasnovanega umetniškega načrta, kako pa osobje pri tem izhaja, to ji je deveta briga. Bogovi ustvarjajo brado najprej sebi, potem pa — še dolgo ničesar . . . Res čudno je, da pri vsej tej bedi igralci potrpežljivo prenašajo svoje gorje in še Vedno zaupno čakajo odrešenja. Zanašajo se menda še vedno na lepe obljube upravnika, ki pa tudi baje pričakuje rešitve od zgoraj ... Vendar pa bi moral velmožni pomisliti in uvideti, da bi se dalo trenutno gorje izboljšati tudi s preureditvijo repertoarja po splošno sicer znani, njemu pa do- ] zdevno vendar neznani odredbi, ministrstva prosvete. Ako pa misli sedanji upravnik, da bo od ministrstva prosvete prejel državno podporo v taki višini, da bo mogel svoj umetniški repertoar odigrati brez ozira na zgoraj — pred prazni mgledališčein, je pa veliko vprašanje, ali bo uspel. Vsak gospodar plačuje svoje nastavljence po zaslugi in po delu in tako bo ravnalo najbrže tudi naše ministrstvo prosvete, ki mu razmere in brezplodno delo v našem narodnem gledališču nikakor niso neznane. Ako ima morda g. upravnik svojo zaslombo v Ljubljani, ima pa zato zadnjo besedo glede državne podpore gledališču vendarle — Beograd. Mariborsko prebivalstvo pa pod pritiskom teh neznosnih razmer, ki nam bodo. ako ne pride do temeljitih izprememb, popolnoma uničile naše kulturno svetišče, apelira na naše narodne poslance, da se vendar zganejo in se v skupščini resno zavzamejo za vprašanje našega gledališča, { 0 Dobi se v upravi •Jugoslavije" odnosno v „Zveznl tiskarni" :: ter po vseh knjigarnah :: CENA BROS1R. 7 DIM. Priporočamo Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trg 8. Hranilne vloge na knjižice In aa tekoči račun obrestuje po 4 in pol odstotka; hranilne vloge z odpovednim rokom pa po dogovoru. * * * * * & & & * & il BopMi tedni! Jugoslonshi lifrnuate* ______bo odslej Izhajal v okvirju dnevnika_ »JUGOSLAVIJA” kot njegova inozemska izdaja. Ker pa prinaša poleg gradiva namenjenega inozemstvu, točna in važna poročila iz vseh svetovnih trgov, je tudi za naše industrijske, obrtne in trgovske kroge neobhodno potreben. Zelo razširjen v inozemstvu, je »Jugosl-Informator" tudi najboljši oglasni organ. Msjte p! * * * Oglašujte b up! Uprava: ljubSjana, Marijin trg štev. 8. * $ * * * * * * $} * # Raj je Mislil - to se zna! Lelmr Feilep - Stubici! * Molk je zlato. V nekem ženskem društvu se je mnogo razpravljalo o molku. Zlasti so vzeli na piko nekega starega barona in mu dokazovali, da večkrat ena sama nepremišljena beseda spravi človeka v nesrečo. Baron Je ne- a! čo«a m rno poslušal pot:m pa rekel: »Da, da, gospodje, gospe in gospodične, res je, kar pravite. Tudi jaz sem eden izmed tistih, ki se pokore za eno samo nepremišljeno besedo. Jaz sem namreč nekoč pred altarjem izrekel samo kratko besedico »da« in zato sem revež nesrečen celo svoje življenje.«? * Dom Leva Tolstega. Boljševiki so izdali odlok, po katerem ima občinstvo svoboden vstop v hišo grofa Tolstega v Moskvi, v kateri je veliki pisatelj-filozof živel vse zime od 1892. pa do 1901. leta. * Železo, ki ne zarjavi. Kakor poročajo londonski listi, je izumila Sheffield-ska železarska industrija novo metodo, kako je treba izdelovati železo in jeklo, ki bi kljubovalo rji in drugi zunanji poškodbi. Izumitelji so se dolgo trudili, da bi to kovino tako izpopolnili, da bi bila porabna bolj ko vse druge kovine. * Dragocena slika. Znana Gains-boroughova slika »Modri plemčič« Je bila po londonskih poročilih prodana iz Westminstra za 700.000 dolarjev (več kot 210 milijonov naših kron). * Dekleta In knjige. Hiša, kjer je dosti deklet, je kakor knjigotržnica: ljudje prihajajo ter ogledujejo knjige, prebero naslov, tudi jih v naglici prelistajo, ali redko kateri knjigo kupi in vzame seboj. Knjige imajo pred dekleti še to dobro stran, da jih njih kupec da samo enkrat vezat, če pa kdo vzame dekle za ženo, ji mora vsak hip preskrbeti novo vezavo. Če kupimo knjigo, najdemo skozi leta in leta isto misel kakor y dobi, ko smo jo kupili. Kdor si pa danes kupi dekle, v Sije očeh čita pastirsko balado, bere v njih čez štiri tedne vojno napoved. Proda sc: ŽENSKE OBLEKE v jako dobrem stanju, že nošeno, moška kratka suknja in otroška mizica. Streliška ulica 32/1. 414 POZOR! Dobro Idoča špecerijska trgovina in trgovina z deželnimi pridelki v sredini mesta Maribor, ležeča na eni najprometnejših cest, z Inventarjem in zalogo blaga vsled prevzema ekonomije. Ponudbe prosim na podružnico »Jugoslavije« v Mariboru pod šifro »Trgovina^, 41f Službe: BOLJŠI HLAPEC zanesljiv in pošten se sprejme na večje posestvo blizu Ljubljane. Plata po dogovoru. Pismene ponudbe prosim pod »Zanesljiv* na upravo »Jugoslavije«. 41) DVA KLJUČAVNIČARSKA POMOČ. NIKA, katera sta izurjena v delu pri tehtnicah, se takoj sprejme pri tvrdki Franjo 2nider, Pobreška c. 9, Maribor. 418 PREJEMALEC IN ODDAJALEC LESA išče pri kaki lesni trgovini primerne službe. Ima triletno orakso, tudi v nakupovanju sto* ječih go."dn?*i parcel. Plača po dogovoru. Cenjeie ponudbe na naslov Rado d, poStno-leieče, Kamnik. 415 MODISTINJA se sprejme za sezijo. Plača po dogovoru. Vpraša se v modnem salonu Marila Jezite, Slomškova ulica 27. 412 M režice za ciroze postelje i2 bombaleve vrvice (Baumwoll-schnCtre) v vseh barvah se zoDet dobfi prt tvrdki IViN* AdflmiČ) Ljubljana, Sv, Petra cesta it 31 »Kraljevi vitez 11 je izšel v knjigi. - Naročila sprejema »ZVEZNA ...........KNJIGARNA" v Ljubljani..... Dne 16. marca 1922 ob 10. uri se vrši m vel«" posestvu Hotemež pri Radečah-Zidanimost ustmena prostovoljna javna dražba za sledeči les: 3000 plm borovega lesa na štoru 2000 plm bukovega lesa na štoru 1000 plm kostanjevega lesa na štoru 6000 metrov drv za kurjavo, 80 % do 90 % bukovega lesa, sečnja takoj 1922, izvoz do 31. decembra 1923. Zdražitelj lahko vzame le ene vrste ali eno množino zgoraj omenjenega lesa. Zdražitelj ima takoj po končani dražbi vložiti pri upravi veleposestva Hotemež 10 % vzklicne cene kot varščino, katera ostane pri upravi do končnega spravila lesa iz gozda. Dražbeni in nadaljni pogoji so interesentom na razpolago pri upravi veleposestva Hotemež. Gozdna uprava Hotemež, dne 6. marca 1922, Mnogo časa In denarja sl pri* hranite ako tako) naročite II „Expres POZORI kotno raiunarico, „Ekspres” je zakonito zavarovana je najmodernejša in najboljša računska tabela za množenje in delenje. »Ekspres" je zakonito zavarovana tabela ter stane s poštnino vred vzorec A 5 din., vzorec B 7 din Naroča se pri ZVEZNI TISKARNI V UUBUMU. KUPIM nov in star mehek svinec, ki ga plačam po najvišjih cenah PR. ŠEVČIIC. UUBL3ANA ŽIDOVSKA ulica 8 MajcenejSe In najhvaleinejie darilo naiSm malim Je: Mol zverinlak knjiga s 45 slikami in k tem spadajo* tim besedilom, za pouk In kratek čas Moji* ljubčki SIvalske slike za nate malčke na trdem motno vezanim kartonu K 12*— Mladi slikar tO tiskanih predlog za pobarvanje z akvarel • barvami ali pastel • barvnlki r 12-- .CrafraMr1, ataroznana, vesela dru-laboa iflra za zimske večer«. 1 igra It 8*- »se se dobi * Zvezni knjigami v Ljubljani, Marijin trg 8 in ''»tiiiiiiiiiuiiiisiiuiiiiiiinmninnutnuuniiitnuniHiinuuminHiiiiuuimHniiuuHinninniinniiiHiiiiH TVORNI CA DVOPEKA. KEKSA. OBUTA, ČA3NOG I INOG PECIVA. TRAŽI PRVORAZREDNO ZASTOPSTVO ZASLOVENDU. Ponudepodbr.285. «HHiiHitiiiiuuiuiiiiiiiHimtuittimiitiuiniiHttiuiuutttuiiuiuiiuiiinHtimiiiiiHuiiiiiiiiiiiiitiiiuitiiiuiiiiiiiui^ Onlasujte v Jugoslaviji"! Štev. 762116. RAZPIS. Mestni magistrat v Ptuju razpisuje mesto magistratnega uradnega vodja v IX. Snovnem razredu. Za namestitev se od prosilcev zahteva, da imajo pravne izpite. Po enoletnem zadovoljujočem službovanju se vodjo imenuje definitivnim v višjem činovnem razredu. Pravilno opremljene prošnje naj se vlože najkasneje do 31. marca 1922. Mestni magistrat Ptuj, dne 6. marca 1922. Zupan: Tomaž Lozinšek s. r. za POlisko železnic« I laCnivC kupi premogokoPj Ponudbe pod „TRA.ČNICE“ na poštni predal 74 v LJublJ* Ulavui odgovorni ureUpik Zorko fakin. Izdaja konzorcij dnevnik« »Jugoslavija«. liska »Zvezna tiskarna« v L.1' ubil*0**